018-275/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-275/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Izvedba najema in čiščenja WC (migranti) – MORS 276/2015-PSPB« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADCO & DIXI, d. o. o., Meljska cesta 103, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik mag. Bojan Peče, Partizanska cesta 13A, Maribor, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 1. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3. 12. 2015 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26. 11. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila MORS 276/2015-PSPB za izbiro izvajalca za najem in čiščenje kemičnih WC (migranti) (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 4. 12. 2015 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 3. 12. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem vlagatelj »revizijskemu organu« predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavi. Vlagatelj obenem zahteva tudi, da mu naročnik povrne priglašene stroške pravnega varstva. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je zadevno javno naročilo »povsem nepotrebno in postopkovno, glede na že sklenjeno pogodbo v koliziji«. Vlagatelj meni, da gre v primeru tokratnega javnega naročila za isto vsebino in isto obdobje izvajanja, kot se »ves čas že izvaja na podlagi naročnikove predhodne odločitve in sklenjene« (obstoječe in veljavne) medsebojne pogodbe, »[p]predmetna oddaja (novega) javnega naročila« pa je nezakonita tudi iz razloga, ker »jo naročnik izvaja na podlagi 29. člena ZJN-2«. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje »nepraviln[o] naročnikov[o] opredelitev« sklopa 2 kot »"zahodna" Slovenija«, kot »problematičn[o] (pravno, zakonsko)« izpostavlja »naročnikov[o] opredelitev«, koliko »znaša skupna vrednost predmetnega javnega naročila«, zatrjuje pa tudi, da naročnik »neupravičeno v predloženih pogojih nevzdržno določa vsebino navedeno pod I. 8, kjer navaja, da se pravno varstvo skladno s prvo alinejo prvega odstavka 79.a člena ZJN-2 ne upošteva«.

Naročnik je dne 15. 12. 2015 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-303/2015-4 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov v postopku revizije. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik povzema potek postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa izpostavlja razgovor z vlagateljem, na katerem »je vlagatelju izrazito in nedvoumno jasno ustno izrazil, da bo moral obstoječo pogodbo sklenjeno na podlagi izvedenega postopka male vrednosti zaključiti, kot izpolnjeno«. Naročnik zatrjuje, da so zaradi enormne količine migrantov, nujnosti zagotavljanja zdravja ljudi, osebne higiene, zaradi preprečevanja nastanka in širjenja bolezni oziroma epidemij ter iz nekaterih drugih razlogov izpolnjeni pogoji za oddajo tega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Naročnik v nadaljevanju še opominja, da so »imena sklopov« […] »zgolj delovni naslovi naročnika in kraji v njih niso točno geografski ležeči«, pojasnjuje način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila in zatrjuje, da »je v I.8 točki povabila sledil določbam ZJN-2«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 17. 12. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 17. 12. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, številka 018-275/2015-3, z dne 21. 12. 2015, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 23. 12. 2015 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi dopisa, številka 430-303/2015-7, dodatno odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je dne 23. 12. 2015 prejela tudi »Opredelitev vlagatelja revizije do navedb naročnika MORS v odločitvi št. 430-303/2015-4 z dne 15.12.2015«, z dne 21. 12. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj v pretežnem delu opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo kot »neutemeljeno prereka« in »meni, da je zahtevek za revizijo v celoti utemeljen«. Novih dejstev oziroma novih kršitev v zadevni vlogi, glede katerih vlagatelj ni dokazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (na primer dejstva oziroma kršitve, vezana na osebo M. K.), Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Povabila k oddaji ponudbe za zadevno javno naročilo med drugim izhaja, da morajo ponudbe prispeti na naslov naročnika do dne 2. 12. 2015 do 12. ure, v posledici naročnikovega odgovora na 1. vprašanje pa je bil zadevni rok za prejem ponudb podaljšan na dan 4. 12. 2015 do 12. ure. Izpostavljena informacija se kot informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, šteje kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Dejstvo, da je bil v postopku oddaje zadevnega javnega naročila rok za prejem ponudb določen na dan 4. 12. 2015 do 12. ure, potrjuje tudi 4. točka Zapisnika o odpiranju ponudb, številka 430-290/2015-2, z dne 4. 12. 2015. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal dne 3. 12. 2015, je šteti, da ga je vložil pred potekom roka za prejem ponudb. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se namreč šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve naročniku, na katerega je naslovljena (smiselno razumevanje drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Kot izhaja iz dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila se zadevno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

V posledici navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija v nadaljevanju po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 2) zatrjuje, da je zadevno javno naročilo »povsem nepotrebno in postopkovno, glede na že sklenjeno pogodbo v koliziji, saj se naročilo ves čas že izvaja na podlagi naročnikove predhodne odločitve in sklenjene pogodbe na podlagi naročiteljevega javnega razpisa – MORS 28/2015-JN, kjer je bil vlagatelj že izbran, kot najugodnejši ponudnik, tudi za povsem isto vsebino in tudi isto časovno obdobje« […] »in potem dokončno še dogovorjeno in predhodno izpogajano pogodbeno razmerje izvajanja javnega naročila«. Da je »[i]zvedba predmetnega javnega naročila naročnika« […] »nepotrebna«, vlagatelj zatrjuje prav tako v prvem odstavku 3. točke na strani 3 zahtevka za revizijo.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da ravnanj naročnika ni pristojna presojati z vidika smotrnosti njegovega poslovanja. Smotrnost poslovanja uporabnikov javnih sredstev, kot tudi akt o preteklem oziroma akt o načrtovanem poslovanju uporabnikov javnih sredstev, je pristojno revidirati in (lahko) revidira Računsko sodišče Republike Slovenije (prvi odstavek 20. člena Zakona o računskem sodišču – Uradni list RS, št. 11/2001 in sprem.). Državna revizijska komisija je tudi že v več svojih odločitvah (sklepih) zapisala, da identifikacija potreb sodi v domeno naročnika in ne v domeno ponudnikov (z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen). Tudi v primeru, če bi bilo morebiti dejansko ugotovljeno, da je zadevno javno naročilo »povsem nepotrebno«, ali pa, da je »postopkovno, glede na že sklenjeno pogodbo v koliziji«, pa to tudi sicer še ne pomeni, da je kot takšno nezakonito, oziroma, da predstavlja ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev ZJN-2. V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, po katerem je to javno naročilo »postopkovno, glede na že sklenjeno pogodbo v koliziji«, Državna revizijska komisija še pripominja, da se spori, ki izvirajo iz pogodb obligacijskega prava, tudi sicer rešujejo pred stvarno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti (glej 1. poglavje Drugega dela Zakona o sodiščih; Uradni list RS, št. 19/1994 in sprem.). V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da »se naročilo ves čas že izvaja na podlagi naročnikove predhodne odločitve in sklenjene pogodbe na podlagi naročiteljevega javnega razpisa – MORS 28/2015-JN, kjer je bil vlagatelj že izbran, kot najugodnejši ponudnik, tudi za povsem isto vsebino in tudi isto časovno obdobje«, ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da iz 4. člena Aneksa 2 k »POGODBI ŠT. 4300-307/2015-1 Z DNE 24.9.2015 in ANEKSU 1 ŠT. 4300-307/2015-4 Z DNE 29.9.2015, ZA IZVEDBO NAJEMA IN ČIŠČENJA KEMIČNIH WC«, številka 4300-307/2015-19, z dne 12. 11. 2015 (v nadaljevanju: Aneks številka 2) jasno izhaja, da je bil vlagatelj z njim nedvoumno seznanjen z dejstvom, da je pogodba »sklenjena in veljavna do pričetka uporabe nove pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega novega postopka javnega naročila za najem in čiščenje kemičnih WC oziroma najdalj do 1.3.2016«.

Ker vlagatelj v 2. točki (na strani 2) zahtevka za revizijo navaja zgolj dejstva in razumevanja, vezana na Pogodbo za izvedbo najema in čiščenja kemičnih WC, številka 4300-307/2015-1, z dne 24. 9. 2015 (v nadaljevanju: pogodba z dne 24. 9. 2015), oziroma dejstva in razumevanja, vezana na anekse, sklenjene v zvezi z zadevno pogodbo, ne pa morebitnih kršitev določb ZJN-2, ki jih očita naročniku, Državna revizijska komisija ob upoštevanju dosedanje obrazložitve predmetne odločitve (zlasti ob upoštevanju zadnjega odstavka na prejšnji strani in prvega odstavka na tej strani) o vlagateljevem zahtevku za revizijo v izpostavljeni vsebini 2. točke (na strani 2) samostojno ni vsebinsko odločala (pač pa je zadevno vsebino obravnavala zgolj v navezavi na zatrjevanja, ki jih vlagatelj podaja v 3. točki na strani 3 zahtevka za revizijo). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo celo sam ugotavlja, da je »pogodbena zaveza naročnika«, kot izhaja iz prve povedi drugega odstavka 4. člena Aneksa številka 2, »logična in zakonita«.

Vlagatelj z dokazi, ki jih podaja v zahtevku za revizijo (rubrika »Dokaz:« 3. točke na strani 3 zahtevka za revizijo, v povezavi z rubriko »Dokaz:« 1. točke na strani 2 zahtevka za revizijo), tudi ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, da »[n]avedeno pod 1. in 2. izkazuje, da je predmetno (novo!) in tudi enako javno naročilo za isto vsebino in dejansko tudi za isto obdobje izvajanja povsem nevzdržno in nezakonito«, […] »prav tako in enako, tudi glede na že sklenjeno (obstoječo in veljavno) medsebojno pogodbo med naročnikom in vlagateljem zahteve za revizijo«, […] »tudi če bi naročnik ponovno za izvajalca izbral vlagatelja« (3. točka na strani 3 zahtevka za revizijo). V določbah ZJN-2 namreč (tudi upoštevaje dosedanjo obrazložitev odločitve) ni najti ustrezne pravne podlage za predstavljene zaključke vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni uspel dokazati, da je »[p]predmetna oddaja (novega) javnega naročila« nezakonita iz razloga, ker »jo naročnik izvaja na podlagi 29. člena ZJN-2« (drugi odstavek 3. točke rubrike »Obrazložitev:« na strani 3 zahtevka za revizijo). Kot izhaja iz točke 1.2. Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o predpisih o javnem naročanju v okviru sedanje krize na področju azila, COM(2015) 454 final, z dne 9. 9. 2015 (spletna povezava http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=COM:2015:454:FIN; v nadaljevanju: Sporočilo Komisije COM(2015) 454 final), bo treba ob prihodu številnih prosilcev za azil nujno priskrbeti tudi blago, kar enako velja tudi glede storitev (točka 1.3. zadevnega Sporočila Komisije COM(2015) 454 final). Že Sporočilo Komisije COM(2015) 454 final vzpostavlja pravilo, po katerem se je v številnih državah članicah število prosilcev za azil močno povečalo v razmeroma kratkem času (navedeno po oceni Državne revizijske komisije velja tudi za Republiko Slovenijo in je splošno znano dejstvo), obenem pa navaja tudi, da je (v predstavljenih razmerah) mogoče pričakovati, da javni naročnik na splošno ni vedel in ni mogel vedeti dovolj vnaprej, za koliko prosilcev za azil bo moral poskrbeti. Posebne potrebe, da prosilcem za azil zagotovi nastanitev, blago ali storitve, zato ni bilo mogoče načrtovati vnaprej in bi torej za naročnika pomenila nepredvidljiv dogodek (točka 3.1. omenjenega dokumenta).

Brez dvoma je najbolj pereče potrebe prosilcev za azil, ki prihajajo v različne države članice (nastanitev, blago in storitve), treba zadovoljiti karseda hitro (primerjaj prvi odstavek točke 3.2. Sporočila Komisije COM(2015) 454 final), naročnik pa je ustrezno izkazal, da je v tokratnem konkretnem primeru (skrajne nujnosti) potrebno zadevno javno naročilo zagotoviti brez odlašanja. Kot v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi oziroma tretji odstavek točke c. na strani 4) navaja naročnik, je bilo namreč že na razgovoru z vlagateljem, ki ga je organiziral dne 5. 11. 2015, znano dejstvo, da »je že presežena fakturirana vrednost pogodbenih storitev v višini 134.000,00 EUR brez DDV, za mesec oktober 2015, in znano je bilo dejstvo, da se je storitev v enormnih količinah izvajala tudi že v novembru 2015«, prav tako pa je na zadevnem razgovoru naročnik (kot zatrjuje) »vlagatelju izrazito in nedvoumno jasno ustno izrazil, da bo moral obstoječo pogodbo sklenjeno na podlagi izvedenega postopka male vrednosti zaključiti, kot izpolnjeno in nadalje je naročnik vlagatelju najavil neobhoden urgentno nujno potreben pričetek novega postopka izvedbe javnega naročila za izvajanje storitev najema in čiščenja kemičnih WC, za potrebe neobvladljive migrantske situacije v Republiki Sloveniji, katere obseg, trajanje in poti, naročniku popolnoma nič ni znana« (del citiranega besedila podčrtala Državna revizijska komisija). Dejstvo, da je pogodba z dne 24. 9. 2015 »sklenjena in veljavna do izpolnitve okvirne pogodbene vrednosti« 53.000,00 EUR (prvi odstavek 4. člena) oziroma 118.000,00 EUR (4. člen aneksa k zadevni pogodbi, številka 4300-307/2015-4, z dne 29. 9. 2015) oziroma do poteka roka njene veljavnosti, izhaja iz prvega odstavka njenega 16. člena, dejstvo, da je »presežen[a] fakturiran[a] okvirn[a] vrednos[t] pogodbe sklenjene na podlagi postopka male vrednosti«, pa naročnik zatrjuje tudi v prvi alinei točke d. na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo. Zatrjevanj naročnika, po katerih »je že presežena fakturirana vrednost pogodbenih storitev v višini 134.000,00 EUR brez DDV«, oziroma po katerih je »presežen[a] fakturiran[a] okvirn[a] vrednos[t] pogodbe sklenjene na podlagi postopka male vrednosti«, obstoječa pogodba z dne 24. 9. 2015 pa je izpolnjena, vlagatelj konkretizirano in podkrepljeno z dokazi ne izpodbija. Kot je bilo zapisano že doslej, iz Aneksa številka 2 tudi jasno izhaja, da je bil vlagatelj v njem nedvoumno seznanjen z dejstvom, da je pogodba (z dne 24. 9. 2015) »sklenjena in veljavna do pričetka uporabe nove pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega novega postopka javnega naročila za najem in čiščenje kemičnih WC oziroma najdalj do 1.3.2016«.

Da bi izpolnili najnujnejše potrebe prosilcev za azil v zelo kratkem času, v konkretnem primeru tudi ni upravičeno dvomiti v vzročno zvezo med povečanim številom prosilcev za azil in potrebo po izpolnitvi njihovih potreb (primerjaj točko 3.3. Sporočila Komisije COM(2015) 454 final).

Ker je bila pogodba z dne 24. 9. 2015, kot zatrjuje naročnik, izpolnjena, v posledici česar »bo moral obstoječo pogodbo sklenjeno na podlagi izvedenega postopka male vrednosti zaključiti«, je ob upoštevanju vseh ostalih pravno relevantnih okoliščin konkretnega primera, zlasti
 dejstva, da migracije ljudi iz tretjih držav še vedno potekajo dnevno in množično, njihov obseg, trajanje in poti pa vnaprej z gotovostjo niso predvidljive,
 »enormne količine migrantov in beguncev ter nepredvidljivih migracijskih tokov« (prvi odstavek točke e. na strani 5, primerljivo pa tudi drugi odstavek pod točko i. na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo),
 »nujnosti zagotavljanja zdravja ljudi, osebne higiene, preprečevanj[a] nastanka in širjenja bolezni oziroma epidemij« (druga alinea točke d. na strani 4, primerljivo pa tudi drugi odstavek pod točko i. na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo),
ugotoviti, da je v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja izpolnjen zakonski dejanski stan za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, po kateri se postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko uporabi za javna naročila blaga in storitev, če je (kot v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja) to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih (kot v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja) ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo (kot v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja) neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oziroma postopek s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je pri tem ravnal tudi na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, številka 21400-8/2015/3, z dne 20. 9. 2015.

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da v zahtevku za revizijo vlagatelj sam zatrjuje, da je »dne 27.12.2015 po elektronski pošti na svoj e-mail naslov prejel – "POVABILO K ODDAJI PONUDBE"« za zadevno javno naročilo (prvi odstavek 1. točke na strani 1), niti dejstva, da je vlagatelj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročniku predložil svojo ponudbo. To potrjujeta tako zapisnik o odpiranju ponudb, številka 430-290/2015-2, z dne 4. 12. 2015, kot zapisnik o odpiranju (končnih) ponudb po pogajanjih, številka 430-291/2015-31, z dne 9. 12. 2015. Ob upoštevanju teh zapisnikov je vlagatelj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (v obeh sklopih) oddal tudi ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno.

Glede na vse doslej navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek 3. točke rubrike »Obrazložitev:« na strani 3 zahtevka za revizijo), po katerem
– »naročnik - zaradi že izvedenega enakega postopka in posledično predhodno sklenjene pogodbe z vlagateljem seveda ne izpolnjuje pogojev za takšno izvedbo, saj ta sploh ni nujno potrebna, kot določa zakon (tč.3.)«;
– zadevnega »naročila, kot to določa zakon, ni "neizogibno potrebno oddati", ker je že oddano«;
– naročnik »ni onemogočen "v spoštovanju niti skrajšanih rokov"«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 2, primerljivo pa tudi tretji odstavek 5. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), da ga je naročnik »kot izvajalca po sklenjeni pogodbi pohvalil za vseskozi korektno in dobro delo«, kakor tudi v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da se pogodba »izvaja obojestransko povsem pravilno in korektno«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavljena dejstva niso takšne narave, da bi vplivala na zakonitost izvedbe oddaje zadevnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja (drugi odstavek 4. točke na strani 3 zahtevka za revizijo), po katerih je »nepravilna naročnikova opredelitev, da II. sklop: "zahodna" Slovenija predstavlja lokacije v Brežicah, Dobovi, Obrežju, Ljubljani, Vrhniki ter Kranju, saj niti eden od navedenih krajev ni v Zahodni Sloveniji«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (zgolj) z navedenimi zatrjevanji (napačno poimenovanje sklopov) ni izkazana kršitev določb ZJN-2. Državna revizijska komisija ob tem sprejema opombo naročnika, da so »imena sklopov« […] »zgolj delovni naslovi naročnika in kraji v njih niso točno geografski ležeči« (prvi odstavek točke a. na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja (drugi odstavek 4. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), po katerih je »problematična (pravno, zakonsko)« […] »naročnikova opredelitev, da znaša skupna vrednost predmetnega javnega naročila 480.000,00 EUR (z vključenim 9,5 in 22% DDV)«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ob upoštevanju specifičnosti oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave ni potrebno poslati v objavo obvestila o naročilu (primerjaj prvi odstavek 61. člena ZJN-2). Naročnik sicer mora (če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu) poslati v objavo prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, vendar pa se to posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, torej odločitev o oddaji naročila (primerjaj prvi odstavek 63.b člena ZJN-2). Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil pred rokom, ko naj bi naročnik moral poslati v objavo prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, kar pomeni, da
– v zahtevku za revizijo po vsebini zatrjuje kršitve naročnika, vezane na obvestilo o naročilu in njegovo pošiljanje v objavo (slednjega, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, naročniku pri oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave ni potrebno poslati v objavo);
– morebitna kršitev naročnika glede pošiljanja prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost v objavo v trenutku vložitve zahtevka za revizijo še ni mogla nastati.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek 5. točke na strani 4 zahtevka za revizijo), po katerem naročnik »neupravičeno v predloženih pogojih nevzdržno določa vsebino navedeno pod I. 8, kjer navaja, da se pravno varstvo skladno s prvo alinejo prvega odstavka 79.a člena ZJN-2 ne upošteva«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da določba prvega odstavka točke I.8 Povabila k oddaji ponudb v predstavljenem delu sicer res ni zapisana povsem enako, kot to določa prva alinea prvega odstavka 79.a člena ZJN-2, vendar pa jo je vseeno razumeti v smislu, da iz razloga, ker izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, po sprejemu odločitve o oddaji naročila ne bo upošteval obdobja mirovanja. Ker v konkretnem primeru ni izkazano, da naročnik zadevno javno naročilo oddaja po postopku (s pogajanji brez predhodne objave), ki ne bi imel ustrezne pravne podlage v 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi bila določba prvega odstavka točke I.8 Povabila k oddaji ponudb v nasprotju s prvo alineo prvega odstavka 79.a člena ZJN-2.

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v zvezi z uvodno povedjo istega odstavka) vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 1. 2016


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





























Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
– odvetnik mag. Bojan Peče, Partizanska cesta 13A, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu