018-256/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-256/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža split klimatskih naprav v razredu energijske učinkovitosti A+ ali več«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 12. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. 8. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21. 8. 2015, pod št. objave JN5740/2015.

Naročnik je dne 16. 10. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 402-8/2015-icm-173/15, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ASTECH d.o.o., Obrtna cona Logatec 6A, Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 20. 10. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 30. 10. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je neprimerna in nepopolna, saj ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz ponudbe sicer izhaja, da ponujene klimatske naprave 2,5 kW ustrezajo zahtevi »SEER ≥ 7,0«, vendar pa so podatki na spletni strani proizvajalca popolnoma drugačni – v katalogu na spletni strani »http:/www.mhiae.com/SRK25ZM-S_SRC25ZM-s« je navedena vrednost »SEER ''Average climate'' (Energy label)« 6,59, kar pomeni, da naprava ne ustreza zahtevi naročnika. Prospektni material v ponudbi naj torej bi ne izkazoval dejanskih tehničnih lastnosti ponujenega materiala in zgolj zavaja naročnika. Naročnik je izločil ponudbo ponudnika KLIMAJ d.o.o. iz razloga, ker ponujena klimatska naprava ni bila skladna z zahtevami naročnika, zato bi moral naročnik v smislu enakopravne obravnave ponudnikov izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika, brez poziva na dopolnitev ali spremembo. Vlagatelj še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika, oddana dne 18. 9. 2015 ob 14:20, nepopolna tudi iz razloga, ker vsebuje bančno garancijo za resnost ponudbe, ki jo je banka izdala dne 21. 9. 2015, kar naj bi pomenilo, da originalna bančna garancija ni mogla biti del (prej oddane) ponudbe in jo je izbrani ponudnik prinesel naknadno, pri čemer pa ni bilo nikjer uradno zabeleženo, da je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo. V kolikor se je bančna garancija priložila ponudbi dne 21. 9. 2015 po 14. uri (kot roku za oddajo ponudb), bi se morala ponudba kot taka (tj. brez bančne garancije) izločiti kot nepopolna.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 10. 11. 2015. Pojasnjuje, da je na spletni strani proizvajalca klimatske naprave napaka, naprava pa sicer ustreza zahtevam naročnika, kar dokazuje s priloženo tehnično dokumentacijo proizvajalca, dopisi dobavitelja in distributerja za področje Slovenije (družbe MINERGIA d.o.o.) ter energijsko nalepko naprave. Sklicujoč se na pojasnila in odgovor banke izdajateljice bančne garancije, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je bila pogodba o garanciji za resnost ponudbe podpisana dne 18. 9. 2015, da je bila bančna garancija oddana naročniku skupaj s ponudbo dne 18. 9. 2015 ob 14:20, na dokumentu bančne garancije pa se pojavlja datum 21. 9. 2015, ki naznanja datum začetka veljavnosti bančne garancije.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. 402-8/2015-EV-173/15-rev z dne 20. 11. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Pritrjuje pojasnilom izbranega ponudnika, da je na spletni strani proizvajalca klimatskih naprav napaka – z vpogledom na spletno stran je ugotovil, da je proizvajalec napako že popravil in pri sporni klimatski napravi navedel pravo vrednost SEER, tj. 7,10. Prospektni material v ponudbi izkazuje dejanske tehnične lastnosti ponujenega materiala. Meni, da ni nobenega dvoma, da je bila sporna bančna garancija sestavni del ponudbene dokumentacije že dne 18. 9. 2015. Garant SKB d.d. je izrecno izjavil, da je bila bančna garancija št. 872881-049 z začetkom veljavnosti 21. 9. 2015 izbranemu ponudniku izročena že dne 18. 9. 2015. Odpiranja ponudb sta se udeležila tudi predstavnika vlagatelja, ki na odpiranje nista podala nobenih pripomb, s svojima podpisoma pa sta potrdila vsebino zapisnika o odpiranju ponudb in torej tudi podatke o bančni garanciji. Na odpiranju tudi ni bilo sporno, da je bila ponudba izbranega ponudnika predana v zaprti in zapečateni kuverti, da je bila odprta šele na samem odpiranju, da je bila nepoškodovana, zvezana z vrvico ter zapečatena. Glede na dejstvo, da je namesto datuma izdaje garancije za resnost ponudbe vpisan začetek njene veljavnosti, pa naročnik ugotavlja, da gre za nebistveno odstopanje od vzorca garancije iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je odločitev naročnika prejel dne 24. 11. 2015.

Naročnik je z vlogo z dne 23. 11. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot popolno in nato javno naročilo oddal temu ponudniku.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj v revizijskem zahtevku najprej zatrjuje, da ponujene klimatske naprave s hladilno močjo 2,5 kW ne ustrezajo zahtevam naročnika.

Iz razpisne dokumentacije (poglavje »IV. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«, točka »IV.3. Tehnične zahteve za posamezne klimatske naprave«) za invertersko stensko klimatsko napravo za ogrevanje/razvlaževanje/hlajenje prostorov s hladilno močjo 2,5 kW izhaja med drugim tudi zahteva, da mora imeti naprava razmerje sezonske energijske učinkovitosti SEER ≥ 7,0. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta kot napravo s hladilno močjo 2,5 kW ponudil izdelek proizvajalca MITSUBISHI HEAVY INDUSTRIES, LTD., model SRK25ZM-S/SRC25ZM-S, pri čemer je tako v prospektu s tehničnimi specifikacijami kot na energijski nalepki te naprave (oboje del ponudbene dokumentacije) kot vrednost SEER navedeno »7,1«. Navedeno med strankama ni sporno, vendar pa vlagatelj zatrjuje, da navedeni podatek o vrednosti SEER ni resničen, kar naj bi potrjevala drugačna navedba tega podatka na spletni strani proizvajalca naprave.

Vlagatelju ni mogoče pritrditi. Na podlagi prepričljivih pojasnil in dokazil izbranega ponudnika v vlogi z dne 10. 11. 2015 je na mestu zaključek, da je bila na tej spletni strani navedena napačna vrednost SEER. Iz pojasnil dobavitelja in distributerja teh naprav za področje Slovenije, na katera se sklicuje izbrani ponudnik, v povezavi z dodatno predloženo tehnično dokumentacijo za sporni model naprave izhaja, da znaša vrednost SEER 7,10 in ne 6,59, enako kot v dokumentaciji, vsebovani v ponudbi, distributer pa tudi pojasnjuje, da je napaka le na evropski različici spletne strani proizvajalca in napotuje na ogled originalne spletne strani proizvajalca oz. na tej spletni strani vsebovanega kataloga, iz katerega je razviden ustrezen podatek SEER (»http://www.mhi.co.jp/aircon/catalogue/index.php?mode=browse&lang=en&contentsNumber=319«, 61. stran v katalogu). Tudi po vpogledu na spletno stran, na katero se sklicuje vlagatelj (tj. evropska različica spletne strani), je potrebno pritrditi naročniku, da je bila navedba vrednosti SEER tudi na tej spletni strani že popravljena na vrednost »7,10«, kar je tudi skladno z vsemi ostalimi dokazili in tehnično dokumentacijo za to napravo. Vlagatelj poleg navedbe spletne strani proizvajalca ni podal nobenih drugih razlogov v prid trditvi, da vrednost SEER za ponujene naprave ni skladna z zahtevo naročnika, prav tako pa se po prejemu odločitve naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil do navedb naročnika.

Državna revizijska komisija ob vsem navedenem ne more pritrditi vlagatelju, da prospektni material v ponudbi izbranega ponudnika ne izkazuje dejanskih tehničnih lastnosti ponujenih naprav, naročniku pa s tem v zvezi ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2 (v povezavi z določili razpisne dokumentacije), ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot primerno in popolno, posledično pa tudi ne ravnanja v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikom (9. člen ZJN-2), ker te ponudbe ni izločil kot neprimerne in nepopolne.

Vlagatelj še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi jo moral naročnik izločiti, iz razloga, ker ponudba do roka za oddajo ponudb ni vsebovala bančne garancije za resnost ponudbe – vlagatelj trdi, da je bila bančna garancija v ponudbo priložena naknadno.

Ponudniki so bili dolžni skladno z določili točke »II.5.7. Zahtevana finančna zavarovanja« poglavja »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE« razpisne dokumentacije predložiti zavarovanje za resnost ponudbe (bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici), v vrednosti 5.900,00 EUR in z veljavnostjo najmanj do 29. 1. 2016, pri čemer mora biti vsebina garancije skladna z vzorcem bančne garancije iz razpisne dokumentacije in ne sme po vsebini bistveno odstopati od tega vzorca – »ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in izdajateljem garancije.«

Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje bančno garancijo banke SKB d.d. (v nadaljevanju: garant), na kateri je navedeno »Datum: 21.09.2015«. Vlagatelj smiselno zatrjuje, da ta zapis predstavlja datum izdaje bančne garancije, kot je bilo predvideno tudi z vzorcem bančne garancije (zapis »Datum: (vpiše se datum izdaje)«), posledično pa naj bi to pomenilo, da je bila bančna garancija v ponudbo predložena naknadno.

Državna revizijska komisija pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pritrjuje navedbam naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika, prejeta dne 18. 9. 2015 ob 14:20, nepoškodovana, v celoti zvezana z vrvico ter zapečatena. Iz »ZAPISNIK[A] O ODPIRANJU PONUDB« z dne 22. 9. 2015 izhaja, da sta se odpiranja ponudb udeležila tudi pooblaščena predstavnika vlagatelja, pri tem pa nista podala nikakršnih pripomb, prav tako pa pripomb ni podal noben od preostalih navzočih predstavnikov ponudnikov. Zapisnik za vsako od prejetih ponudb izrecno omenja priloženo finančno zavarovanje za resnost ponudbe – v primeru ponudbe izbranega ponudnika je navedeno, da ponudba vsebuje finančno zavarovanje v višini 5.900,00 EUR, veljavno do 29. 1. 2016. Državna revizijska komisija ugotavlja še, da se v zalepljeni plastificirani mapi v zvezani in zapečateni ponudbi nahaja tudi zgoščenka, ki vsebuje kopijo vseh listin ponudbe v papirni obliki, med drugim tudi skenirano bančno garancijo (Državna revizijska komisija je mapo razprla z namenom preveritve vsebine zgoščenke).

Izbrani ponudnik je k svoji izjasnitvi do navedb vlagatelja z dne 10. 11. 2015 priložil tudi potrdilo garanta z dne 9. 11. 2015, da je bila izbranemu ponudniku dne 18. 9. 2015 izročena bančna garancija z začetkom veljavnosti 21. 9. 2015, in še dodatno pojasnilo garanta z dne 10. 11. 2015, v kateri ta pojasnjuje, da je »[r]azlika med datumom izročitve garancije in datumom veljavnosti […] nastala zaradi dejstva, ker je sedež podjetja v kraju, kjer banka nima poslovalnice in je potrebno zagotoviti, da dokument pravočasno pride do uporabnika« – to naj bi predstavljalo uveljavljen način dela banke v primerih fizične oddaljenosti strank. Iz teh prepričljivih pojasnil torej izhaja, da navedeni datum »21.09.2015« predstavlja začetek datuma veljavnosti in ne datuma izdaje bančne garancije. Vlagatelj se do navedb naročnika, ki je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo povzel zgornja pojasnila, ni opredelil, prav tako pa ni niti zatrjeval, da predložena bančna garancija po vsebini bistveno odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije.

Ob vsem navedenem ni najti razlogov za dvom v to, da je bila ponudba izbranega ponudnika pred odpiranjem ponudb dne 22. 9. 2015 ob 10. uri še neodprta, v nepoškodovani in zapečateni kuverti, kot zatrjuje naročnik. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne navaja, na kak način naj bi prišlo do dopolnitve te ponudbe s sporno bančno garancijo, iz predstavljenih okoliščin pa tudi po oceni Državne revizijske komisije ni podlage za ugotovitev, da je po trenutku naročnikovega prejema prišlo do kakršnegakoli posega v ponudbo, ki bi rezultirala v naknadni predložitvi sporne bančne garancije.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je izbrani ponudnik šele naknadno, po roku za oddajo ponudb, predložil zahtevano zavarovanje za resnost ponudbe ali da je naročnik v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije oddal javno naročilo ponudniku z neprimerno ponudbo, tozadevne vlagateljeve navedbe pa posledično zavrača kot neutemeljene. Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 12. 2015



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- KOLEKTOR KOLING d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- ASTECH d.o.o., Obrtna cona Logatec 6A, 1370 Logatec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.