018-265/2015 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-265/2015-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JHL-33/14 Dodatno vzdrževanje enotne programske rešitve SAP«, v zvezi s predlogom vlagatelja RRC, d.d., Jadranska 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila pooblaščenega naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.12.2015

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.11.2014, pod št. objave JN11062/2014, in v Uradnem listu EU dne 26.11.2014, pod št. objave 2014/S 228-402690. Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 30.10.2015 predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov Actual I.T., d.d., Koper, RRC, d.d., Ljubljana, in ICE, d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Navedeno odločitev je naročnik z dokumentom »Razveljavitev odločitve o oddaji naročila« z dne 16.11.2015 razveljavil in postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila z dne 20.11.2015 je naročnik pojasnil, da mu je ponudnik Actual I.T., d.d., Koper v obdobju mirovanja sporočil, da umika referenco za Kader B1. Ker odločitev o oddaji naročila temelji na tej referenci, naročnik svoje odločitve ne more popraviti drugače kot z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila in vrnitvijo postopka oddaje naročila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Zoper naročnikovo odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila in vrnitvi postopka oddaje javnega naročila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb je vlagatelj z vlogo z dne 27.11.2015 vložil zahtevek za revizijo Vlagatelj zatrjuje, da lahko naročnik razveljavi odločitev o oddaji naročila le, če je prišlo v postopku oddaje naročila do nezakonitega ravnanja. Okoliščine, ki jih navaja naročnik, ne predstavljajo nezakonitega ravnanja, saj neupoštevanje reference za Kader B1 ne vpliva na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ker je izbrani ponudnik za Kader B1 predložil dve referenci.

Vlagatelj je vložil tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da »če bi naročnik nadaljeval s postopkom, bi lahko sprejel katero izmed sicer zakonsko predvidenih odločitev, in tako bi ne glede na to, da je naročnik že odločil, da se predmetno naročilo odda izbranemu konzorciju, odločil drugače, in tako posegel v učinkovito pravno varstvo vlagatelja, ki ga ima v predmetnem postopku javnega naročanja, katerega cilj je, da prav odločitev o izbiri izbranega konzorcija ostane v veljavi, ker je zakonita, ne pa da naročnik nadaljuje s postopkom in sprejema odločitve, čeprav je o predmetnem javnem naročilu zakonito že odločil.«. Nadaljevanje postopka javnega naročanja z oddajo naročila bi bilo za vlagatelja usodno in bi absolutno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, katerega namen je, da lahko vlagatelj pravočasno zavaruje svoje pravice, kar bi mu bilo, če bi naročnik nadaljeval postopek, onemogočeno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.12.2015 odstopil predlog vlagatelja za zadržanje postopka. V vlogi naročnik navaja, da nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila ne ogroža vlagateljevega učinkovitega pravnega varstva. Če bo naročnik zahtevku za revizijo ugodil, bo ostala prvotna odločitev v veljavi, če ga bo zavrnil, bo o njem odločala Državna revizijska komisija. Če bo Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, bo naročnik moral odpraviti posledice ugotovljenih kršitev, v nasprotnem primeru bo obveljala (zakonita) odločitev naročnika. Učinek pravnega varstva bo v vsakem primeru dosežen. Naročnik še navaja, da vlagatelj ne navaja okoliščin, ki bi utemeljevale samo zadržanje postopka.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem primeru predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila utemeljuje z argumentacijo, da lahko naročnik, če bo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, sprejme (tudi) odločitev, da predmetnega javnega naročila ne odda vlagatelju. Navedeno po oceni Državne revizijske komisije ne izkazuje, da bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva. Vlagatelj navaja le logične posledice nadaljevanja postopka javnega naročanja, in sicer, da bo naročnik, če postopek oddaje javnega naročila ne bo zadržan, še pred (pravnomočno) odločitvijo o zahtevku za revizijo na podlagi ponovnega pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb sprejel novo (nepravnomočno) odločitev o oddaji naročila, s katero predmetno javno naročilo (mogoče) ne bo oddano vlagatelju. Vendar pa zato vlagateljevo pravno varstvo v konkretnem postopku ne bo oteženo. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik sprejeti ustrezna ravnanja oziroma odpraviti posledice morebitnih ugotovljenih kršitev (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Ob upoštevanju navedenega gre zato ugotoviti, da bo naročnik, v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, moral odpraviti tudi posledice morebitne nove odločitve o oddaji naročila. Učinkovitost pravnega varstva vlagatelju torej, ne glede na nadaljevanje postopka javnega naročanja (kar je pravilo in ne izjema), ne bo zmanjšana ali otežena.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, 11.12.2015


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba, o.p., d.o.o., Šestova ulica 6, 1000 Ljubljana,
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana ,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.