018-237/2015 Občina Ajdovščina

Številka: 018-237/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JAVNO NAROČILO ZA OBNOVO OBČINSKIH STANOVANJ V LETU 2015«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OSTRŽEK Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o., Lokavec 157A, Ajdovščina, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Matija Premrl, Lokavška cesta 7, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6A, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 12. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. 8. 2015 sprejel sklep št. 4301-26/2015-2 o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 8. 2015, pod št. objave NMV5295/2015.

Naročnik je dne 12. 10. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 4301-26/2015-29, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ZIDES d.o.o., Goriška cesta 3, Vipava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je navedeno odločitev prejel dne 13. 10. 2015.

Vlagatelj je dne 16. 10. 2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je sprejeta odločitev o oddaji naročila nezakonita, saj bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov. Zatrjuje, da je naročnik izbranemu ponudniku v nasprotju z zakonom dopustil spremembo dela ponudbe, ki se nanaša na ceno – izbrani ponudnik namreč ni navedel cene za eno od postavk ponudbenega predračuna (zunanja vrata – postavka št. 7 za stanovanje št. 27) , naročnik pa je s pozivom k odpravi izpostavljene vsebinske pomanjkljivosti omogočil poseg v ponudbeno ceno, ki se ne sme spreminjati. Ponudniki bodo morali v predmetni zadevi dobaviti in montirati več enakih zunanjih vrat, za različna stanovanja, izbrani ponudnik pa je za vsa ta vrata (razen pri stanovanju pod točko 13) postavil ceno 950,00 EUR brez DDV. Glede na to, da je razlika med ponudbama vlagatelja in izbranega ponudnika zgolj 682,02 EUR, bi ponudba izbranega ponudnika ne bila najugodnejša, v kolikor bi za sporno postavko postavil enako ceno kot za druga enaka vrata. Vlagatelj izpostavlja še, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti, saj se referenca za dela na stavbi vrtca Most na Soči niso izvajala medtem, ko so bili prostori v uporabi, kakor se je glasil pogoj za priznanje sposobnosti. Vlagatelj zatrjuje, da je vzgojno-izobraževalni program vrtca v času sanacijskih del potekal na nadomestni lokaciji, stavba vrtca pa je bila prazna. Pri tem se sklicuje na izjavo C. M., ravnatelja OŠ Most na Soči, v sklopu katere deluje tudi vrtec in pristavlja, da so mu ta dejstva tudi sicer znana, saj je sam kot podizvajalec za izbranega ponudnika v stavbi vrtca opravljal različna dela, stavba pa je bila medtem prazna in zaklenjena. V dokaz predlaga zaslišanje prič – prokurista vlagatelja in ravnatelja OŠ Most na Soči.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 22. 10. 2015. Meni, da je bila obrazložitev, ki jo je naročniku podal v zvezi s sporno postavko, v skladu z zakonodajo. Smatra, da je bil objekt vrtca med obnovo zaseden, pri čemer navaja, da se sicer ne spomni, ali so bili otroci tedaj v vrtcu, zagotovo pa so bile tam vzgojiteljice in ravnateljica, ki so zbornico uporabljale ves čas obnove, kar naj bi mu tudi potrdili v telefonskem pogovoru. Dodaja še, da je bil v času obnove ravnatelj B. L. in ne C. M., kot to navaja vlagatelj.

Naročnik je dne 27. 10. 2015 sprejel sklep št. 4301-26/2015-47, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi s sporno postavko iz ponudbenega predračuna pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, ampak k pojasnilu, pri čemer ponudba s pojasnilom ni bila spremenjena – šlo je zgolj za pojasnilo vsebine že predloženega dokumenta v ponudbi – izbrani ponudnik je pojasnil, da je navedena postavka zajeta v ostalih postavkah oz. cenah, cena te postavke pa je 0. Neizpolnitev posameznih cen na enoto ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe kot nepopolne. Glede sporne reference naročnik navaja, da je zadevno referenco preveril že pred odločitvijo o oddaji naročila in da v verodostojnost navedb v izjavi ne dvomi. Prav tako je po prejemu zahtevka za revizijo ponovno prosil referenčnega naročnika na izjasnitev, pri čemer je ponovno prejel potrditev, da je vrtec deloval v stavbi, v kateri so se izvajala dela. Iz pojasnila naj bi še izhajalo, da C. M. v času obnove vrtca ni bil ravnatelj in na tej šoli še ni bil zaposlen, zato ne pozna podrobnosti v zvezi z izvajanjem omenjenih vzdrževalnih del.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 10. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 10. 2015 opredelil do navedb naročnika. Prereka vse navedbe iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in dodaja, da naročnik iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogel razbrati, ali je sporna postavka ponujena ali ne. Ponudbeni predračun je sestavil že naročnik sam, bil je objavljen, ponudniki pa so ga morali le še izpolniti s cenami. Izbrani ponudnik ni navedel cene 0, ampak je postavko pustil neizpolnjeno z oznako »-«. S kasnejšo navedbo, da je cena te postavke 0 in da že upoštevana v ostalih postavkah, naj izbrani ponudnik zgolj navidezno ne bi spreminjal cene, saj je sporni postavki šele s popravkom določil ceno in šele s popravkom je bilo mogoče razbrati, ali je postavka sploh ponujena. Smiselno nemogoče naj bi tudi bilo, da bi lahko bila sporna postavka zajeta v okviru drugih postavk, saj vrat ni mogoče dobaviti v okviru katere druge postavke (npr. v okviru lakiranja parketa ali montaže pokrova WC školjke). V zvezi s sporno referenco še navaja, da mu je ravnatelj C. M. zagotovil, da se je pred sestavo svoje izjave posvetoval pri takratni ravnateljici. Vlagatelj še ugotavlja, da se naročnik v sklepu sklicuje na nove dokaze (odgovor referenčnega naročnika), ki ga vlagatelju ni predložil, zato se o njem ne more izjaviti. Pojasnjuje, da je tudi sam poklical podpisnika sporne reference, ki mu je zatrdil, da se program vrtca zagotovo ni izvajal v stavbi, v kateri so se izvajala gradbena dela. V dokaz predlaga zaslišanje podpisnika sporne reference in zaposlenih pri vlagatelju, ki so osebno opravljali dela v vrtcu.

Državna revizijska komisija je vlagatelju poslala fotokopijo odgovora referenčnega naročnika (dokument »POJASNILO REFERENCE«, št. 351-0003/2015, z dne 26. 10. 2015), na katerega se je skliceval naročnik v sklepu z dne 27. 10. 2015, in sicer kot prilogo dopisu št. 018-237/2015-4 z dne 11. 11. 2015, na kar je vlagatelj odgovoril z dopisom z dne 16. 11. 2015, v katerem vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in jo izbral, kljub temu, da naj bi bila nepopolna. Vlagateljeve tozadevne revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 19. točko istega člena je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

Državna revizijska komisija se je najprej opredelila do vprašanja, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z ZJN-2 s tem, ko je upošteval pojasnilo izbranega ponudnika, dano v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, ter na tej podlagi ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja vse postavke iz ponudbenega predračuna.

Skladno z določili razpisne dokumentacije (»Ostali pogoji« poglavja 1.4 POGOJI ZA UDELEŽBO v povezavi z obrazcem »PREDRAČUN S POPISOM DEL IN PRILOŽENIMI KALKULATIVNIMI ELEMENTI«) so ponudniki morali v ponudbi poleg izdelanega ponudbenega predračuna predložiti tudi izpolnjene popise del v tiskani in elektronski obliki na CD-ju – ponudniki so morali izpolnjen predračun in popise v elektronski obliki natisniti, ustrezno podpisati, žigosati ter priložiti ponudbi.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil zahtevan popis del (natisnjen in v elektronski obliki), pri čemer pa popis pri postavki »7. Dobava in montaža zunanjih vrat-tritočkovno zapiranje skupaj s kljuko, ključavnico« za stanovanje »13. BEVKOVA 4,- st.št. 27« vsebuje navedbo cene "-". Med strankama tudi ni sporno dejstvo, da je naročnik na izbranega ponudnika pred sprejemom odločitve o oddaji naročila pisno naslovil poziv na pojasnilo (dokument št. 4301-25/2015-22 z dne 1. 10 2015) – Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da naročnik ponudnika ni pozval na »dopolni[tev] glede vrednosti cene na enoto in glede vrednosti postavke«, kot to navaja vlagatelj, ampak na pojasnilo, ali je navedena postavka zajeta v kakšnih drugih postavkah ali morda sploh ni ponujena, na kar je izbrani ponudnik odgovoril, da je cena sporne postavke 0, kar naj bi bilo razvidno in ponudbe, ter da je (vrednost postavke) zajeta v ostalih postavkah oz. cenah. V pojasnilu izbrani ponudnik tudi navaja, da bo dela izvedel v skladu s popisom in cenami iz ponudbe. S pozivom na pojasnilo naj bi naročnik po zatrjevanju vlagatelja izbranemu ponudniku omogočil nedopustno spremembo dela ponudbe, ki se nanaša na ceno in elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na razvrstitev ponudb.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ta ponudnik s cenami izpolnil predpripravljeno tabelo v elektronski obliki »POPIS OBNOV IN VZDRŽEVALNIH DEL V OBČINSKIH STANOVANJIH«, pri čemer pa glede na elektronsko različico dokumenta ni mogoče ugotoviti, ali je ponudnik sporno postavko izpolnil s ceno na enoto 0 EUR ali je v tem delu sploh ni izpolnil – v obeh primerih (neizpolnitve ali vpisa »0« kot cene na enoto) se namreč v tabeli tako pri ceni na enoti kot pri vrednosti postavke izpiše »-« (v primeru vpisa »-« se v ustrezajoči celici stolpca »VREDNOST« ne izpiše »-«, ampak koda napake zaradi prednastavljene formule, ki zmnoži ceno na enoto in že določeno količino). Razpisna dokumentacija ne vsebuje določbe o načinu interpretacije izpolnitve popisa del, kjer posamezne cene niso vpisane oz. je vpisana cena 0 EUR. Ob takem dejanskem stanju po mnenju Državne revizijske komisije še ni mogoče sprejeti zaključka, da izbrani ponudnik sporne postavke ne ponuja, kar bi že narekovalo izločitev take ponudbe kot nepopolne.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, ZJN-2 izrecno ne predvideva pojasnjevanja ponudbe, vendar ga tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudbe gre za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije pa seveda ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalne nepopolnosti ponudbe – ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Ob upoštevanju podanega pojasnila izbranega ponudnika ni mogoče pritrditi očitkom vlagatelja o tem, da je izbrani ponudnik s pojasnilom nedopustno spremenil ponudbo. Izbrani ponudnik je s pojasnilom zgolj pojasnil vsebino predloženega dokumenta v ponudbi, pri čemer se ponudbena vsebina ni v ničemer spremenila. Naročnik s tem, ko je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo, ponudnikov tudi ni neenakopravno obravnaval, saj v ponudbi drugih ponudnikov ni ugotovil tovrstnih nejasnosti, ki bi jih bilo treba odpravljati. Ne glede na to, da se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo, ali in v kateri drugi postavki je sporno postavko mogoče izvesti, saj to vprašanje za razrešitev spora v tem revizijskem postopku ni bistveno – s tem v zvezi gre namreč za avtonomno (poslovno) odločitev izbranega ponudnika o tem, v okviru katerih postavk bo ta dela izvajal in obračunal, pa Državna revizijska komisija pristavlja, da je naročnik konkretno javno naročilo oblikoval kot enovito naročilo in ga ni razdelil v sklope; predmet javnega naročila nesporno vsebuje dobavo in montažo različnih tipov (notranjih in zunanjih) vrat in ne le dobave in montaže enih zunanjih vrat za eno od stanovanj (tj. spornih vrat), ki je predmet obnove, zato očitek o nepovezanosti sporne postavke z (vsemi) ostalimi postavkami ni na mestu.

Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-323/2010-7 z dne 13. 12. 2010, 018-250/2012-3 z dne 17. 9. 2012 in 018-324/2014-4 (pravilno: 018-324/2013-4) z dne 9. 10. 2013. Navedene zadeve z obravnavano niso primerljive, saj je bilo dejansko stanje (predvsem glede spornih ponudb in določil razpisne dokumentacije) v teh zadevah drugačno, pa tudi sprejete so bile na drugačni pravni podlagi, in sicer na pravni podlagi pred uveljavitvijo novele ZJN-2E, ki je bistveno spremenila določbe v zvezi z definicijo formalno nepopolne ponudbe. Iz sklepa št. 018 323/2010-7 med drugim izhaja, da je takratni vlagatelj sicer podal (skupno) ceno za komplet, ne pa tudi cene posameznih postavk znotraj kompleta, kot je je predvidel takratni naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna. Podobno (in z obravnavanim primerom neprimerljivo) je bilo dejansko stanje tudi v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom št. 018-250/2012-3, kjer tedanji vlagatelj kljub izrecni zahtevi v ponudbi ni predložil kosovnice/predračuna strojne in programske opreme s cenami posameznih sestavnih delov ponujene rešitve. S sklepom št. 018-324/2013-4 pa je bila obravnavana problematika očitne računske pomote, pri čemer je razpisna dokumentacija vsebovala izrecno določilo o načinu interpretacije položaja, kakršen je nastal v primeru ponudbe tedanjega vlagatelja.

Med naročnikom in vlagateljem je nadalje spor še o tem, ali bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi neizkazovanja pogoja za priznanje sposobnosti, kot je bil določen v poglavju 1.4 POGOJI ZA UDELEŽBO splošnega dela razpisne dokumentacije:
»4. Opravljena referenčna dela za ponudnika:
Ponudnik je opravil najmanj tri podobna dela na zasedenem stanovanjskem ali poslovnem objektu, katerega primopredaja je bila opravljena v zadnjih petih letih, pri čemer je morala biti pogodbena vrednost: 1 referenca v vrednosti nad 60.000,00 EUR brez DDV, 2 referenci pa nad 40.000,00 EUR. Dela so morala biti opravljena strokovno, kvalitetno, pravočasno in v skladu z določili pogodbe.
[…]
Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoj izpolnjevanje pogoja pod točko 4. na ta način, da ponudbi
priloži potrdilo reference (najmanj tri podpisane in ponudbi priložene obrazce Izjava – potrdilo
reference) o njegovem delu (in ne morebitnem delu podizvajalca!). Naročnik ne bo upošteval
referenčnega potrdila (izločitveni pogoj), če se reference ne nanašajo na izvajanje GOI del, ter v kolikor bo ugotovil, da je ponudnik, ki je predložil referenčno potrdilo, pri predmetni, referenčni investiciji sodeloval kot podizvajalec in ne glavni izvajalec.«

Pri tem je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil dne 26. 8. 2015 odgovoril, da so kot referenčno delo »[…] mišljena sanacijska dela v stanovanju oz poslovnem objektu v katerem stanovalci stanujejo oz poslovnem prostoru, ki je v uporabi […]«. Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 se to pojasnilo šteje kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tri referenčna potrdila, med drugim tudi potrdilo, s katerim Občina Tolmin kot referenčni naročnik potrjuje, da je izbrani ponudnik v letu 2011 izvedel gradbena in instalacijska vzdrževalna dela na vrtcu Osnovne šole Most na Soči v višini 84.695,78 EUR brez DDV. Vlagatelj zatrjuje, da se ta dela niso izvajala medtem, ko je bil prostor v uporabi, zaradi česar referenca ni skladna s citiranim pogojem.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ni sledila dokaznim predlogom vlagatelja iz vloge z dne 30. 10. 2015, s katerimi predlaga zaslišanje vodje projekta izvedbe gradbenih del pri referenčnem naročniku R. Š. (ki je hkrati na referenčnem potrdilu naveden kot kontaktna oseba pri referenčnem naročniku) in treh zaposlenih oseb pri vlagatelju, ki naj bi izpovedali glede zasedenosti stavbe vrtca med izvajanjem sanacijskih del v letu 2011. Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, tistih dejstev in tistih dokazov vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki po vsebini predstavljajo nova dejstva in nove dokaze v smislu (prekluzije iz) petega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni obravnavala oziroma izvedla. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni niti zatrjeval, da izvedbe teh dokazov ni mogel predlagati že v predrevizijskem postopku – kot okoliščino, zaradi katere izvedbe dokazov ni predlagal že prej, je namreč navedel zgolj to, da je ob vložitvi zahtevka za revizijo (po njegovi oceni utemeljeno) štel, da predloženi dokazi zadoščajo za ugotovitev zatrjevanih dejstev. Vlagatelj je izvedbo teh dokazov ponovno predlagal še v (kasnejši) vlogi z dne 16. 11. 2015, vendar tudi v tej vlogi ni niti zatrjeval, da izvedbe teh dokazov ni mogel predlagati že prej.

Vlagatelju je potrebno pritrditi v tem, da iz samega referenčnega potrdila ne izhaja, ali je bil objekt vrtca v času del v uporabi ali ne. Med strankama ni sporno, da je naročnik na referenčnega naročnika zato dne 1. 10. 2015 (št. dokumenta 4301-25/2015-22) naslovil poziv za pojasnilo izdane izjave oz. referenčnega potrdila. Pri tem ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja o tem, da je bil že sam poziv naročnika nejasen: iz postavljenega vprašanja »ali so se dela izvajala v času, ko je vrtec obratoval ali v času, ko je bil vrtec zaprt in v njem ni bilo otrok in osebja« dovolj jasno izhaja, da se vprašanje nanaša na stavbo vrtca in ne na vrtec kot zavod. Tudi iz prejetega pojasnila izdane reference s strani Občine Tolmin (dokument št. 351-0003/2015 z dne 4. 10. 2015) po oceni Državne revizijske komisije izhaja potrditev, da je vrtec v času vzdrževalnih del deloval v stavbi, kjer so potekala ta dela: na tak zaključek kažeta tudi navedbi v pojasnilu, da je bilo potrebno izvajanje vzdrževalnih del usklajevati z delovanjem vrtca, kar pa ni povzročalo težav ter da so se vzdrževalna dela »zaključevala še v mesecu septembru, vendar tako, da je vrtec v stavbi nemoteno deloval«. Že ob upoštevanju navedenega pojasnila zato ni mogoče očitati naročniku neskrbnosti pri pregledovanju ponudbe izbranega ponudnika in tudi ne zaključka o ustreznosti reference, na katero se sklicuje ta ponudnik.

Vlagatelj trditev, da se dela na stavbi vrtca niso izvajala medtem ko je bila stavba v uporabi, dokazuje z izjavo C. M., ravnatelja Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči (v sklopu katere deluje tudi enota Vrtec Most na Soči), v kateri C. M. izjavlja, da je bil v času sanacijskih del leta 2011 vrtec odprt, vendar je vzgojno-izobraževalni program potekal na nadomestni lokaciji, stavba, v kateri se je izvajala sanacija, pa je bila v tem času zaprta. S tem v zvezi je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo od referenčnega naročnika vnovič zahteval pojasnila (dokument 4301-25/2015-44 z dne 23. 10. 2015), glede na priloženo kopijo izjave C. M. Pri tem je referenčni naročnik pojasnil (dokument št. 351-0003/2015 z dne 26. 10. 2015), da C. M. v letu 2011 niti še ni bil zaposlen na tej šoli, zato ne pozna podrobnosti v zvezi z izvajanjem spornih vzdrževalnih del, in izrecno navedel, da je vrtec v Mostu na Soči med poletnimi počitnicami v zmanjšanem obsegu (1 oddelek) deloval v stavbi, v kateri so potekala obnovitvena dela – potreb po delovanju vrtca v večjem obsegu med poletnimi počitnicami ni bilo. Vlagatelj v vlogi z dne 16. 11. 2015, s katero se je opredelil do pridobljenega pojasnila referenčnega naročnika, vztraja pri svojih prejšnjih navedbah in dokaznih predlogih ter dodaja, da naj bi se C. M. pred sestavo svoje izjave o uporabi stavbe vrtca posvetoval pri takratni ravnateljici. Ob upoštevanju nespornega dejstva, da C. M. v času izvajanja referenčnih del še ni bil zaposlen na OŠ Most na Soči, v sklopu katere deluje vrtec, je Državna revizijska komisija zavrnila izvedbo dokaza z zaslišanjem C. M. kot neprimernega, predloženo izjavo C. M. pa glede na nasprotje s prepričljivimi in večkratnimi vsebinskimi pojasnili referenčnega naročnika oz. vodje projekta vzdrževalnih del v stavbi vrtca v letu 2011 iz istega razloga kot neprepričljivo. Državna revizijska komisija je kot nepotrebno zavrnila tudi izvedbo dokaznega predloga vlagatelja, s katerim ta predlaga zaslišanje njegovega predstavnika (prokurista), saj je ocenila, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo (tj. vprašanje zasedenosti objekta v času, ko je izbrani ponudnik – in ne vlagatelj – izvajal dela), z drugimi izvedenimi listinskimi dokazi v konkretnem primeru dovolj razjasnjeno.

Ob upoštevanju naročnikove preveritve reference in na tej podlagi pridobljenega prepričljivega pojasnila referenčnega naročnika (investitorja), še dodatno potrjenega z vnovičnim pojasnilom z dne 26. 10. 2015, naročniku po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da je v nasprotju z določili razpisne dokumentacije po preverjanju obstoja in vsebine navedb v ponudbi izbranega ponudnika skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 ugotovil, da z referenco za izvedbo del na stavbi vrtca OŠ Most na Soči ta ponudnik izkazuje eno od treh zahtevanih referenc, ki so bile zahtevane kot pogoj za priznanje sposobnosti ponudnika (preostali dve referenci nista bili sporni in zato nista predmet obravnave v tem postopku pravnega varstva).

Ker vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati, da je naročnik v postopku ocenjevanja in pregledovanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ter oddaji naročila temu ponudniku ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 8. 12. 2015

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Matija Premrl – odvetnik, Lokavška cesta 7, 5270 Ajdovščina
- Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6A, 5270 Ajdovščina
- ZIDES d.o.o., Goriška cesta 3, 5271 Vipava
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.