018-255/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-255/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje video nadzornega sistema na avtocestni trasi, cestninskih postajah, avtocestnih bazah in pokritih vkopih-predorih« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Technix d.o.o., Kamnik, Bevkova ulica 40, 1241 Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica IX. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), 10. 12. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19. 8. 2015 sprejel Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti in imenovanju strokovne komisije, št. 000179/2015. Na Portalu javnih naročil je bilo dne 31. 8. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu male vrednosti, št. objave NMV5437/2015, 7. 9. 2015 pa še Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (NMV), št. objave NMV5626/2015. Ponudbo so oddali štirje ponudniki. Naročnik je ugotovil, da je glede na merilo najnižja cena, ponudba prvouvrščenega ponudnika popolna, zato je javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 16. 10. 2015, št. 402-8/2015-icm-179/15, oddal ponudniku VNET, komunikacijski sistemi, d.o.o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo postopka zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 27. 10. 2015, v katerem predlaga, da se zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja zahtevku za revizijo v celoti ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, v ponovljenem postopku preveritve ponudb naročnik sprejme pravno pravilno odločitev in izbere najugodnejšo in pravilno ponudbo, vlagatelju pa v celoti povrne stroške revizijskega postopka.

Vlagatelj naročniku očita napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kršitve materialnega prava in bistvene kršitve postopka javnega naročanja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da:
- je v predmetnem postopku ključen del ponudbe zgolj skupna vrednost materiala po ceniku B2,
- je izbrani ponudnik ponudil, grobo ocenjeno, 10x nižjo vrednost rezervnih delov iz cenika B2 kot ostali ponudniki (5.647,50 EUR),
- ponujena skupna vrednost materiala po ceniku B2 glede na cene ostalih treh ponudnikov enormno odstopa od cen ostalih treh ponudnikov,
- je pripravil več izračunov (povprečna cena imaginarnega rezervnega dela, seštevki različnih pozicij iz cenika, ipd.) in opravil konkretne preverbe cen, glede na katere zaključuje, da je sporna skupna vrednost po ceniku B2 pri izbranem ponudniku za 90,27 % nižja od povprečja vseh štirih ponudnikov, skupna cena glede na merilo pa 5x nižja od povprečne vrednosti iste postavke,
- se skupna vrednost rezervnih delov iz referenčnega ponudbenega cenika B2 v rednih pogojih trgovanja giblje okoli 50.000,00 EUR,
- gre pri elementih ponudbe, ki bistveno vplivajo na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika za tehno-ekonomsko napako, ki je ni dovoljeno dopolnjevati in pojasnjevati, zato je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti,
- je potrebno ob predpostavki, da bo neobičajno nizka ponudba izbranega ponudnika izločena iz nadaljnjega postopka, preveriti tudi cene vlagatelja,
- ima realno največ 1/10 postavk nabavno ceno nižjo od 50,00 EUR za kos in da je v ceniku največ takih pozicij (2/3), ki jih v rednih pogojih trgovanja in ob upoštevanju možnih rabatov in popustov, ni in ne bo mogoče kupiti po cenah, ki jih ponuja izbrani ponudnik, saj ena postavka v povprečju znaša 500,00 EUR,
- so najdražje pozicije iz popisa DLP monitorji, pri čemer je tržna cena enega monitorja (več kot 10.000,00 EUR), torej dvakrat višja od celotne vrednosti cenika B2 izbranega ponudnika,
- je naročnik s sprejemom izpodbijane odločitve kršil 49. člen ZJN-2, ker je naročilo oddal ponudniku, ki je oddal ponudbo z neobičajno nizko ceno,
- dobro pozna razmere na trgu video opreme in v zadostni meri tudi poslovno prakso izbranega ponudnika, zato izrecno poziva naročnika, da v postopku preverjanja nizke cene od izbranega ponudnika zahteva predložitev konkretnih poslovnih listin, ki bodo verodostojno izkazovale dejansko stanje njegovih domnevnih zalog rezervnih delov, na katere se bi utegnil sklicevati in v kolikor izbrani ponudnik tega ne bi mogel ali ne bi želel storiti, naj naročnik njegovo ponudbo izloči iz postopka,
- izbrani ponudnik svojih storitev ne prodaja po diskontnih, ampak polnih tržnih cenah, da rezervnih delov za vzdrževanje nima na zalogi in da za nabavo potrebnih rezervnih delov ne angažira lastnih ali najetih finančnih sredstev.

Izbrani ponudnik je v Izjasnitvi izbranega ponudnika z dne 5. 11. 2015 navedel, da:
- je naročnik izvedel obligatorno preverjanje ponudbene cene, saj je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu in utemeljitvi izhodišča, na podlagi katerega so bile pripravljene cene strojne opreme, s katerimi zagotavlja izvedbo predmeta javnega naročila,
- je pojasnil, da je ponudbeno ceno podal na podlagi pregleda zalog skladišča, ki predstavlja opremo, ki je ostala na zalogi še iz časa prejšnje vzdrževalne pogodbe (2013),
- se je naročnik, na podlagi pojasnila izbranega ponudnika odločil, da ponudbo sprejme in izbere kot najugodnejšo,
- je presoja naročnika, ali bo ponudbo ponudnika, ki jo je identificiral kot neobičajno nizko, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe pa ta dvom ovrgel, zavrnil kot neobičajno nizko ali ne, njegova avtonomna odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj pa vanjo ni upravičen posegati,
- se analogni video sistemi opuščajo in uvajajo video sistemi, ki bazirajo na IP kamerah in drugačni opremi, zato je sprejel odločitev, da opremo ponudi po danih cenah,
- ima pri določenih dobaviteljih priznane dobre popuste pri dobavi opreme,
- je višini ponudbene cene botrovala tudi poslovna odločitev, da ne investira v marketing, pač pa opremo ponudbi po bistveno nižjih cenah in tako črpa sredstva iz naslova investicij v marketing,
- so navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik storitve prodaja po tržnih cenah, opreme nima na zalogi, ne angažira lastnih sredstev za nakup pavšalne in irelevantne in kot take ne zdržijo preizkusa trditveno-dokaznega bremena,
- vlagatelj naročniku ne more naložiti, naj izbranega ponudnika pozove k predložitvi konkretnih poslovnih listin, ki bi verodostojno izkazovale dejansko stanje njegovih domnevnih zalog, s katerimi po navedbah vlagatelja ne razpolaga,
- da je, skladno z jezikovno razlago 49. člena ZJN-2, obveznost pisnega zahtevanja podrobnih podatkov in utemeljitev elementov ponudbe zakonsko določena le v primeru, če naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, ne pa tudi, če na podlagi pridobljenih pojasnil izbranega ponudnika, ne dvomi več v njegovo ponudbo,
- ne gre enačiti instituta odprave formalnih nepopolnosti in neobičajno nizke ponudbe, saj določata drugačna pravila preveritve ponudb in da določila 78. člena ZJN-2, iz katerih izhaja nedopustnost spremembe ponudbene cene, v konkretnem postopku niso bila uporabljena, zato so tudi te revizijske navedbe neutemeljene.

Naročnik je sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo z dne 18. 11. 2015, št. 402-26/15-179-15-rev, v kateri je navedel, da:
- je po skrbni in temeljiti proučitvi ponudbe izbranega ponudnika, njegovih dodatnih pojasnil in informacij v odgovoru na poziv ocenil, da ponujene cene rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna izbranega ponudnika niso sporne, da predstavljajo njegovo poslovno odločitev in da kot take ne morejo vplivati na popolnost same ponudbe, kot tudi ne na uspešnost izvedbe javnega naročila,
- po prejemu pojasnila ni več dvomil v ponudbo izbranega ponudnika in jo je uvrstil v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter jo izbral kot najugodnejšo izmet prejetih štirih ponudb,
- ni opustil dolžnega ravnanja in je v skladu z ZJN-2 preveril neobičajno nizke cene rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna, s čemer pa se vlagatelj ni seznanil, saj ni zahteval vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, niti v spis naročnika,
- je ureditev instituta neobičajno nizke cene namenjena varovanju ponudnika, katerega ponudbo želi naročnik izločiti na temelju tega instituta, saj je ne sme samovoljno izločiti, ampak mora izvesti postopek preverjanja ponudbe in od ponudnika zahtevati dodatno obrazložitev oziroma argumentacijo v zvezi z njegovo ponudbo, skladno z 49. členom ZJN-2,
- je v razpisni dokumentaciji glede izvrševanja pogodbenih obveznosti jasno navedel, da bo za storitve in dobavo rezervnih delov plačal šele takrat, ko bo storitev opravljena in rezervni del dobavljen in tega ne bo plačeval vnaprej, izbrani ponudnik pa je s podpisom izjave št. 1 sprejel vsebino razpisne dokumentacije in izrecno izjavil, da jo razume in se v celoti z njo strinja,
- so vlagateljevi izračuni povprečne cene imaginarnega rezervnega dela popolnoma neprimerni, saj so si rezervni deli glede na ceno med seboj tako različni, da je nemogoče na podlagi takega izračuna utemeljevati nizko ceno celotne priloge B2 ponudbenega predračuna,
- da navedbe glede ustreznosti cen iz ponudbe vlagatelja v tem revizijskem postopku niso relevantne in se naročnik do njih ni opredelil, saj je predmet zahtevka za revizijo izbrana ponudba. Naročnik navaja, da se do vlagateljeve ponudbe ni opredelil niti v odločitvi o oddaji naročila.

Naročnik glede avtonomnosti odločitve, ali bo ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne, vlagateljeve zahteve, naj od izbranega ponudnika pridobi konkretne poslovne listine in v zvezi tehno-ekonomsko napako zavzema enako stališče, kot izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi in kot je že bilo navedeno. Naročnik poudarja še, da se lahko v reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZPVPJN ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko je za presojo skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi s področja konkurenčnega prava pristojen drug organ in ne naročnik ali Državna revizijska komisija.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je v skladu z 49. členom ZJN-2, po prejemu pojasnila cen rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, njegovo ponudbo označil za popolno in mu oddal javno naročilo.

Naročnik je v predmetnem postopku prejel štiri ponudbe in jih razvrstil glede na merilo za izbor, to je najcenejša ponudba, v točki II.7 razpisne dokumentacije pa določil, da je najcenejša tista ponudba, katere »vsota Skupaj A (intervencijsko vzdrževanje in izdelava poročila) + Skupaj B2 (seštevek vrednosti postavk iz priloge ponudbenega predračuna)«.

Skladno z 21.a točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neobičajno nizka ponudba tista ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Ravnanje z neobičajno nizko ponudbo je urejeno v 49. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik ponudbo preveriti, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, jezikovna razlaga 49. člena ZJN-2 kaže na to, da je obveznost pisnega zahtevanja podrobnih podatkov in utemeljitev elementov ponudbe zakonsko določena le v primeru, če naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, ne pa tudi v primeru, če naročnik na podlagi pridobljenih pojasnil ponudnika (v konkretnem primeru pridobljenih na podlagi Poziva k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe in pojasnitvi cen iz priloge ponudbenega predračuna B2: strojna oprema vaše ponudbe v postopku oddaje javnega naročila »Vzdrževanje video nadzornega sistema na avtocestni trasi, cestninskih postajah, avtocestnih bazah in pokritih vkopih-predorih« z dne 1. 10. 2015 (v nadaljevanju: Poziv)) ne dvomi več v ponudbo ponudnika in jo uvrsti v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Takšna razlaga navedene zakonske dikcije izhaja tudi iz namena postopka izločitve neobičajno nizke ponudbe, saj gre za varstvo ponudnika, katerega ponudbo želi naročnik izločiti na temelju instituta neobičajno nizke ponudbe, ne za varstvo ostalih ponudnikov, ki so v istem postopku oddaje javnega naročila oddali svojo ponudbo. Take ponudbe namreč naročnik ne sme samovoljno izločiti, temveč mora izvesti postopek preverjanja ponudb in od ponudnika zahtevati dodatno obrazložitev oziroma argumentacijo v zvezi z njegovo ponudbo. Pri tem gre poudariti, da ZJN-2 ne določa ravnanja naročnika, ko ponudbe ne izloči, ampak jo uvrsti v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, saj v tem primeru potrebe po varstvu takega ponudnika ni več.

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo naročnika ugotavlja, da je naročnik dne 1. 10. 2015 izbranemu ponudniku po elektronski pošti poslal Poziv, v katerem je v zvezi s ceno rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna zapisal: »Nadalje je strokovna komisija po preveritvi cen rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna ugotovila, da so le-te v povprečju cca. 200% nižje od nabavne vrednosti artiklov na trgu, primerljivih po kvaliteti in v povprečju 92% nižje glede na ostale prejete ponudbe […]. Naročnik je dalje zapisal, da je ugotovil, da je ponudba v tem delu bistveno cenejša od ponudb ostalih ponudnikov, ki so oddali ponudbe v zadevnem postopku, zaradi česar »se pojavlja dvom, da boste zmožni izpolniti predmet javnega naročila«. Izbranega ponudnika je pozval »podrobno pojasnite in utemeljite stališča, na podlagi katerih ste pripravili cene strojne opreme (pojasnitev izvor opreme, nadalje ali imate z dobavitelji sklenjeno pogodbo o dobavi rezervnih delov oz. strojne opreme ter ostale okoliščine, ki so pomembne pri določitvi cene posameznega artikla […] «.

Izbrani ponudnik je pravočasno, dne 6. 10. 2015 po elektronski pošti naročniku poslal dopolnitev svoje ponudbe, v kateri je v zvezi s pozivom po podrobni pojasnitvi in utemeljitvi izhodišča priprave cen navedel: »V fazi priprave ponudbe predmetnega javnega naročila smo pregledali zalogo skladišča in ugotovili zalogo dobršnega dela ponujene opreme, ki nam je ostala na zalogi še iz časa prejšnje vzdrževalne pogodbe (2013) […]. Pri določenih dobaviteljih imamo […] priznane dobre popuste pri dobavi opreme. Določeno opremo pa smo ponudili po znižanih cenah vsled želje po pridobitvi posla in strateški odločitvi, da ne investiramo v marketing, temveč opremo/blago ponudimo po bistveno nižjih cenah […].«.

Sledeč ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je presojo, ali je ponudnik, katerega ponudbo je naročnik identificiral kot neobičajno nizko, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne, šteti kot naročnikovo avtonomno odločitev, kot tako pa je s tem povezano šteti tudi končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne. V omenjeno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj ni upravičen posegati, niti ne more določati, katero dokumentacijo naj naročnik v zvezi s tem zahteva, naročnikove odločitve pa s svojo presojo ne more nadomestiti niti Državna revizijska komisija. Naročnik je namreč navedel, da je po skrbni in temeljiti proučitvi ponudbe izbranega ponudnika, njegovih dodatnih pojasnil in informacij v odgovoru na poziv ocenil, da ponujene cene rezervnih delov iz priloge B2 ponudbenega predračuna izbranega ponudnika niso sporne, da predstavljajo ponudnikovo poslovno odločitev in da kot take ne morejo vplivati na popolnost same ponudbe, kot tudi ne na uspešnost izvedbe javnega naročila, s čemer se strinja tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika zato uvrstil v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter jo izbral kot najugodnejšo izmed prejetih štirih ponudb. V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede enormnega odstopanja cen izbranega ponudnika za rezervne dele od cen ostalih ponudnikov in glede vseh izračunov, ki jih je pripravil, Državna revizijska komisija sledi naročniku, ki navaja, da so vlagateljevi izračuni povprečne cene imaginarnega rezervnega dela popolnoma neprimerni, saj so si rezervni deli glede na ceno med seboj tako različni, da je nemogoče na podlagi takega izračuna utemeljevati nizko ceno celotne priloge B2 ponudbenega predračuna in jih tudi zato zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik opremo prodaja po tržnih cenah, ne diskontnih, ter da ne angažira lastnih sredstev, niso relevantne, saj ponudnik sam, v okviru odgovornosti za lastno poslovanje, določa ponudbene cene v skladu s sprejetimi poslovnimi odločitvami. Kot je navedel že izbrani ponudnik v Pozivu, je opremo ponudil po znižanih cenah (med drugim) zaradi obstoječih zalog in vsled želje po pridobitvi posla, dobrih popustov ter strateške odločitve, da ne investira v marketing, temveč opremo/blago ponudi po bistveno nižjih cenah. Državna revizijska komisija zatrjevane kršitve zato zavrača kot neutemeljene, prav tako pa zavrača tudi vlagateljeve navedbe v zvezi s tem, da izbrani ponudnik opreme nima na zalogi, saj jih po mnenju Državne revizijske komisije ni uspel izkazati.

Vlagateljevo navedbo, da gre pri elementih ponudbe, ki bistveno vplivajo na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika za tehno-ekonomsko napako, ki je ni dovoljeno dopolnjevati in pojasnjevati, zaradi česar je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti, je mogoče, po mnenju Državne revizijske komisije, razumeti kot vlagateljevo zatrjevanje računske napake ali kot zatrjevanje formalne nepopolnosti v ponudbi. V zvezi s tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ponudnikova volja ponuditi nizke cene rezervnih delov v nobenem primeru ne pomeni očitne računske napake, ki bi jo bilo v okviru 78. člena ZJN-2 dopustno odpravljati, saj v konkretnem primeru sploh ne gre za napako, hkrati pa ne gre niti za formalno nepopolno ponudbo, saj ne gre za situacijo, ko je ponudba ponudnika pravočasna, a ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija glede na navedeno, zavrača kot neutemeljene tudi te vlagateljeve navedbe.

Ugotoviti gre, da je naročnik ponudbo, za katero je menil, da je bila pri naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve neobičajno nizka ali je v zvezi z njo obstajal dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveril in od izbranega ponudnika zahteval pojasnilo in utemeljitev cen rezervnih delov iz cenika B2 ponudbenega predračuna, zato mu ni mogoče očitati kršitve 49. člena ZJN-2, kot to zatrjuje vlagatelj. Prav tako naročniku ni mogoče očitati napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve materialnega prava ali bistvene kršitve postopka javnega naročanja. Glede na to, je Državna revizijska komisija, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov revizijskega postopka, to je takso v višini 2.709,62 EUR.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 10. 12. 2015

predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









































Vročiti:
- DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana
- Technix d.o.o., Bevkova 40, 1241 Kamnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- VNET, komunikacijski sistemi d.o.o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.