018-258/2015 Univerzitetni klinični center Maribor,

Številka: 018-258/2015-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »17 - ZDRAVILA IZ KRVI« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 12. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17. 11. 2015 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Predlog gospodarskega subjekta Medisanus, d. o. o., Ljubljana, za dopustitev stranske udeležbe v zadevnem revizijskem postopku se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 9. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za zdravila iz krvi (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 8. 10. 2015 (s številko objave JN7015/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 13. 10. 2015 pa (s številko dokumenta 358815) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 198.

Naročnik je dne 18. 11. 2015 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 17. 11. 2015, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil »navedene člene ZJN-2«, zahtevku za revizijo pa ugodi tako, da zadevno javno naročilo razveljavi. Podredno vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija »razveljavi razpisno dokumentacijo v delih kot izhaja iz utemeljitve zahtevka za revizijo«. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva, da mu naročnik »povrne stroške revizijskega postopka, kakor sledi iz stroškovnika ter vse morebitno dodatne nastale stroške«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik »razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo oblikoval na način, ki ni skladen z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja in pri tem kršil temeljna načela, na katerih temelji javno naročanje - načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja. Naročnik je kršil zgoraj navedene člene ZJN-2 z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila, saj je« […] »razpisno dokumentacijo pripravil v nasprotju z Zakonom o zdravilih, s tem pa vlagatelju onemogočil oddajo pravilne ponudbe«. Vlagatelj ob izpostavljanju »71. točke 6. člena Zakona o zdravilih« meni, da ima (»v okviru podeljene javne službe«) izključno pravico glede oskrbe »javnih zavodov z zdravili iz krvne plazme zbrane na območju Republike Slovenije«, zaradi varovanja te izključne pravice pa bi moral po njegovem mnenju naročnik izvesti postopek »s pogajanji brez predhodne objave skladno z drugo točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2«.

Naročnik je dne 23. 11. 2015 sprejel sklep, številka NK-1069/15, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da »v razpisni dokumentaciji ni nikjer opredelil, da morajo biti zdravila iz krvi izdelana iz slovenske ali tuje plazme«, temveč »je v razpisni dokumentaciji navedel le, da kupuje zdravila iz krvi«, oziroma, da »ni nikjer v razpisni dokumentaciji opredelil iz kakšne krvi (bodisi slovenske bodisi tuje) morajo biti izdelana zdravila iz krvi«. Naročnik v utemeljitev odločitve povzema »pravno mnenje« prof. dr. V. K., ki ga je pridobil in s katerim se v celoti strinja, obenem pa zavrača zatrjevanja vlagatelja, da je z zadevnim postopkom javnega naročanja kršil načela, na katerih temelji javno naročanje. Naročnik ocenjuje, da je vlagatelj tisti, ki želi omejevati konkurenco, pri tem pa dodaja, da »že vrsto let razpisuje zdravila iz krvi po odprtem postopku«, vlagatelj pa je v preteklosti »oddajal ponudbe za zdravila iz krvi«. Naročnik zaključuje, da je z vlagateljem že doslej »imel sklenjene okvirne sporazume in pogodbe«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot navaja) prejel dne 24. 11. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 23. 11. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 27. 11. 2015 prejela vlogo z dne 26. 11. 2015, znak M/776-AG (v nadaljevanju: vloga z dne 26. 11. 2015), gospodarskega subjekta Medisanus, d. o. o., Vagajeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: gospodarski subjekt Medisanus, d. o. o.), ki ga zastopa Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, Ljubljana. V tej vlogi gospodarski subjekt Medisanus, d. o. o., izraža interes, da v revizijskem postopku, ki teče med drugimi, uspe naročnik (kateremu se v tem revizijskem postopku želi pridružiti), saj je »uradni zastopnik za proizvajalca zdravil, ki jih je ponudil ponudnik« K., d. d..

Državna revizijska komisija je dne 27. 11. 2015 prejela vlagateljevo vlogo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v odločitvi o zahtevku za revizijo«, z dne 27. 11. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer zatrjevanjem in zaključkom naročnika nasprotuje, ponavlja nekatera dejstva in nekatera zatrjevanja, ki izhajajo že iz zahtevka za revizijo, navaja pa tudi nekatere nove kršitve, nekatera nova dejstva in predlaga nekatere nove dokaze.

Državna revizijska komisija je dne 1. 12. 2015 prejela tudi naročnikovo vlogo »Opredelitev naročnika do navedb vlagatelja, z dne 27. 11. 2015«, številka NK-1148/15, z dne 30. 11. 2015. V tej vlogi naročnik v celoti vztraja pri svojih navedbah v odločitvi o zahtevku za revizijo in »podaja še svoje mnenje v zvezi z navedbami vlagatelja, podanimi v« opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, pa tudi po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika (ter gospodarskega subjekta Medisanus, d. o. o. – v navezavi na 3. točko izreka zadevne odločitve), je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 31. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik »razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo oblikoval na način, ki ni skladen z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja in pri tem kršil temeljna načela, na katerih temelji javno naročanje - načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti javnega naročanja. Naročnik je kršil zgoraj navedene člene ZJN-2 z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila, saj je« […] »razpisno dokumentacijo pripravil v nasprotju z Zakonom o zdravilih, s tem pa vlagatelju onemogočil oddajo pravilne ponudbe« (prvi odstavek obrazložitve kršitev na tretji strani zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi drugi odstavek I. točke na drugi strani in peti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo).

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN) vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da je v Povabilu k predložitvi ponudbe naročnik med drugim zapisal, da je ponudbo »treba izdelati v skladu z navodili te razpisne dokumentacije«. V točki 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da »bo v skladu s 25. členom Zakona o javnem naročanju« […] »izvedel odprti postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma v skladu s petim odstavkom 32. člena ZJN-2«. Vsebinsko enako izhaja tudi iz točk IV.1.1 in II.1.3 obvestil o naročilu, objavljenih na Portalu javnih naročil oziroma v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Predmet zadevnega javnega naročila je dobava zdravil iz krvi, količine in vrste blaga so podane v specifikaciji zahtev, naročilo pa se oddaja za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (točki 1.2 in 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek točke 4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Naročnik je v točki 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudnik v ponudbi (da bo ta štela za popolno) predložiti tudi »izpolnjen obrazec »Specifikacija zahtev naročnika« (OBR-4) (izpolnjen za vse vrste blaga za katere oddaja ponudbo; natisnjen izvod in prenosni medij – zgoščenka*)« in »izpolnjen obrazec »Specifikacija ponudbe s cenami« (OBR-5) (izpolnjen za vse vrste blaga za katere oddaja ponudbo; natisnjen izvod in prenosni medij – zgoščenka*)«. Naročnik je ob tem v isti točki dodal, da »bo kot nepopolno zavrnil tudi tisto ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam za ponujene vrste blaga iz predmetnega naročila«, v točki 2.14 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je določil, da bo izločil »ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točk 2.2, 2.12 in 2.13 teh navodil«.

Na Portalu javnih naročil so sicer objavljena tudi »Pojasnilo razpisne dokumentacije, Datum objave: 2.11.2015, 13:31«, »Pojasnilo razpisne dokumentacije, Datum objave: 12.11.2015, 13:23« in »Pojasnilo razpisne dokumentacije, Datum objave: 12.11.2015, 13:25«, ki se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, štejejo kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), vendar pa na predstavljeno vsebino razpisne ne vplivajo, saj je naročnik v njih vselej odgovoril, da v posledici prejetih vprašanj oziroma pozivov na spremembo razpisne dokumentacije »ne bo spreminjal razpisne dokumentacije«.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, vključno z obrazcema »SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA« in »SPECIFIKACIJA PONUDBE S CENAMI« (ki sta sestavni del razpisne dokumentacije), Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da »v razpisni dokumentaciji ni nikjer opredelil, da morajo biti zdravila iz krvi izdelana iz slovenske ali tuje plazme; naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel le, da kupuje zdravila iz krvi« (tretji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), oziroma, da »ni nikjer v razpisni dokumentaciji opredelil iz kakšne krvi (bodisi slovenske bodisi tuje) morajo biti izdelana zdravila iz krvi« (tretji odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob upoštevanju
– vloge, ki jo ima vlagatelj na podlagi Zakona o preskrbi s krvjo (Uradni list RS, št. 104/2006),
– Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/2014), zlasti 71. točke njegovega 6. člena,
vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je naročnik z razpisno dokumentacijo »onemogočil oddajo pravilne ponudbe« (prvi odstavek obrazložitve kršitev na tretji strani zahtevka za revizijo). Naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni določil, da (industrijsko izdelana) zdravila iz krvi, ki bodo ponujena, ne smejo biti iz slovenske plazme, vlagatelj pa sam navaja, da je »pristojni dobavitelj slovenske plazme« […] »in zato lahko« […] »izvede predmetno javno naročilo«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal niti tega, da mu je naročnik »onemogočil oddajo pravilne ponudbe« (prvi odstavek obrazložitve kršitev na tretji strani zahtevka za revizijo) z izbiro (odprtega) postopka, ki ga izvaja z namenom oddaje predmeta zadevnega javnega naročila. Vlagatelj tako tudi sam navaja, da je »pristojni dobavitelj slovenske plazme« […] »in zato lahko« […] »izvede predmetno javno naročilo«, v posledici vsega doslej navedenega pa ni ustrezno dokazal, da (pravilne) ponudbe ne bi mogel oddati tudi v odprtem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik z (izpostavljenimi) določbami razpisne dokumentacije vlagatelju oddaje pravilne ponudbe ni preprečil. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da je v točki 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročnik določil tudi, da bo okvirni sporazum sklenil »z najugodnejšim ponudnikom za posamezno vrsto blaga«.

Čeprav to, kar je zapisano v tem odstavku, v ničemer ne vpliva na dosedanje ugotovitve in zaključke, Državna revizijska komisija dodaja, da iz 25. člena ZJN-2, v povezavi s 23. točko prvega odstavka 2. člena, izhaja, da je odprti postopek oddaje javnega naročila postopek, pri katerem lahko vsi (gospodarski subjekti), ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Odprti postopek oddaje javnega naročila naročnik lahko (na podlagi 24. člena ZJN-2) uporabi praviloma. Po drugi strani je oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, izjema od omenjenega pravila in se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev le v primerih, ki so navedeni v členu 31 Direktive 2004/18/ES, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004, z dne 30. 4. 2004, in sprem.) oziroma v 29. členu ZJN-2. Iz ustaljene sodne prakse sodišč Evropske unije tako izhaja, da je postopek s pogajanji izjema in se lahko uporablja le v taksativno naštetih primerih (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 8. 4. 2008 sprejeto v zadevi številka C-337/05, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, točka 56, ECLI:EU:C:2008:203; vsebinsko primerljivo tudi sodba Sodišča Evropske unije, dne 10. 12. 2009 sprejeta v zadevi številka C 299/08, Evropska komisija proti Francoski republiki, točka 29, ECLI:EU:C:2009:769, sodba Sodišča Evropske unije, dne 13. 1. 2005 sprejeta v zadevi številka C-84/03, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji, točka 47, ECLI:EU:C:2005:14, ter mnoge druge sodbe). Vsakokratni postopek, po katerem bo izvedel javno naročanje, ob upoštevanju določb ZJN-2 (primerjaj 24. člen) izbere naročnik, ZJN-2 pa naročniku ne nalaga oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (niti v primeru, če bi bili dejansko izpolnjeni zakonski pogoji za izvedbo), pač pa mu v primerih, določenih v 29. členu ZJN-2, zgolj dopušča možnost oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (glej besedno zvezo, po kateri se postopek s pogajanji brez predhodne objave »lahko uporabi«, ne pa na primer »se uporabi« ali »se mora uporabiti«). Glede na navedeno bi bilo torej tudi sicer ugotoviti, da
– naročnik zgolj iz razloga, ker v konkretnem primeru predmet javnega naročila oddaja po odprtem postopku (ki je tudi sicer bistveno bolj transparenten od postopka s pogajanji brez predhodne objave), ni kršil določb ZJN-2, ker je izbral omenjeni postopek;
– naročnik s tem, ko je »za oddajo predmetnega javnega naročila izvedel odprti postopek«, ni kršil načel, na katerih temelji javno naročanje (primerjaj zadnji odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo).

Ob dosedanji obrazložitvi te odločitve ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj (po vsebini) ne nasprotuje zatrjevanju naročnika, da »že vrsto let razpisuje zdravila iz krvi po odprtem postopku«, pa tudi, da je v preteklosti »vlagatelj oddajal ponudbe za zdravila iz krvi, naročnik pa je z njim imel sklenjene okvirne sporazume in pogodbe«. Vlagatelj nadalje (po vsebini) ne nasprotuje niti (z dokazi podprtemu) zatrjevanju naročnika, da ima »tudi za leto 2015 z vlagateljem« […] »za istovrstne razpisane vrste blaga, ki so predmet tega javnega naročila (zdravila iz krvi), sklenjen okvirni sporazum« in pogodbi, iz »katerih nedvoumno izhaja, da je vlagatelj na naročnikovih javnih razpisih že ponujal istovrstno blago, ki je predmet tega javnega naročila« (tretji odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo). V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnja poved drugega odstavka na strani 4) v navezavi na navedeno vlagatelj tako zatrjuje zgolj, da so »[p]rej izvedena javna naročila, ki jih omenja naročnik,« […] »za konkretni postopek oddaje javnega naročila povsem brezpredmetna, saj to ne vpliva na nezakonitost izvedbe postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru«. Res je, da pretekli postopki javnih naročanj, ki jih je naročnik izvedel, neposredno ne vplivajo na vprašanje zakonitosti »izvedbe postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru«, vendar pa so po drugi strani lahko ti isti pretekli postopki javnih naročanj (v zvezi s katerimi vlagatelj po vsebini ne oporeka citiranim dejstvom, ki jih zatrjuje naročnik) prepričljiv pokazatelj tega, da je vlagatelj v preteklih javnih naročilih, pri katerih so bila predmet prav tako »17 - ZDRAVILA IZ KRVI« (na primer za leto 2015), v odprtem postopku naročniku lahko predložil pravilno ponudbo (primerjaj obvestilo o naročilu, dne 20. 11. 2014 (s številko objave JN10981/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil). Vlagatelj pri tem ne v zahtevku za revizijo in ne v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prepričljivo) ne pojasni razloga, zaradi katerega je v preteklem javnem naročilu, ki ga je naročnik prav tako izvajal po odprtem postopku in pri katerem so bila predmet prav tako »17 - ZDRAVILA IZ KRVI« (za leto 2015), naročniku lahko predložil pravilno ponudbo, v tokratnem postopku oddaje javnega naročila pa tega (zaradi ravnanj naročnika pri pripravi določb razpisne dokumentacije) ne more storiti.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je naročnik z razpisno dokumentacijo oziroma z izbiro (odprtega) postopka, ki ga izvaja z namenom oddaje predmeta zadevnega javnega naročila, »onemogočil oddajo pravilne ponudbe« (prvi odstavek obrazložitve kršitev na tretji strani zahtevka za revizijo) in pridobitev predmeta zadevnega javnega naročila v obsegu, ki ga (v skladu s predpisi) izvaja (vlagatelj v petem odstavku na četrti strani zahtevka za revizijo sam navaja, da »ne more zagotoviti zdravil iz krvi iz tuje plazme, saj je pristojen le za izdelavo zdravil iz slovenske plazme«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da mu je zaradi domnevnih kršitev naročnika, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala ali bi mu lahko nastala škoda. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo iz razloga, ker ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN, zavrgla.

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN) ni upoštevala vseh tistih kršitev, dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navedel v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po vsebini pa predstavljajo nove kršitve, nova dejstva in nove dokaze. Vlagatelj namreč ni dokazal, da novih kršitev, novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik »povrne stroške revizijskega postopka, kakor sledi iz stroškovnika ter vse morebitno dodatne nastale stroške«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Gospodarski subjekt Medisanus, d. o. o., v vlogi z dne 26. 11. 2015 poziva Državno revizijsko komisijo, da mu prizna »položaj stranskega udeleženca v postopku odločanja o zahtevku za revizijo« in mu vroči »kopijo zahtevka za revizijo, odločitve naročnika o zahtevku za revizijo ter opredelitev vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, do katerega se bo lahko opredeli[l] v roku 3 delovnih dni od prejema. Zahteva za posredovanje dokumentacije se nanaša tudi na morebitne priloge k posameznemu dokumentu«.

Ker iz vloge z dne 26. 11. 2015 izhaja, da je interes gospodarskega subjekta Medisanus, d. o. o., v tem, da v revizijskem postopku, ki teče med drugimi, uspe naročnik, kateremu se v tem revizijskem postopku želi pridružiti, Državna revizijska komisija pa je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla (kar pomeni, da je v zadevnem revizijskem postopku naročnik, kateremu se je želel pridružiti gospodarski subjekt Medisanus, d. o. o., uspel), je Državna revizijska komisija predlog gospodarskega subjekta Medisanus, d. o. o., za dopustitev stranske udeležbe v zadevnem revizijskem postopku zavrnila.

Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija pripominja, da je o vprašanju instituta stranske udeležbe v postopkih pravnega varstva, ki se izvajajo po določbah ZPVPJN, pisala že v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu številka 018-050/2014-10, z dne 26. 3. 2014.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 12. 2015


Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
– Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
– Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
– Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu