018-232/2015 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-232/2015-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »SNAGA-34/15 – Dobava osebne varovalne opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Recinko, d.o.o., Roška cesta 41, Kočevje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.12.2015

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »SNAGA-34/15 – Dobava osebne varovalne opreme«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24.9.2015.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23.6.2015, pod št. objave JN4226/2015. Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24.9.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku KOTO, proizvodno in trgovinsko podjetje, d.o.o., Agrokombinatska cesta 80, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto in da naročnik popolnosti vlagateljeve ponudbe ni presojal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.10.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da mu je naročnik onemogočil vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika in vzorce oblačil, ki jih je dostavil izbrani ponudnik, zato ni mogel preveriti izpolnjevanja tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Vlagatelj dvomi, da je izbrani ponudnik izpolnil tehnične zahteve in da je dostavil vzorce, ki izpolnjujejo tehnične zahteve. Poleg tega obstaja dvom, da so nekateri vzorci, ki jih je dostavil izbrani ponudnik, pridobljeni iz prejšnjih dobav drugih dobaviteljev. Vlagatelj še navaja, da je predstavnik izbranega ponudnika na vpogledu v ponudbo izjavil, da sami nimajo proizvodnih in drugih kapacitet, da pa bodo nastopali s partnerjem – podizvajalcem. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil seznama podizvajalcev. Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da se še enkrat preveri, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 14.10.2015, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, zavrača vlagateljeve navedbe, da vzorci ne izpolnjujejo tehničnih zahtev in navaja, da v ponudbi nastopa sam, kot trgovec, saj blago kupuje pri dobavitelju, in ga proda naprej.

Naročnik je s sklepom z dne 21.10.2015 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Naročnik nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in izpostavlja, da je na vlagatelju trditveno in dokazno breme, da dokaže kršitve naročnika. Vlagateljev dvom, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih zahtev oziroma da vzorci niso ustrezni, ne zadostuje za presojo utemeljenosti navedb. Prav tako vlagatelj zgolj dvomi, da so nekateri predloženi vzorci iz prejšnjih dobav, pri tem pa ne poda nobenih dejstev in ne predlaga nobenih dokazov. Naročnik še navaja, da kot podizvajalcev ni mogoče obravnavati tistih gospodarskih subjektov, ki imajo s ponudnikom sklenjene splošne pogodbe, ki ni namenjena dobavi blaga zgolj za predmetni postopek javnega naročanja, temveč tudi za druge namene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.10.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 27.10.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da zaradi onemogočenega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ni mogel dokazati, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil tehničnih zahtev in da vzorci oblačil niso v skladu z razpisno dokumentacijo. Naročnik bi mu moral omogočiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki dokazujejo izpolnjevanje zahtev, poleg tega vzorci oblačil, ki jih bodo nosili zaposleni pri naročniku pri opravljanju svojega dela, ne morejo biti poslovna skrivnost.

Državna revizijska komisija je dne 12.11.2015 pozvala naročnika na pojasnitev, na podlagi katerih podatkov v ponudbi izbranega ponudnika je presodil izkazovanje (spornih) tehničnih zahtev in na kakšen način je presodil, da je izbrani ponudnik dostavil vzorce izdelkov, za katere je predložil tehnično dokumentacijo. Državna revizijska komisija je naročnika pozvala tudi na odstop vzorcev izdelkov, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Naročnik je pojasnilo in vzorce izbranega ponudnika Državni revizijski komisiji posredoval z vlogo z dne 18.11.2015.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, vpogledu v vzorce izdelkov ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in naročnikovo ravnanje pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vpogled v ponudbeno dokumentacijo ureja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) v 22. členu. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Za poslovno skrivnost (med drugim) štejejo podatki, ki jih določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik celotno ponudbeno dokumentacijo označil kot poslovno skrivnost. Iz Zapisnika o vpogledu z dne 6.10.2015 izhaja, kar med strankama ni sporno, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v tehnično dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo, vključno z vzorci izdelkov, ki jih je izbrani ponudnik dostavil naročniku. Ob upoštevanju, da je naročnik dolžan varovati podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2), in ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik podatke v tehnični dokumentaciji, vključno z vzorci izdelkov, označil kot poslovno skrivnost, pri čemer ti podatki ne predstavljajo podatkov, ki so na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2, javni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika in v vzorce izdelkov. Navedbam vlagatelja, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki neposredno dokazujejo izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, ni mogoče slediti, saj to iz citiranega 22. člena ZJN-2 ne izhaja. Izpostavljene revizijske navedbe gre razumeti bolj v smeri, da se vlagatelj ne strinja z zakonsko ureditvijo o tem, kateri podatki po ZJN-2 so javni, kar pa ne more biti predmet obravnave v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev razpisne dokumentacije in da vzorci izdelkov, ki jih je predložil izbrani ponudnik, niso skladni z zahtevami razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen se, na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, od vlagatelja zahteva aktivna vloga pri navajanju pravno relevantnih dejstev in predlaganju pravno relevantnih dokazov. Vendar v konkretnem primeru ne gre prezreti, da vlagatelju v podatke, za katere vlagatelj »dvomi«, da izkazujejo izpolnjevanje tehničnih zahtev, ni bil omogočen vpogled, zato je Državna revizijska komisija v te podatke vpogledala sama. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je v skladu z definicijo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (17. točka 2. člena ZJN-2). Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila mora naročnik v skladu s 37. členom ZJN-2 opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva tudi predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j] drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Predmet javnega naročila je dobava osebne varovalne opreme, pri čemer je iz ponudbenega predračuna razvidno, da naročnik naroča 19 različnih izdelkov (delovne obleke, vetrovke, kape, bunde…). Naročnik je tehnične zahteve za osebno varovalno opremo določil v razpisni dokumentaciji v dokumentu »Opis delovnih oblačil – Tip Snaga – Tehnične specifikacije predmetnega naročila« (v nadaljevanju: Tehnične specifikacije). Kot dokazilo, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve, je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 2.2. »Tehnične zahteve«) zahteval predložitev tehničnega lista tkanine za vsak posamezen izdelek in predložitev vzorca tkanine za vsak posamezen izdelek v velikosti 5 cm x 10 cm. Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji (točka 2.2. »Tehnične zahteve«) zapisal, da »bo pred sprejetjem odločitve od cenovno najugodnejšega ponudnika zahteval, da v štirih (4) delovnih dneh od poziva, predloži po en vzorec vsakega ponujenega artikla iz ponudbenega predračuna ponudnika. V kolikor bo iz priloženih vzorcev ponujene osebne varovalne opreme oziroma dodatno zahtevanih listin razvidno, da vzorci ne izpolnjujejo vseh zahtev naročnika, navedenih v razpisni dokumentaciji ali da ponujeni vzorci niso skladni s posamezno Izjavo o skladnosti, ki jo je ponudnik priložil k ponudbeni dokumentaciji za posamezno vrsto ponujene osebne varovalne opreme, bo naročnik ponudbo ponudnika izločil iz nadaljnjega ocenjevanja oziroma s ponudnikom ne bo sklenil okvirnega sporazuma ter bo Državni revizijski komisiji podal predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2.«.

Iz predstavljenih določb razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da izpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev izkažejo s (1) tehničnimi listi tkanin (katere so ponudniki morali predložiti v ponudbeno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb), (2) vzorci tkanin (katere so ponudniki morali ponudniki predložiti v ponudbeno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb) in (3) vzorci ponujenih izdelkov (ponudniki so jih morali predložiti v roku štirih dneh po prejemu naročnikovega poziva na predložitev).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim izpostavlja, da vzorec izdelka Delovna bunda 1 (št. 10 ponudbenega predračuna) in vzorec izdelka Delovna bunda 2 (št. 11 ponudbenega predračuna), ki ju je izbrani ponudnik predložil naročniku, nista skladna z zahtevami razpisne dokumentacije glede barve.

Naročnik je v Tehničnih specifikacijah za izdelek Delovna bunda 1 (št. 10 ponudbenega predračuna) med drugim zapisal:
»BARVE OSNOVNEGA MATERIALA
Osnova: svetlo siva, približno RAL 7011 EISENGRAU
kombinacija: temno modra, približno RAL 5011 STAHLBLAU«.

Za izdelek Delovna bunda 2 (št. 11 ponudbenega predračuna) je naročnik v Tehničnih specifikacijah (med drugim) zapisal:
»BARVE OSNOVNEGA MATERIALA VETROVKE
Osnova: temno zelena, približno RAL 6004 BLAUGRŰN
kombinacija: temno modra, približno RAL 5011 STAHLBLAU«.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo za izdelek Delovna bunda 1 predložil tehnični list tkanine, kateremu je pripel svetlo siv vzorec tkanine in temno moder vzorec tkanine. Izbrani ponudnik je nadalje v ponudbeno dokumentacijo za izdelek Delovna bunda 2 predložil tehnični list tkanine, kateremu je pripel temno zelen vzorec tkanine in temno moder vzorec tkanine.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 7.9.2015 pozval na predložitev vzorcev vseh ponujenih izdelkov. Izbrani ponudnik je (v zahtevanem roku) predložil vzorce ponujenih izdelkov, originalne tehnične liste in dopis, v katerem je navedel:
»Vzorec: Delovna bunda /2/
Spoštovani, Delovno bundo /2/ smo izdelali iz enakovrednega materiala, kot je predpisan v tehničnih zahtevah, le da ne ustrezata barvna odtenka osnovne barve in barvni odtenek »sofshella«. Dobavitelj namreč trenutno ni imel na zalogi materialov za izdelavo obeh vzorcev v enaki barvi. Dobava ustreznih barvnih odtenkov materialov je povezana z naročeno količino, tako da bo ob naročilu bund, lahko zagotovimo, da bodo izdelane iz barvnih odtenkov predpisanih v tehnični dokumentaciji. V prilogi smo pripeli vzorčke vseh treh materialov v ustreznem barvnem odtenku.«.
Navedenemu dopisu je izbrani ponudnik pripel dva temno modra vzorca tkanine in temno zelen vzorec tkanine.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v vzorce izdelkov, ki jih je predložil izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v vrečki z etiketo »Delovna bunda 1« nahaja vzorec izdelka v temno modri barvi in v barvi, ki ni svetlo siva. Na podlagi (vizualne) primerjave barve vzorca tkanine, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo za ponujeni izdelek Delovna bunda 1, in barve, v kateri je izdelan vzorec Delovna bunda 1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da barva vzorca izdelka Delovna bunda 1 ni identična barvi vzorca tkanine za izdelek Delovna bunda 1. Izbrani ponudnik je v vrečki z etiketo »Delovna bunda 2« predložil vzorec izdelka v temno modri barvi in v barvi, ki ni temno zelena. Na podlagi (vizualne) primerjave barve vzorca tkanine, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo za ponujeni izdelek Delovna bunda 2, in barve, v kateri je izdelan vzorec Delovna bunda 2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da barva vzorca izdelka Delovna bunda 2 ni identična barvi vzorca tkanine za izdelek Delovna bunda 2.

Ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik predložil vzorec Delovna bunda 1, ki je skladen z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zahteval, da je Delovna bunda 1 izdelana v (temno modri in) svetlo sivi barvi, zato bi izbrani ponudnik, ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije, da mora biti iz predloženih vzorcev ponujene osebno varovalne opreme razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev, predložiti vzorec Delovne bunde 1 v (temni modri in) svetlo sivi barvi. Ker je izbrani ponudnik predložil vzorec Delovne bunde 1 (v temno modri barvi in) v barvi, ki ni svetlo siva, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ponudil predmeta (tj. Delovne bunde 1) s takšnimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji. Posledično naročnik ni imel podlage, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot primerno ponudbo.

V izogib morebitnim nadaljnjim sporom Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolno ponudbo. Ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji za izdelek Delovna bunda 1 predložil vzorec tkanine v svetlo sivi barvi, hkrati pa je predložil vzorec izdelka Delovna bunda 1 v barvi, ki ni svetlo siva, se v pojavi vprašanje ali izbrani ponudnik ponuja izdelek Delovna bunda 1 v svetlo sivi barvi (kot je zahteval naročnik) ali v barvi, kot je razvidna iz predloženega vzorca navedenega izdelka. Ponudbe, v kateri predmet kljub izrecni zahtevi naročnika (naročnik je namreč zahteval, da ponudniki vzorec tkanine ter predložijo vzorce izdelke, ki izkazujejo izpolnjevanje naročnikovih zahtev) ni natančno opredeljen, ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne ponudbe. Izbrani ponudnik bi ob predstavljenem dejanskem stanju s tem, ko bi naročniku naknadno »pojasnil«, v kakšni barvi pravzaprav ponuja izdelek Delovna bunda 1, posegel v tehnični del njegove ponudbe, pri čemer bi izbrani ponudnik šele naknadno konkretiziral ponujeni predmet. Če bi se naročniku dovolilo, da od izbranega ponudnika v izpostavljenem delu zahteva pojasnila njegove ponudbe oziroma njeno dopolnitev, bi naročnik izbranemu ponudniku s tem omogočil, da se naknadno po poteku roka, določenega za predložitev vzorcev, opredeli, kaj ponuja, navedeno pa bi bilo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Pri tem gre še poudariti, da je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost za tisti del ponudbene dokumentacije, v kateri ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ponudnika brezpogojno zavezuje.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da vzorec izdelka Delovna bunda 1 (vsaj) glede zahtevane barve ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Posledično Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala preostalih revizijskih navedb v zvezi z (ne)izpolnjevanjem ostalih tehničnih zahtev pri ponujeni opremi, kot tudi ne navedb, da je izbrani ponudnik predložil vzorce iz prejšnjih dobav in da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni priglasil podizvajalcev, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na ugotovitev o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da je izbrani ponudnik v delu, ki se nanaša ponujeni izdelek Delovna bunda 1, predložil primerno in s tem popolno ponudbo, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24.9.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je plačal takso v višini 2.747,33 EUR. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 73.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 95/2014), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v letu 2015 v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika, s katerim bo v okviru konkretnega postopka javnega naročanja sklenil okvirni sporazum, zato bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR takse in ne 2.474,33 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 1.474,33 EUR.


V Ljubljani, 8.12.2015


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Recinko, d.o.o., Roška cesta 41,1330 Kočevje
- Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- KOTO, proizvodno in trgovinsko podjetje, d.o.o., Agrokombinatska cesta 80, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.