018-243/2015 Študentski dom Ljubljana

Številka: 018-243/2015-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vgradnja stavbnega pohištva dom XIII – okolju prijazno javno naročilo«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Študentski dom Ljubljana, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 11. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Vgradnja stavbnega pohištva dom XIII – okolju prijazno javno naročilo«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24. 9. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.178,68 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4. 8. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 8. 2015, pod št. objave JN5348/2015.

Naročnik je dne 24. 9. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku PANLES d.o.o., Tekačevo 62B, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je navedeno odločitev prejel dne 28. 9. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 8. 10. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je sprejeta odločitev o oddaji naročila nezakonita, saj bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika, oddajo naročila vlagatelju in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Naročniku očita, da pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ni zadostno preveril obstoja in vsebine podatkov iz najugodnejše ponudbe. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev. Nobene od dveh priglašenih referenc naj ne bi potrdil referenčni naročnik, ampak le pogodbeni izvajalec, ki je za referenčnega naročnika izvajal dela, izbrani ponudnik pa je bil podizvajalec tega izvajalca. V obeh primerih naj bi bila nerealna tudi vrednost izvedenih del, ki po oceni vlagatelja vključuje tudi druga dela in ne le zamenjave vrat. Iz spletne strani potrjevalca ene od referenc (B. I. s.p.) naj bi izhajalo, da potrjevalec reference izbranega ponudnika navaja med svojimi referencami, in ne obratno. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika tudi neprimerna – izbrani ponudnik ni navedel podizvajalca, predložil pa je certifikate, iz katerih izhaja, da ponuja vrata proizvajalca LIP BLED, d.o.o., v odgovoru na poziv k dopolnitvi ponudbe pa je pojasnil, da ne bo dobavil vrat, za katera je predložil certifikat. Za ponujena vrata domnevnega kooperanta (ki ni LIP BLED, d.o.o.) torej izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih (kopij) certifikatov o ustreznosti vrat. Vlagatelj kot problematično izpostavlja še, da se vsa dokazila za izpolnjevanje zahtev po merilu D nanašajo izključno na mavčno-kartonaste plošče in ne na les oziroma na vrata.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 15. 10. 2015. Nasprotuje vsem navedbam vlagatelja. Meni, da sta bila oba potrjevalca reference tudi referenčna naročnika, saj sta izbranemu ponudniku naročila in financirala izvedbo del. Vrednostna in vsebinska ustreznost referenčnih del je bila dokazana s predpisanimi dokazili, pri čemer ne obstaja objektivna okoliščina, na podlagi katere bi naročnik moral v dodatno preverjanje. Izbrani ponudnik zavrača navedbo glede dobave vrat – zatrjuje, da bo dobavil vrata proizvajalca LIP BLED, d.o.o. (kot so bila ponujena s ponudbeno dokumentacijo), pri čemer vrat ne bo dobavil neposredno od proizvajalca, temveč preko enega od svojih kooperantov. Dodaja, da merilo D ne predstavlja naročnikovega pogoja za priznanje sposobnosti, ampak enega od štirih meril za izbor izvajalca po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, nanaša pa se le na mavčno-kartonaste plošče in ne na les oz. vrata.

Naročnik je dne 29. 10. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da je preveril reference izbranega ponudnika preko kopije pogodb in popisov del, ki jih je pridobil v okviru postopka oddaje drugega javnega naročila. V zvezi z referenco za zamenjavo vrat na objektu v Trzinu poudarja, da je izbrani ponudnik glede na dokazila izvedel zamenjavo vrat v vrednosti najmanj 80.000,00 EUR, kot je bilo zahtevano. Pritrjuje navedbam izbranega ponudnika glede potrjevalcev referenc in v zvezi z referenčnim poslom zamenjave vrat na OŠ Lava dodaja, da izbrani ponudnik v razmerju do investitorja (Občina Celje) ni bil podizvajalec. Za to referenco še navaja, da je izbrani ponudnik izvedel zamenjavo vrat in ne zamenjave vrat na obstoječih kovinskih podbojih, zaradi česar ta referenca ni ustrezna. Vendar pa tega referenčnega pogoja iz enakega razloga ne izpolnjuje niti vlagatelj, ki je priglasil tri reference, katerih naročnik je bil naročnik tega javnega naročila in je lahko sam preveril popise. Prav tako vlagatelj tega referenčnega pogoja ne izkazuje z referenco I. Z. s.p. Naročnik dodaja, da je preko javno dostopnih podatkov sam preveril, ali izbrani ponudnik razpolaga z referenco za zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih v vrednosti 50.000,00 EUR. Preko podatkov, dostopnih na spletni strani izbranega ponudnika, naj bi bilo tako razvidno, da je izbrani ponudnik ta dela najmanj v zahtevani vrednosti izvedel pri prenovi Hotela Žalec in pri Eko srebrni hiši. V zvezi s ponujenimi vrati naročnik poudarja, da so ponujena vrata LIP BLED, d.o.o., kar izhaja tako iz ponudbe, kot iz pojasnila izbranega ponudnika z dne 11. 9. 2015. Za vrata tega proizvajalca so predložena dokazila o ustreznosti vrat skladno z zahtevami, pri čemer proizvajalec v tem primeru ne bo tudi dobavitelj blaga, zato tudi ni priglašen kot podizvajalec. Na očitke v zvezi z merilom D naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik z ustreznim dokazilom izkazal, da blago izpolnjuje zahteve.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 11. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 11. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri dosedanjih navedbah glede izkazovanja merila D ter pri stališču, da bi moral naročnik od izbranega ponudnika zahtevati potrditev reference s strani investitorja, kar pa B. I. s.p. in GES d.o.o. zagotovo nista bila. Vprašanje, ali je bil izbrani ponudnik tedaj prijavljen kot podizvajalec, naj ne bi imelo veze z očitki vlagatelja. Nasprotuje navedbi naročnika, da naj sam ne bi imel reference za zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih, pri čemer se sklicuje na potrjena referenčna potrdila. Kot neverjetno označuje obrazložitev naročnika glede preverjanja morebitnih drugih referenc izbranega ponudnika iz javno dostopnih podatkov. Vlagatelj vztraja tudi pri dosedanjih navedbah glede nepredloženih dokazil o ustreznosti vrat. Dodaja, da je proizvajalec v celoti odgovoren za pravilno izdelavo in vgradnjo požarnih vrat; certifikati brez ustrezne vgradnje pooblaščenih in za ta namen izšolanih pogodbenih monterjev LIP BLED, d.o.o. niso veljavni. Vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da LIP BLED, d.o.o. požarna vrata vgrajuje izključno s svojimi monterji, prav noben od teh monterjev pa nima z izbranim ponudnikom sklenjene nikakršne pogodbe za izvedbo konkretnega posla in tudi ni stalni kooperant tega ponudnika. Če je naročnik štel, da je certifikat LIP BLED, d.o.o. ustrezen (kar prav gotovo je) in se je zadovoljil z razlago, da LIP BLED, d.o.o. ne bo dobavitelj, bi moral ponudnika ponovno pozvati, naj kot podizvajalca prijavi dobavitelja vrat.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo z dne 9. 11. 2015, ki jo je ta prejela dne 11. 11. 2015, v kateri se opredeljuje do navedb vlagatelja, podanih v vlogi z dne 5. 11. 2015, ter smiselno enako kot v odločitvi o zahtevku za revizijo vztraja pri svojih navedbah.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik pravilno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

V postopku oddaje naročila po odprtem postopku naročnik odda javno naročilo potem, ko razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Naročnik v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Skladno z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (18. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija najprej zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na dokazila v zvezi z merilom »MAVČNO-KARTONASTE PLOŠČE«. Naročnik je to merilo določil v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer je v razpisni dokumentaciji s tem v zvezi zapisal:
»Dejstvo, da bodo pri gradnji uporabljene mavčno-kartonske plošče, pri proizvodnji katerih je bil uporabljen papir izdelan na osnovi 100% recikliranih lesnih ali papirnih vlaken, ali – mavčno-kartonske plošče, pri proizvodnji katerih so bila uporabljena les, lesna vlakna ali materiali na osnovi lesa, ki izvirajo iz zakonitih virov,
ima 10 % uteži v ocenjevanju – iz tega merila je možno doseči 10 točk.«
Pri tem je določil tudi dokazila, ki jih mora ponudnik predložiti v ponudbi za priznanje točk po tem merilu (potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdilo FSC ali PEFC zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda SIST EN ISO 9001, standarda SIST EN ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenje FLEGT, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU, ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve). Vlagatelj pri tem navaja, da se vsa dokazila v ponudbi izbranega ponudnika, predložena v okviru tega merila, nanašajo izključno na mavčno-kartonaste plošče in ne na les oziroma vrata. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predložena dokazila pravilno nanašajo na merilo »MAVČNO-KARTONSKE PLOŠČE«, ne iz relevantnih določb razpisne dokumentacije ne iz navedb vlagatelja pa ni mogoče razbrati, zakaj bi se morala predložena dokazila za to merilo nanašati tudi na les in vrata.

Vlagatelj v prid zatrjevani neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika izpostavlja, da ta ponudnik ni predložil zahtevanih dokazil za vrata, ki jih bo montiral, in sicer »kopije certifikata ustreznosti vrat, iz katerega je razvidno, da ponujeni produkt ustreza zahtevam iz popisa del (priloga D/12)« ter ustreznega certifikata oz. potrdila o tem, »da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali potrdil[a] FSC19 ali PEFC20 zadnjega v skrbniški verigi lesa ali potrdil[a] o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO9001, standarda ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali dovoljenj[a] FLEGT21, če les izvira iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU«. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik zahteve, na katere se sklicuje vlagatelj, določil kot pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti v 3. točki poglavja »POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Presoja (ne)izpolnjevanje navedenih zahtev se zato nanaša na vprašanje (ne)pravilnost ponudbe (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokazila, ki se nanašajo na vrata proizvajalca LIP BLED, d.o.o., vendar pa vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik naknadno sam priznal, da ne bo dobavil vrat, za katera je predložil navedena dokazila – to naj bi izhajalo iz odgovora izbranega ponudnika na poziv naročnika k dopolnitvi ponudbe. Državna revizijska komisija z navedeno trditvijo ne more soglašati: iz dopisa »Odgovor na poziv k dopolnitvi ponudbe z dne 8. 9. 2015«, ki ga je izbrani ponudnik dne 11. 9. 2015 naslovil na naročnika, namreč ne izhaja navedba ponudnika, da ne bo dobavil vrat, za katera je predložil certifikat, pač pa zgolj to, da proizvajalec LIP BLED, d.o.o. ne bo ponudnikov (neposredni) dobavitelj izdelkov (vrat), saj naj bi izbrani ponudnik te izdelke (vrata) dobavil preko enega od kooperantov, s katerim ima sklenjeno splošno pogodbo. V dopisu je celo izrecno poudarjeno, da se ponudba nanaša na vrata proizvajalca LIP BLED, d.o.o., za kar je predložen tudi ustrezen certifikat. Državna revizijska komisija posledično ne more pritrditi vlagatelju niti v tem, da za ponujena vrata ni predloženih dokazil (prej navedenih potrdil oz. dokazil), vlagatelj pa tudi ne zatrjuje vsebinske neustreznosti teh dokazil, celo nasprotno – v vlogi z dne 5. 11. 2015 kot točno označuje razlago naročnika, da je certifikat proizvajalca LIP BLED, d.o.o. ustrezen.

V kolikor gre vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo o tem, da izbrani ponudnik v obrazcu PRILOGA št. D/2 ni navedel podizvajalca, v povezavi s preostalo vsebino zahtevka razumeti kot očitek, da bi ta ponudnik kot podizvajalca moral priglasiti bodisi proizvajalca vrat LIP BLED, d.o.o. bodisi dobavitelja teh vrat ponudniku, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v obravnavanem primeru na podlagi nekonkretiziranih vlagateljevih navedb in odstopljene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da so lastnosti spornih izdelkov proizvajalca LIP BLED, d.o.o. dejansko tako specifične in prilagojene zahtevam naročnika, da ne bi šlo za blago, ki je (v smislu proizvodno serijsko zasnovanih konfiguracij) splošno dostopno na trgu, ob čemer bi bilo potrebno dobavitelja takih izdelkov v konkretnem primeru šteti (in priglasiti) kot podizvajalca v smislu 15.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ob upoštevanju navedenega naročniku s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, iz razloga, ker ta v njej ni priglasil podizvajalca, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ni mogoče očitati kršitve določb razpisne dokumentacije oziroma določb ZJN-2.

Državna revizijska komisija kot prepozne označuje navedbe vlagatelja iz vloge z dne 5. 11. 2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika in kjer navaja, da certifikati za vrata brez vgradnje s strani proizvajalca LIP BLED, d.o.o. niso veljavni, pri čemer naj izbrani ponudnik ne bi imel sklenjene nikakršne pogodbe s tem proizvajalcem (ne kot stalni kooperant in ne za konkretni posel). Skladno s 15. členom ZPVPJN bi moral vlagatelj vse naročnikove kršitve in celotno trditveno podlago ter dokaze, s katerimi v revizijskem zahtevku navedena dejstva dokazuje, navesti že ob vložitvi revizijskega zahtevka. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo namreč tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca predrevizijskega postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Vlagatelj na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku, česar pa vlagatelj ni niti zatrjeval. Ne glede na to Državna revizijska komisija pristavlja, da tudi sicer tozadevnih vlagateljevih navedb ne potrjuje »NAVODILO ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE POŽARNIH VRAT LIPBLED«, priloženo v ponudbi izbranega ponudnika, kjer je v 3. točki navedeno, da se priporoča montaža vrat s strani pooblaščenih monterjev proizvajalca, lahko pa vrata montira tudi kupec sam. Še dodatno iz točke 1.3 izhaja, da izjava o skladnosti in certifikat veljata ob pogoju (med drugim), da so navodila za montažo v celoti upoštevana, brez omejitve na točno določenega monterja.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti – obe referenci naj bi bili vsebinsko oz. vrednostno neustrezni (nerealni), referenčni potrdili pa naj ne bi bili potrjeni s strani referenčnih naročnikov.

Skladno z 41. členom ZJN-2, lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj v zadnjih petih letih oz. s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili referenčnih naročnikov o dobro opravljenem delu za najpomembnejše referenčne posle (1. in 2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik je kot enega od pogojev za priznanje sposobnosti ponudnika v 3. točki poglavja »POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:
»POGOJ
Ponudnik mora predložiti najmanj eno referenco za zamenjavo vrat v vrednosti najmanj 80.000 EUR in najmanj eno referenco za zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih v vrednosti 50.000 EUR.
Pri skupni ponudbi je pogoj izpolnjen, če je katerikoli izmed partnerjev tak posel izvedel sam ali skupaj z enim ali več partnerji. Pri ponudbi s podizvajalci je pogoj izpolnjen, če je ponudnik tak posel izvedel sam ali s katerimikoli podizvajalci.
Referenčni naročnik je tisti naročnik, ki je naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta. Referenčni naročnik ne more biti glavni izvajalec za svojega podizvajalca.
DOKAZILO
Spisek referenc ponudnika za dela, ki so predmet javnega naročila (priloga št. D/7) ter Referenčno potrdilo na obrazcu (priloga št. D/8) za vsako posamezno referenco.«
Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da je obrazec »REFERENČNA LISTA PONUDNIKA ZA DELA, KI SO PREDMET JAVNEGA NAROČILA« v razpisni dokumentaciji označen kot priloga št. D/8 (in ne D/7, kot je navedeno v zgoraj citiranem pogoju), obrazec »POTRDILO O DOBRO OPRAVLJENEM DELU« pa kot priloga št. D/9 (in ne D/8).

Izbrani ponudnik je na obrazcu D/8 navedel dve referenci: eno za »zamenjav[o] notranjih vrat na OŠ LAVA v Celju« v letu 2014 za naročnika GES d.o.o. in drugo za »zamenjav[o] notranjih in vhodnih vrat na poslovnem objektu v Trzinu« v letu 2014 za naročnika B. I. s.p. Za obe navedeni referenci sta bili predloženi tudi referenčni potrdili na obrazcih D/9, pri čemer za prvo navedeno referenco naročnik GES d.o.o. potrjuje izbranemu ponudniku »zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih« v višini 113.720,00 EUR brez DDV, za drugo referenco pa naročnik B. I. s.p. »zamenjav[o] notranjih in vhodnih vrat s podboji« v višini 108.450,65 EUR brez DDV. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da tudi vpogled v spisovno dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila potrjuje naročnikove navedbe, da je v fazi preverjanja in ocenjevanja ponudb preverjal vsebinsko oz. vrednostno ustreznost v referenčnih projektih opravljenih del, in sicer preko dokazil (»POGODBA 12-06/14 – ZAMENJAVA NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT NA OBJEKTU TRZIN« in »POGODBA št. 22-4/14 za izvedbo MIZARSKIH DEL za Statično in energetsko prenovo OŠ Lava v Celju«; oboje tudi v spisu naročnika), ki jih je pridobil v drugem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik ob navedenem sam priznava, da predložena referenca za izvedbo del na OŠ Lava ni ustrezna, ker je v tem referenčnem projektu izbrani ponudnik izvedel zamenjavo vrat in ne zamenjave vrat na obstoječih kovinskih podbojih, kot se je glasila zahteva iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pri tem ne more sprejeti naročnikovega pojasnila, da je izbranemu ponudniku kljub neustrezni referenci priznal usposobljenost za izvedbo predmeta naročila in odstopil od referenčnega pogoja iz razloga, ker naj niti vlagatelj (kot edini preostali ponudnik) ne bi izpolnjeval postavljene zahteve; ponudba izbranega ponudnika je bila zaradi predložitve neustreznih referenčnih potrdil formalno nepopolna, naročnik pa bi moral pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2 upoštevati določbe 78. člena ZJN-2 in izbranemu ponudniku omogočiti predložitev ustreznega referenčnega potrdila. Ponudba je namreč nepopolna v delu predložitve ustreznega referenčnega potrdila (izkaza ustrezne reference), s predložitvijo katerega vlagatelj ne bi posegal v dele ponudbe, v katere skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni dopustno posegati. Ob navedenem zato za nadaljnjo presojo tudi niso več bistvene navedbe vlagatelja o tem, da te reference ni potrdil referenčni naročnik.

Naročnik še navaja, da je (ne glede na odstop od referenčne zahteve) »iz razloga ekonomičnosti preko javno dostopnih podatkov sam preveril, ali izbrani ponudnik razpolaga z referenco za zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih v vrednosti 50.000 EUR«, pri čemer naj bi ugotovil, da je izbrani ponudnik izvedel navedeno pri prenovi Hotela Žalec in pri Eko srebrni hiši. Pri tem se naročnik sklicuje na podatke na spletni strani naročnika www.panles.si/portfolio-4col.html, v spisu naročnika pa se nahajajo tudi listi z natisnjeno vsebino s te spletne strani (brez navedbe datuma vpogleda). Vendar po oceni Državne revizijske komisije naročnik tudi na osnovi tega preverjanja ni imel podlage, da je izbranemu ponudniku priznal usposobljenost za izvedbo naročila: tudi v kolikor bi iz dosegljivih podatkov izhajalo, da je izbrani ponudnik opravil zamenjavo vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih v vrednosti 50.000 EUR (v konkretnem primeru iz vsebine spletnih strani, na katere se sklicuje naročnik, to ne izhaja, saj ni razvidna niti vrednost teh poslov niti količinski ali vrednostni delež zamenjave vratnih kril na obstoječih kovinskih podbojih v referenčnih poslih), pa je potrebno poudariti, da zgolj ti podatki še ne predstavljajo tudi potrdila o dobro opravljeni izvedbi s strani referenčnega naročnika, kot je bilo zahtevano z določili razpisne dokumentacije. Kot že pojasnjeno, bi moral naročnik za preverjanje dejstva, ali izbrani ponudnik razpolaga z (drugimi) ustreznimi referencami, naročnik tega ponudnika skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 pozvati, da svojo ponudbo v ustreznem roku dopolni.

Po oceni Državne revizijske komisije pa je naročnik lahko iz že pridobljenih dokazil razbral, da se je vsebina referenčnih del na objektu v Trzinu v pretežni meri (preko 80.000,00 EUR) nanašala na »zamenjavo vrat«, vsled česar naročniku ne bi bilo mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2 ali določili razpisne dokumentacije, ko bi tako referenco priznal kot vrednostno in vsebinsko ustrezno, v kolikor bi dobro izvedbo del skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije potrdil referenčni naročnik. Državna revizijska komisija namreč pritrjuje vlagateljevim navedbam o tem, da reference, ki se nanaša na zamenjavo vrat na poslovnem objektu v Trzinu, ni potrdil referenčni naročnik, kot je opredeljen v pojasnilu citiranega pogoja iz razpisne dokumentacije (tj. tisti naročnik, ki je naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta, pri čemer to »[…] ne more biti glavni izvajalec za svojega podizvajalca«), saj B. I. s.p. ni bil tisti naročnik, ki je v smislu citirane zahteve iz razpisne dokumentacije naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta, ampak je imel v tem projektu vlogo glavnega izvajalca za drugega (referenčnega) naročnika. Navedeno smiselno potrjujejo navedbe izbranega ponudnika v vlogi z dne 15. 10. 2015. Sporno referenčno potrdilo zato ni skladno z zahtevo naročnika, s katero je bilo izrecno poudarjeno, kateri subjekt se ne šteje za referenčnega naročnika.

Ob presoji vseh opisanih nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ocenjuje, da navedene pomanjkljivosti predstavljajo razlog za formalno nepopolnost ponudbe tega ponudnika, kot jo opredeljuje 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 – (pravočasna) ponudba namreč ni popolna oziroma vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Odprava teh pomanjkljivosti s predložitvijo ustreznih referenčnih potrdil ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, oziroma ne bi spremenila cene izbranega ponudnika in ponudbe v okviru merila, prav tako v primeru dopolnjevanja ponudbe v tem delu ne bi šlo za spremembo dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku javnega naročanja. Naročniku je zato v tem delu mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, tj. odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 78. členu ZJN 2.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 8. 10. 2015 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Vgradnja stavbnega pohištva dom XIII – okolju prijazno javno naročilo«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 24. 9. 2015.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 3.178,68 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 3.178,68 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 3.178,68 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 24. 11. 2015

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana
- Študentski dom Ljubljana, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana
- PANLES d.o.o., Tekačevo 62B, 3250 Rogaška Slatina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.