018-174/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-174/2015-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Lineal, d. o. o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 11. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 1. 12. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11262/2014, in 4. 12. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 234-412184), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015 ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo skupine gospodarskih subjektov Promico, d. o. o., Dunajska cesta 106, Ljubljana in Projektivni atelje – NG, d. o. o., Kersnikova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015, ki ga je naročnik z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 ugodila in jo razveljavila. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015 znova izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015 ter predlagal vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in razpisno dokumentacijo s tem, ko je:
 vlagatelju onemogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in
 izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav bi jo moral izločiti zaradi nepopolnosti, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje ne referenčnega pogoja ne kadrovskih pogojev.

Izbrani ponudnik se je z vlogo brez datuma, poslano 18. 8. 2015 po pošti priporočeno, izjasnil o zahtevku za revizijo, pojasnil, zakaj se ne strinja z vlagateljevimi očitki, in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 odločil, da vlagatelju ne dovoli vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter da zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrne. Naročnik je navedel, da:
 je vlagatelj že v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 navajal kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, pri čemer ni postavil predloga za dovolitev vpogleda vanjo, naročnik in Državna revizijska komisija pa sta morala odločiti v mejah zahtevka za revizijo, »zato je v tem zahtevku za revizijo v tem delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbo prepozen tudi v skladu s 16. čl. ZPVPJN in se mu ne dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vključno z dopolnitvami in spremembami«,
 je spoštoval varovanje davčne tajnosti, osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, kar izhaja iz zapisnikov, vlagatelju pa »ni mogoče pokazati vsega iz celotne dokumentacije kot to zahteva«, sicer pa je bil vlagatelj seznanjen z vsebino ponudbe in vsemi dopolnitvami oziroma spremembami (tudi dodatno obrazložitvijo z dne 28. 7. 2015), zato ima vse dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje pravnega varstva,
 bo v dokumente, v katere vlagatelj ni mogel vpogledati, vpogledala Državna revizijska komisija,
 se ne strinja, da bi Državna revizijska komisija odločila skladno z devetim odstavkom 70. člena ZPVPJN, saj je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je v določenih delih prepozen, sicer pa je »neutemeljen, brez ustreznih dokazov in še več, celo, da je vlagatelj zahtevka vse zahteve naročnika popolnoma enako razumel (razvidno iz njegove ponudbe) kot izbrani ponudnik kot tudi naročnik, pa jih kljub temu v času po odločitvi o oddaji javnega naročila v zahtevku za revizijo razlaga drugače«,
 je bil vlagatelj seznanjen z referencami ponudnika in projektanta za področje projektiranja premostitvenih objektov, v katere zahteva ponovni vpogled in jim v zahtevku za revizijo nasprotuje, že s prejemom dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015, saj je naročnik navedel, katere objekte obsega referenčni posel, zato je vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo prekludiran in je treba upoštevati prvi odstavek 16. člena ZPVPJN, vlagateljevo seznanjenost s temi referencami pa je ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015,
 vlagatelj po prejemu dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 ni izkoristil pravice do izjave o referencah ponudnika in projektanta za področje projektiranja premostitvenih objektov, vlagateljev molk pa je treba upoštevati kot strinjanje z naročnikovo razlago o pravilnem izpolnjevanju pogojev,
 »glede na navedeno se zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015 v točki 1, II. poglavja, zavrže kot prepozen«, »kot sekundarno« pa »se bo naročnik zgolj iz previdnosti opredelil tudi do navedb v tem delu zahtevka za revizijo« in pojasnil, da je pogoj treba tolmačiti tako, da se zahteva prosti razpon več kot 10 metrov za premostitvene objekte na področju železniške infrastrukture, ne pa tudi za podvoze ali podhode pod železniško infrastrukturo, saj je taka razlaga tudi edina mogoča in najbolj logična, sicer bi tudi vlagatelj pogoja ne izpolnjeval, izbrani ponudnik pa je s predloženim referenčnim potrdilom dokazal, da ima referenco za dva podhoda,
 je pogoj treba tolmačiti tako, da je zahteval dva načrta gradbenih konstrukcij podvoza pod železniško progo in/ali podhoda pod železniško progo in/ali premostitvenega objekta s prostim razponom več kot 10 metrov na področju železniške infrastrukture v okviru projektne dokumentacije PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist, zadeva št. 018-075/2015 pa ne obravnava enakega pogoja, niti naročnik ni zahteval odgovornega vodjo projekta, temveč odgovornega projektanta, kar je tudi razvidno iz vlagateljeve ponudbe, izbrani ponudnik pa sicer ta pogoj izpolnjuje,
 »glede vpogleda v ta del ponudbe ponavlja kot v I. poglavju te odločitve in zgoraj v okviru te točke odločitve, da je vlagatelj v tej zahtevi prepozen v skladu s 16. čl. ZPVPJN, ker tega ni zahteval v mejah zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015, čeprav je bil kot je že navedla Državna revizijska komisija s tem seznanjen z odločitvijo o zahtevku za revizijo«, sicer pa »ima vlagatelj veliko podatkov o teh referencah, celo načrte projektov (nadhodov, podhodov,…), kar je razvidno iz zahtevka za revizijo, česar pa niti naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila do prejema zahtevkov za revizijo ni imel«,
 je sledil referenčnima potrdiloma za odgovornega vodjo projekta, ki ju je izdal referenčni naročnik, kljub stališču iz zadeve št. 018-312/2013 pa je skladno s sklepom v zadevi št. 018-081/2015 preveril časovno skladnosti referenčnih del in na podlagi dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ugotovil, da so bila pogodbena dela, vezana na PGD in PZI, z dnem predaje elaborata pasivne protihrupne zaščite tudi dokončana v okviru zahtev iz kadrovskega pogoja, naročnikom pa bo nemogoče oddati kakršnokoli javno naročilo, če v bodoče ne bodo smeli zaupati referenčnim naročnikom o datumu dokončanja del in njihovim referenčnim potrdilom, v katerih navedejo datum dokončanja del,
 je izbrani ponudnik predložil referenco za še en posel, pri katerem so bila dela dokončana 4. 1. 2012,
 izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj za odgovornega vodjo projekta s kar šestimi referencami in ne le z dvema,
 je skladno z odločitvijo v zadevi, št. 018-312/2015 zaupal izjavam referenčnih naročnikov za dokazovanje referenc za odgovornega projektanta za krajinsko arhitekturo, izbrani ponudnik pa je predložil dodatno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je treba upoštevati 20. 6. 2012, ki je datum iz referenčnega potrdila,
 je izbrani ponudnik predložil referenco še za en posel, pri katerem so bila dela s področja arhitekture dokončana 28. 10. 2011,
 je izbrani ponudnik za odgovornega projektanta za vozno mrežo na naročnikov poziv predložil referenčno potrdilo istega naročnika, iz katerega so razvidni vsi potrebni podatki za izpolnitev kadrovskega pogoja, saj so bila dela dokončana v juniju 2013, vrednost del pa znaša 55.000 eurov, sicer pa je izbrani ponudnik predložil še druga dokazila, iz katerih je razvidno, da so bila dela zaključena v juniju 2013,
 je referenčni naročnik potrdil, da so bila dela izvedena po pogodbi št. 486/05, ne pa po pogodbi št. 461/07.

Vlagatelj je dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 prejel 31. 8. 2015, kar je razvidno iz fotokopije povratnice, ki jo je naročnik spel k temu dokumentu.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-54/2015/56 z dne 1. 9. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo brez datuma, poslano 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je hkrati s to vlogo vložil tudi pritožbo z dne 3. 9. 2015 in predlagal, da ji Državna revizijska komisija ugodi in zahtevek za revizijo v delu, ki ga je naročnik zavrgel, sprejme v obravnavo.

Vlagatelj je vložil tudi vlogo z dne 7. 9. 2015, poimenovano »Dopolnitev vloge, predložene v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, oziroma dopolnitev zahtevka za revizijo v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN«, s katero je navedel še posamezna dejstva in predlagal posamezne dokaze v zvezi s priglašenim odgovornim projektantom za vozno mrežo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-54/2015/63 z dne 16. 9. 2015 Državni revizijski komisiji na njen poziv št. 018-174/2015-6 z dne 14. 9. 2015 posredoval pritožbo in predlagal, da jo zavrne. Naročnik je še navedel, da je vlagatelj prekludiran z navajanjem kršitev v zvezi z vpogledom v dokazila za izpolnjevanje pogoja za reference iz druge alinee točke 3.1.3 razpisne dokumentacije in za kader pod zaporedno številko 4, saj se je o relevantnih podatkih seznanil že s prejemom dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015, sicer pa vlagatelj tudi ne bi mogel pridobiti novih informacij. Naročnik je tudi navedel, da je vloga z dne 7. 9. 2015 nedopustna, saj ne po vsebini, ne po dokazih, ne po pravočasnosti ni skladna ne s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN ne s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je očital, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo (kot kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2) in da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ne pa jo izbrati, saj ni popolna (kot kršitev prve povedi iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ker je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, s katerimi je naročnik določil minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in kadrovske sposobnosti (prva poved iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alineo točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 ter b in e točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Tako vlagatelj odpira vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2, da bi naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Naročnik je nasprotoval tem kršitvam, izpostavil pa je tudi 16. člen ZPVPJN, pri čemer je navedel, da je vlagatelj tako prekludiran z zahtevkom za revizijo, saj je prepozen (str. 6 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015), kot prekludiran z navajanjem posameznih dejstev oziroma kršitev (str. 6 in 12–13 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015).

V konkretnem primeru postopka oddaje javnega naročila je vlagatelj enkrat že vložil zahtevek za revizijo (zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015), s katerim je uveljavljal kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 in prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 zaradi 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 v povezavi s prvo povedjo iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alineo točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 ter b in e točko drugega odstavka 45. člena ZJN-2) ter s tem odpiral vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2, da je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Vendar je treba upoštevati, da ga je vlagatelj vložil zoper odločitev o izbiri ponudbe izbranega ponudnika, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, ki je bila razveljavljena s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015. Vlagatelj je tokratni zahtevek za revizijo (zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015), čeprav znova izpodbija odločitev o izbiri ponudbe izbranega ponudnika in uveljavlja kršitve ZJN-2, kot jih je že uveljavljal z zahtevkom za revizijo z dne 1. 4. 2015, vložil zoper odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015, in torej zoper novo sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila, ki je sicer vsebinsko enaka kot prvotna, a že razveljavljena, odločitev o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015 prejel 22. 7. 2015 (razvidno iz podpisane vročilnice), 23. 7. 2015 pa je po pošti priporočeno vložil vlogo z dne 23. 7. 2015, s katero je naročnika pozval, da mu dodatno obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila in da mu dovoli vpogled »v celotno ponudbo izbranega ponudnika ter v vso ostalo dokumentacijo predmetnega javnega naročila, predvsem v vso pisno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom (zahteve naročnika za dopolnitve, dokumentacija s katero je izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo)«. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015), ki jo je vlagatelj prejel 30. 7. 2015 (razvidno iz podpisane vročilnice), vpogled pa je potekal 29. 7. 2015, o čemer je naročnik vodil zapisnik.

Vlagatelj je tokratni zahtevek za revizijo (zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015) vložil 11. 8. 2015 po pošti priporočeno, kar je ob upoštevanju petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN osmi delovni dan po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in je zaradi načina vložitve pravočasen (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN ter peti odstavek 79.a člena ZJN-2 in peti odstavek 25. člena ZPVPJN).

V dejanskih okoliščinah je treba upoštevati, da Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 16. člena ZPVPJN ne presoja dejanj iz tega postopka oddaje javnega naročila, o katerih je že pravnomočno odločila, da niso kršitev.

Omejitev je določena tudi v prvem odstavku 16. člena ZPVPJN. Ta vlagatelju, ki je v postopku oddaje javna naročila že vložil zahtevek za revizijo (tj. zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015) in o katerem je že odločila tudi Državna revizijska komisija (sklep št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015), omejuje možnost navajanja istih ali drugih kršitev iz faze pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2), ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015. Vendar take kršitve lahko vlagatelj kljub temu navaja, in sicer v primeru, če je podan kateri izmed alternativno določenih pogojev: naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali ponavlja isto kršitev (prvi odstavek 16. člena ZPVPJN).

Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN ne določa, da je zahtevek za revizijo, v katerem bi vlagatelj navedel iste ali druge kršitve iz določene faze postopka oddaje javna naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo, prepozen oziroma da je vložen prepozno, niti naročniku ne nalaga zavrženja. Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN namreč določa do so prepozne kršitve (po analogiji položajev prim. ureditev iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, ki ureja omejitev navajanja kršitev iz faze pred potekom roka za predložitev ponudb po poteku tega roka) in vlagatelja omejuje, da v določenih primerih navede kršitve v zvezi s postopkom javnega naročanja. Vlagatelj je zahtevek za revizijo, kot že ugotovljeno, vložil v roku iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN v povezavi s petim odstavkom 79.a člena ZJN-2, kar pomeni, da ga je vložil pravočasno. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z naročnikom (str. 6 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015), da je zahtevek za revizijo v določenem delu prepozen (v smislu njegove vložitve). Podlage za njegovo zavrženje v ZPVPJN ni. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik izdal dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 tako, da je zahtevek za revizijo v izreku »v celoti« zavrnil, obrazložitev pa je taka, da se je naročnik »kot sekundarno […] zgolj iz previdnosti opredelil tudi do navedb v tem delu zahtevka za revizijo« (str. 6 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015). Ne glede na to, da je iz citirane naročnikove navedbe razvidno, da je bila zavrnitev zahtevka za revizijo šele »sekundarna«, saj se odstavek z navedbo, da zahtevek za revizijo v delu zavrže, na str. 6 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 nahaja pred odstavkom o »sekundarnem« odločanju o njem in je torej o zahtevku za revizijo oziroma delu zahtevka za revizijo najprej odločil postopkovno (procesno), je treba šteti, da obrazložitev ni v celoti skladna s tem, kar je naročnik navedel v izreku. Vendar ne glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja kot bistveno, da se je naročnik izrekel o spornem delu zahtevka za revizijo tudi po vsebinski plati (meritorno), s čimer se je vlagatelj seznanil z razlogi, zakaj naročnik šteje, da je zahtevek za revizijo tudi v spornem delu neutemeljen. Namen pritožbe po ZPVPJN zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo (50. člen ZPVPJN) je, da vlagatelj prepreči, da bi naročnik o zahtevku za revizijo odločil le postopkovno (procesno), temveč da bi dosegel tudi vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 28. člen ZPVPJN; prim. del drugega odstavka 55. člena ZPVPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija v primeru ugoditve pritožbi lahko odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN). Zato je treba šteti, da vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj se je vlagatelj seznanil z naročnikovimi vsebinskimi stališči o spornem delu zahtevka za revizijo, izrek v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 pa kljub obrazložitvi ne kaže na zavrženje zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato pritožbo zavrgla (ob analogiji s položajem iz drugega odstavka 54. člena ZPVPJN, ki ureja zavrženje pritožbe, če niso izpolnjeni kateri izmed postopkovnih pogojev iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, pravni interes pa je po vsebini razlog, ki ob njegovi odsotnosti zahteva zavrženje vloge; prim. prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP, če gre za uporabo prvega odstavka 13. člena ZPVPJN), o zahtevku za revizijo v spornem delu pa se izreka tako, kot zagotavlja prvi odstavek 39. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN), ob upoštevanju naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija še opozarja, da je naročnik po prejemu sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 in ga s sklicevanjem na 78. člen ZJN-2 pozval, da dopolni ali spremeni ponudbo, izbrani ponudnik pa je naročniku odgovoril z dopisom z dne 3. 7. 2015, ki mu je predložil posamezna dokazila. Ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015, naročnik, razumljivo, še ni ne pripravil ne poslal dopisa št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 ter še ni razpolagal z dopisom z dne 3. 7. 2015 in (vsaj nekaterimi) dokazili, ki jih je izbrani ponudnik predložil v prilogi. Naročnik se je pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015, oprl na dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 3. 7. 2015, vlagatelj pa se ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015, razumljivo, ni mogel opreti na to, kako bo naročnik upošteval dokazila, ki jih je pridobil naknadno, že po razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji javnega naročila. Neutemeljeno bi bilo zato izhajati iz tega, da je bilo vlagatelju v okoliščinah, ko je naročnik po razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji javnega naročila pridobil dokazila, s katerimi ni razpolagal še pred sprejemom prvotne odločitve o oddaji javnega naročila, znano ali bi mu moralo biti znano, kako jih je naročnik upošteval. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi moral vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 ugibati o dejanjih, ki se niso še zgodila pred vložitvijo slednjega zahtevka za revizijo, pravno varstvo pa bi uveljavljal pod pogoji, ki ne bi zagotavljali dostopa do pravnega sredstva pod enakimi pogoji, kar bi bilo v nasprotju z 10. členom ZPVPJN.

V odprtem postopku, ki je postopek, po katerem naročnik oddaja javno naročilo (točka IV.1.1 objav), naročnik odda javno naročilo potem, ko a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Popolna pa je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če ponudba ni popolna, jo mora naročnik izločiti (prva poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2). Naročnik je izbral ponudbo izbranega ponudnika, iz česar je treba razumeti, da jo je štel za popolno, to pa je tudi izrecno navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015. Temu je vlagatelj nasprotoval in navedel, da so (bile) v ponudbi izbranega ponudnika takšne pomanjkljivosti, da te ponudbe ni mogoče šteti za popolno. Vendar vsaka pomanjkljivost ponudbe še ni razlog za njeno neposredno izločitev. Če je namreč ponudba formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), formalno nepopolna pa je tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni (prva poved iz 78. člena ZJN-2), pri čemer ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistih delov ponudbe, za katere ZJN-2 tako določa (tretji odstavek 78. člena ZJN-2), tistih formalnih pomanjkljivosti ponudbe, ki niso bistvene, pa mu ni treba ne dopolnjevati ne spreminjati (druga poved iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) z dopisom št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 18. 2. 2015 prosil za podaljšanje roka za dopolnitev ali spremembo ponudbe in pojasnilo, zakaj so reference kadrov neskladne z zahtevami kadrovskega pogoja. Naročnik je odgovoril z dopisom št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015 in podaljšal rok za dopolnitev ali spremembo ponudbe, pojasnil pa je tudi, zakaj je štel, da so reference kadrov pod zaporednimi številkami 3, 9, 13 in 19 neskladne z zahtevami kadrovskega pogoja. Izbrani ponudnik je dopolnitve, spremembe in pojasnila ponudbe predložil kot prilogo dopisu z dne 3. 3. 2015. Naročnik je po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, ki jo je sprejel tudi ob upoštevanju dokazil k dopisu izbranega ponudnika z dne 3. 3. 2015, izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 in ga s sklicevanjem na prvi odstavek 78. ZJN-2 pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom z dne 3. 7. 2015, ki mu je predložil posamezna dokazila.

Skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 mora naročnik izločiti ponudbo, če je ponudnik v roku, ki ga je določil naročnik, ni ustrezno dopolnil oziroma spremenil. Iz navedenega izhaja, da ponudnik pomanjkljivost v ponudbi lahko popravi le enkrat tako, da ponudbo v delu, ki je formalno nepopolna, dopolni ali spremeni. Zato je v zadevi tudi pomembno, ali je, če je treba ravnanje naročnika (dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015) tudi po vsebini šteti za poziv po prvi povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, izbrani ponudnik ponudbo dopolnil oziroma spremenil tako, da je to storil ustrezno. Če izbrani ponudnik tega ni storil ustrezno, bi bila naročnikova dolžnost ponudbo izločiti (tretja poved iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2). Pri tem je treba upoštevati, da je naročnik izbranemu ponudniku še pred izdajo prvotne, a nato razveljavljene odločitve o oddaji javnega naročila, poslal tudi dopisa št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 in št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015 ter ga pozval, da ponudbo spremeni. Če bi se izkazalo, da je naročnik izbranega ponudnika že enkrat pozval na spremembo ponudbe (tj. z dopisom št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015) zaradi neke pomanjkljivosti, nato pa bi ga k spremembi ponudbe zaradi iste pomanjkljivosti, ki je izbrani ponudnik ne bi popravil, pozval še z dopisom št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015, bi že zaradi tega bilo treba zaključiti, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil tretjo poved iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 in bi bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015. Vendar Državna revizijska komisija še opozarja, da ni ključno, da se je naročnik tako v dopisu št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 in dopisu št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 skliceval na prvi odstavek 78. člena ZJN-2, temveč je ključno, ali je ta poziva mogoče v celoti šteti kot poziva na dopolnitev oziroma spremembo ponudbe. Če bi bilo namreč treba ta dopisa v kakšnem delu, ki je relevanten za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom, obravnavati le kot poziv na pojasnilo ponudbe, potem zgolj dejstvo, da bi naročnik izbranega ponudnika dvakrat ali drugič pozval na pojasnilo ponudbe, ne bi bilo odločilno. ZJN-2 namreč ne omejuje, kolikokrat lahko naročnik zahteva pojasnilo ponudbe, da bi si razjasnil, ali ponudnik izpolnjuje referenčne in kadrovske pogoje, saj ZJN-2 ne ureja izrecno pojasnjevanja ponudb (v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev). Kar pa ne pomeni, da ZJN-2 naročniku preprečuje pridobivanje pojasnil o teh delih ponudbe.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tisti del zahtevka za revizijo, ki se nanaša na vlagateljeve očitke o kršitvi njegove pravice do vpogleda v dokumentacijo.

Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim (prva poved) določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

V drugi povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 je določeno, da mora naročnik organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar pa ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora naročnik skladno s tretjo povedjo iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja.

V petem odstavku 25. člena ZPVPJN je določeno, da rok za vložitev zahtevka za revizijo znaša osem delovnih dni po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.), tajne podatke (tj. Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 87/2001 s sprem.) ali gospodarske družbe (tj. Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.), štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 so, ne glede na prvi odstavek 22. člen ZJN-2, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 3. 2015, ki jo je vložil na dan prejema dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in »vso ostalo spisovno dokumentacijo predmetnega javnega naročila kot so naročnikove zahteve za dopolnitve, dopolnitve izbranega ponudnika in ostalo spisovno dokumentacijo, s katero razpolaga naročnik v konkretnem javnem naročilu«, pri čemer je tudi zaprosil naročnika za pripravo kopij ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 24. 3. 2015 in o vpogledu vodil zapisnik (št. 43001-54/2015/13 z dne 24. 3. 2015). Na tem zapisniku o vpogledu so zavedeni tudi razlogi za zakritje posameznih podatkov (točki 4 in 5). Vlagatelj je zahteval vpogled tudi po prejemu dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015, saj je z vlogo z dne 23. 7. 2015 naročnika pozval, da mu dovoli vpogled »v celotno ponudbo izbranega ponudnika ter v vso ostalo dokumentacijo predmetnega javnega naročila, predvsem v vso pisno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom (zahteve naročnika za dopolnitve, dokumentacija s katero je izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo)«. Drugi vpogled je potekal 29. 7. 2015, o čemer je naročnik vodil zapisnik, v njem pa je tudi zavedel (točki 4 in 5), zakaj se vlagatelju ne dovoli vpogleda v posamezno dokumentacijo in zakaj vlagatelj nasprotuje tem razlogom.

Vlagatelj lahko v postopku pravnega varstva po ZPVPJN uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ta predstavlja eno izmed kršitev ZJN-2. Vendar ta kršitev ni taka kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (gl. prva poved iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN). Vpogled v naročnikovo dokumentacijo v zvezi z izbiro najugodnejše ponudbe je namreč dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je v ZPVPJN tudi posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato opozarja, da je iz prve povedi v petem odstavku 31. člena ZPVPJN razviden namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (»Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, …«), ki je v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal trditev, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna, s čimer bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj ima v postopku pravnega varstva po ZPVPJN zato primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le, da vpogleda v dokumentacijo (prim. zadeva št. 018-275/2014).

Naročnik je opozoril (str. 2–3 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015), da vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 ni postavil predloga, da mu naročnik omogoči vpogled v dokumentacijo, o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo pa se je izrekal le v obrazložitvi zahtevka za revizijo, zato sta morala tako naročnik kot Državna revizijska komisija odločati v mejah zahtevka za revizijo, kar pomeni v mejah predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 ni postavil predloga, da se mu dovoli vpogled v dokumentacijo, vendar to ni bistveno. Državna revizijska komisija namreč pojasnjuje, da je dovolitev vpogleda v dokumentacijo posledica ugotovitve kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, zato posebnega predloga za dovolitev vpogleda v dokumentacijo vlagatelju tudi ni (bilo) treba postaviti. Postavitve takega predloga ne določa niti peti odstavek 31. člena ZPVPJN, saj ta zahteva le, da vlagatelj navede dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo.

Vendar Državna revizijska komisija v tem delu sklepa ni ugotavljala, ali bi mu moral naročnik omogočiti še vpogled v zakrite podatke o izpolnjevanju pogojev, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo (podatki o nekaterih referencah gospodarskih subjektov in kadra), saj je ob upoštevanju predstavljenih izhodišč o namenu ugotavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v nadaljevanju ugotavljala, ali je utemeljen vlagateljev očitek o nepravilni izbiri ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je dejansko stanje v zadevi zadostno razjasnjeno, v zvezi z nekaterimi očitanimi kršitvami pa ne morejo biti ključni odgovori na vprašanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj se odpirajo le vprašanja tolmačenja pogojev. Državna revizijska komisija se je pri posameznih očitanih kršitvah opredelila tudi do tega, ali bi ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo sploh lahko vplivala na reševanje zadeve.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve očitke, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna.

Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje v celoti ne referenčnega pogoja iz podtočke 1 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (str. 12), kjer je naročnik določil:
»Ponudnik lahko reference izkaže sam, s partnerji ali s podizvajalci.

Ponudnik mora izkazati naslednje reference:
da je v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega naročila uspešno izdelal kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (joint venture) ali podizvajalec:
- dva projekta zgornjega ustroja železniške proge v okviru projektne dokumentacijie na področju železniške infrastrukture faze PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist,
IN
- dva projekta podvoza pod železniško progo in/ali podhoda pod železniško progo in/ali premostitvenega objekta s prostim razponom več kot 10m na področju železniške infrastrukture v okviru projektne dokumentacije faze PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist,
IN
- dva projekta SV in TK naprav v okviru projektne dokumentacije na področju železniške infrastrukture faze PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist,
IN
- dva projekta voznega omrežja v okviru projektne dokumentacije na področju železniške infrastrukture faze PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist.

Reference morajo biti potrjene s strani naročnika referenčnih del.

Naročnik zahteva, da tisti gospodarski subjekt, ki referenco s posameznega področja predloži v ponudbi, to delo tudi prevzame v izvajanje, kar mora biti iz ponudbe razvidno.
V primeru, ko je podpisnik referenčnega dela naročnik predmetnega razpisa ali njegov pravni predhodnik (velja za pogodbe DŽI, MZP in MZIP), posebna potrditev referenčnih projektov ni potrebna (velja za referenčna dela in za kadre). V tem primeru ponudnik prevzame tveganje, da takšen referenčni projekt v fazi preverjanja ponudbe mogoče ne bo potrjen.

DOKAZILO: Izpolnjen obrazec 5 in potrdila o referencah«,
ne v celoti kadrovskega pogoja iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije (str. 12–15), in sicer v delih, kjer je naročnik – ob upoštevanju objave 2. 1. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4/2015 (kot tudi odgovora, objavljenega 2. 1. 2015, ob 9.27, na portalu javnih naročil), in 3. 1. 2015 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2015/S 002-002008 – določil:
»Seznam strokovnega kadra, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega naročila. Ponudnik v seznamu navede imena in priimke delavcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, z navedbo njihove strokovne izobrazbe ter navede projekte, v katerih so sodelovali ter njihove naloge, ki so jih izvajali. Projekti morajo biti vezani na vsebino predmeta javnega naročila. Če ponudnik navaja delavce, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu, mora predložiti za vsakega takega delavca tudi izjavo njegovega delodajalca, da se strinja s sodelovanjem v izvedbi javnega naročila. Tako pridobljeni osebni podatki bodo uporabljeni samo za potrebe tega postopka javnega naročanja in bodo varovani skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS 94 – 07, uradno prečiščeno besedilo).

Ponudnik mora zagotoviti:

Zap. št. Število strokovnjakov: Področje/zahtevane reference
1 1
odgovorni vodja projekta in koordinator delovne skupine Najmanj 2 referenci kot odgovorni vodja projekta izdelave PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist na projektih prometne infrastrukture v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila. Vrednost vsaj ene pogodbe o izdelavi PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist mora biti najmanj 500.000,00 EUR brez DDV.
2 2
Odgovorna projektanta za področje projektiranja železniške infrastrukture -za zgornji ustroj Vsak projektant mora izkazati najmanj 1 referenco kot odgovorni projektant za zgornji ustroj železniške proge pri projektu PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist za novogradnje ali rekonstrukcije objekta v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila, z vrednostjo vsake reference za projektiranje zgornjega ustroja železniške proge v višini najmanj 150.000,00 EUR brez DDV.
3 1
Odgovorni projektant za področje projektiranja cestne infrastrukture Najmanj 3 reference kot odgovorni projektant za:
PGD in/ali PZI projekte in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila za rekonstrukcije ali novogradnje državnih cest
ali
PGD in/ali PZI projekte in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist v zadnjih 5 (petih) letih s področja načrtovanja izvennivojskih križanj cest in železnic
4 1
Odgovorni projektant za področje projektiranja premostitvenih objektov Najmanj 2 referenci kot odgovorni projektant za podvoze pod železniško progo in/ali podhode pod železniško progo in/ali premostitvene objekte s prostim razponom več kot 10m na železniških progah pri projektu PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila
[…] […] […]
7 1
Odgovorni projektant za krajinsko arhitekturo Najmanj 2 referenci kot odgovorni projektant krajinske arhitekture za linijsko infrastrukturo (cesta ali železnica) pri projektu PGD in/ali PZI v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila
[…] […] […]
12 1
Odgovorni
projektant za vozno omrežje Najmanj:
- 1 referenco kot odgovorni projektant za vozno omrežje pri projektu PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist
ali
- 1 referenco kot revident načrtov voznega omrežja
v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila.
Vrednost referenc za projektiranje ali revidiranje načrtov voznega omrežja mora biti najmanj 50.000,00 EUR brez DDV.
[…] […] […]

Za strokovnjake pod zaporedno št. 1 do vključno 13 in pod zaporedno št. 16 do vključno 19 mora biti v ponudbi predloženo dokazilo o dovoljenju ali članstvu v posebni organizaciji v državi članici, kjer ima ponudnik ali posameznik sedež.
Strokovnjaki ponudnika morajo izpolnjevati pogoje določene v veljavnem Zakonu o graditvi objektov, kar lahko ponudnik izkaže v ponudbi s podpisano izjavo, s katero se zavezuje, da bo v roku 15 delovnih dni od prejema poziva k podpisu pgodbe o izvedbi tega predmetnega javnega naročila pridobil priznanje poklicne kvalifikacije po ZGO-1 za vse strokovanjake določene v razpisni dokumentaciji in jih predložil v kopiji naročniku. V kolikor ponudnik ne bo poskrbel za izpolnitev tega pogoja iz tega odstavka, bo lahko naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe.

Posamezni strokovnjak, naveden v ponudbi, lahko pokriva največ tri področja, pri čemer mora izpolnjevati zahtevane pogoje za vsa področja, ki jih pokriva.

Reference morajo biti potrjene s strani naročnika referenčnih del.

Ponudnik lahko kadre izkaže sam, s partnerji ali s podizvajalci. V primeru skupne ponudbe ali če ponudnik vključi podizvajalce, se referenčni projekti in kadrovska struktura seštevajo.

Če fizična oseba, ki sodeluje pri izvedbi predmeta javnega naročila, ni zaposlena pri ponudniku, je potrebno priložiti soglasje delodajalca, skladno s predpisi o delovnih razmerjih.

DOKAZILO: Ponudnik za izpolnitev tehnične in kadrovske sposobnosti izpolni obrazec 5: Izjava o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti, izjavi pa predloži tudi vse obvezne priloge.«

Naročnik je gospodarskim subjektom posredoval tudi dodatne informacije. Tako je naročnik med drugim prek portala javnih naročil na vprašanje:
»[…] V točki 3.1.3 Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) zahtevate da mora ponudnik med drugim zadostiti tudi pogoju da je v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega naročila uspešno izdelal: »dva projekta podvoza pod železniško progo in/ali podhoda pod železniško progo in/ali premostitvenega objekta s prostim razponom več kot 10m na področju železniške infrastrukture v okviru projektne dokumentacije faze PGD in/ali PZI in/ali Izvedbeni načrt (IZN) za postopek vzdrževanja del v javno korist« In za odgovornega projektanta za področje projektiranja premostitvenih objektov : »Najmanj 2 referenci kot odgovorni projektant za podvoze pod železniško progo in/ali podhode pod železniško progo in/ali premostitvene objekte s prostim razponom več kot 10m na železniških progah pri projektu PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila« Vprašanje: Ali ponudnik zadosti pogoju tudi v primeru, ko je ponudnik oz odgovorni projektant uspešno izdelal in ima potrjeno referenco npr. za 1 projekt podvoza pod železniško progo in 1 projekt premostitvenega objekta s prostim razponom več kot 10m na železniških progah oz. katerokoli drugo kombinacijo ( podvoz, podhod, ali premostitveni objekt)«,
odgovoril (št. 2, objava 16. 12. 2014 ob 13.54):
»Da. Ponudnik zadosti pogoju tudi v primeru, ko je ponudnik oz. odgovorni projektant uspešno izdelal in ima potrjeno referenco za 1 projekt podvoza pod železniško progo in 1 projekt premostitvenega objekta s prostim razponom več kot 10m na železniških progah oz. s katerokoli drugo kombinacijo (podvoz, podhod, ali premostitveni objekt s prostim razponom več kot 10m na železniških progah).«,
s čimer je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Naročnik je v točki 3.1.4. (str. 17–18 razpisne dokumentacije) določil pravila sodelovanja s podizvajalci, v točki 3.1.5. (str. 18 razpisne dokumentacije) pa je določil pravila sodelovanja skupine gospodarskih subjektov (tj. s skupno ponudbo).

Naročnik je na str. 19 razpisne dokumentacije določil, kateri obrazci so sestavni deli ponudbe, med drugim je to obrazec št. 1, ki ga je naročnik pripravil v več variantah, in sicer za primer samostojne ponudbe (št. 1a, str. 20 razpisne dokumentacije), za primer nastopa skupine gospodarskih subjektov (št. 1a, str. 21–23 razpisne dokumentacije), za primer nastopa s podizvajalci (št. 1b, str. 24 razpisne dokumentacije) in dodatni obrazec za tuje ponudnike (št. 1c, str. 25 razpisne dokumentacije).

Naročnik je obrazec št. 5 (str. 35–38 razpisne dokumentacije) oblikoval tako, da je določil posamezne tabele, v katere so morali ponudniki vpisati podatke. Naročnik je oblikoval tabelo za predstavitev kadrov tako, da je vanjo vnesel razdelke »Zap. št.«, »Ime, priimek, članstvo«, »Zaposlen pri« in »Referenčni projekt*«, pri čemer znak »*« pomeni opombo »naziv in opis projekta (naloge), naročnik in obdobje izvedbe (od –do)«. Naročnik je za tabelo (seznam) za vpis podatkov o kadru navedel (str. 38 razpisne dokumentacije) še, katere so obvezne priloge k seznamu, med drugim:
»Reference kadrov morajo biti potrjene od subjekta, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji. Obrazec ni predpisan, vendar mora iz njega izhajati, da imajo predlagani kadri reference s področja, kot so za posamezni kader zahtevane.« (druga alinea).

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil obrazec št. 1a za ponudbo skupine gospodarskih subjektov, iz katerega so razvidni podatki za dva gospodarskega subjekta (tj. Promico, d. o. o., Ljubljana in Projektivni atelje – NG, d. o. o., Ljubljana). Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi obrazec št. 1b, iz katerega so razvidni podatki za tri podizvajalce (tj. Granova, d. o. o., Zagreb - Susedgrad, Republika Hrvaška, Željezničko projektno društvo, d. d., Zagreb, Republika Hrvaška in Energetika Ljubljana, d. o. o., Ljubljana).

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi izpolnjen obrazec št. 5 in posamezne priloge k njemu. Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 5 navedel podatke za osem referenc (za pogoj iz podtočke 1 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije) in 20 (izbrani ponudnik je zaporedno številko 2 zapisal dvakrat, vendar sta pod njima navedeni različni osebi; opomba Državne revizijske komisije) kadrov (za pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije).

Iz dopisov št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 in št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015 izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na kadre pod zaporednimi številkami 3, 9, 13 in 19, iz dopisa št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 pa je razviden poziv na spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na kadre pod zaporednimi številkami 1, 7, 12 in 16. Iz primerjave dopisov št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 in št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015 z dopisom št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 je tako razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oziroma spremembo ponudbe glede različnih kadrov. Tako ni razvidno, da bi naročnik z dopisom št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 izbranega ponudnika že drugič pozval na ravnanje po prvem odstavku 78. člena ZJN-2 v delu, v katerem je izbranega ponudnika že pozval na tako ravnanje (z dopisoma št. 430-75/2014, 43001-54/2015/1 z dne 13. 2. 2015 in št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015).

Vlagatelj je navedel (str. 7–16 zahtevka za revizijo), da gospodarski subjekt, ki je predložil reference za projektiranje premostitvenih objektov, in odgovorni projektant za premostitvene objekte nimata zahtevanih referenc. Vlagatelj se je skliceval na zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015 in odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-075/2015 in 018-081/2015, v zvezi s 16. členom ZPVPJN pa tudi na odločitev v zadevi št. 018-399/2013.

Iz vpogleda v obrazec št. 5 je razvidno, da je izbrani ponudnik za gospodarski subjekt (reference iz druge alinee točke 3.1.3 razpisne dokumentacije) navedel dva referenčna posla s skupaj šestimi objekti (pri prvem referenčnem poslu en objekt, pri drugem referenčnem poslu pet objektov), za priglašeni kader pod zaporedno številko 4 pa je navedel iste objekte. Pri prvem referenčnem poslu je objekt podvoz, pri drugem referenčnem poslu pa več različnih objektov (trije mostovi in dva podhoda). Vsi objekti se nahajajo na lokacijah v Sloveniji.

Pri obravnavi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 je Državna revizijska komisija na str. 20–21 sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 odgovorila (prva poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN) na navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 13. 4. 2015 (str. 10), ki je problematiziral pojem »prosti razpon« tudi pri podvozu (prva referenca), za katerega je sicer navedel, da »objekt ima tudi ustrezen razpon« (str. 9). Državna revizijska komisija je ob ugotovitvi, da je referenčni naročnik v referenčnih potrdilih potrdil, da ima podvoz razpon 10 metrov, navedla, da »glede na predhodna pojasnila sledi, da naročnik te reference ni mogel priznati izbranemu ponudniku«. Podobno je Državna revizijska komisija navedla tudi na str. 25–26 sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015, saj je vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 ne le v 7., temveč tudi v 10. točki očital kršitev zaradi priznanja izpolnjevanja tega referenčnega in kadrovskega pogoja, izbrani ponudnik pa se je v točki 11. 3. vloge z dne 13. 4. 2015 skliceval na svoje navedbe iz točke 8 te iste vloge, s katerimi je zavrnil vlagateljeve očitke. Državna revizijska komisija se o časovni skladnosti te (tj. prve) reference ni izrekala, saj zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javna naročila na podlagi ugotovitve, da na podlagi predloženih dokazil še ni bilo mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik izpolnjuje nekatere izmed pogojev, za vlagateljev uspeh to ni bilo ključno. Državna revizijska komisija zato tudi ni ugotavljala, ali je naročnik smel izbranemu ponudniku priznati drugo referenco, niti se ni izrekla o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo. Državna revizijska komisija je še ugotovila, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 vlagatelja seznanil s podatki za drugo referenco. Ob navedenem Državna revizijska komisija posebej opozarja, da v delu sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015, kjer je obravnavala vlagateljeve očitke da naročnik ne bi smel izbranemu ponudniku priznati izpolnjevanja pogoja za gospodarski subjekt (reference iz druge alinee točke 3.1.3 razpisne dokumentacije) in kader pod zaporedno številko 4, ni ugotovila nobene kršitve ZJN-2 (gl. str. 21 in 26), saj je, kot že navedeno, upoštevala, da to ne bi bilo ključno za vlagateljev uspeh (gl. izrecen zapis na str. 21). Kjer je Državna revizijska komisija ugotovila kršitev, je navedla, da je naročnik kršil drugi odstavek 41. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija še opozarja, da je pri odločanju v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 upoštevala, da naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 ni navedel, da je vlagateljevo tolmačenje, da se minimalni prosti razpon nanaša tudi na podvoze, napačno, nič ni navedel o prvi referenci, za drugo referenco pa je navedel zgolj, kateri objekti so navedeni v referenčnih potrdilih in da izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, iz njegove obrazložitve pa je bilo razvidno, da naročniku ni sporno, da je tudi podvoz eden izmed premostitvenih objektov (str. 8: »Iz referenčnega potrdila namreč izhaja, da so bili v okviru predmetnega dela izvedeni PGD projekti za naslednje premostitvene objekte, ki ustrezajo razpisnemu pogoju podvoze pod železniško progo oz. premostitveni objekt s prostim razponom več kot 10m na železniških progah: most v km 3+775,4 dolžine 14m, most v km 4+375,3 dolžine 13 m, podhod postaja Ivanjkovci, podhod postaja Ljutomer ter most v km 4+375,3 dolžine 12,2 m.«). Glede na to, da je izbrani ponudnik problematiziral pojem »prosti razpon« pri referenčnem podvozu (prva referenca), naročniku pa ni bilo sporno, da je podvoz premostitveni objekt, v drugi referenci pa je bilo navedenih pet objektov, za nobenega izmed njih pa ni bil naveden podatek o (prostem) razponu, je bilo mogoče nastalo situacijo razumeti tako, da je naročnik pri drugi referenci upošteval vsaj dva objekta. Naročnik je sicer v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 navedel, da »referenčno potrdilo vsebuje kar pet različnih inženirskih objektov, ki zadostujejo vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije«, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, zakaj. Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik tega v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 (str. 7) tudi več ne zatrjuje, saj je navedel, da referenčno potrdilo za drugo referenco »vsebuje kar tri različne inženirske objekte, ki zadostujejo vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije«. Naročnik je tako zmanjšal število objektov, za katere trdi, da so skladni z zahtevami razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik je v vlogi brez datuma, poslani 18. 8. 2015 po pošti priporočeno, znova problematiziral pojem »prosti razpon« (str. 4–5), vendar je tokrat navedel, da »se zahteva 10 m "prosti razpon" le za mostove na železniških progah, ne pa tudi za podvoze in podhode« (str. 5), pri čemer imata dva izmed mostov v drugi referenci tak minimalni razpon.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 (str. 6–9), tudi upoštevajoč navedbe izbranega ponudnika iz vloge brez datuma, poslane 18. 8. 2015 po pošti priporočeno (str. 3–5), obširno pojasnil, zakaj izbrani ponudnik izpolnjuje vsebinske zahteve za pogoj za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot ga določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4, pri čemer je to utemeljeval le na drugi referenci. Naročnik je najprej navedel, da je treba ta pogoj razložiti na način, da se prosti razpon 10 metrov nanaša na premostitvene objekte na področju železniške infrastrukture, ne pa tudi na podvoze in podhode, v nadaljevanju pa je še navedel namen podhodov in da so praviloma krajši od 10 metrov ter da v zadnjih petih letih v Sloveniji ni bila izdelana nobena projektna dokumentacija za podhode s prostim razponom več kot 10 metrov. Naročnik se je osredotočil tudi na jezikovno razčlenitev besedila pogoja in odgovor št. 2, objavljen 16. 12. 2014 ob 13.54 na portalu javnih naročil, izpostavil pa je tudi, da ob vlagateljevem tolmačenju pogoja ne izpolnjuje niti vlagatelj.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, oporekal tolmačenju pogoja na način, da imajo nekateri objekti lahko razpon, ki ne znaša vsaj 10 metrov, pri čemer se je skliceval na sklep št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 in vlogo izbranega ponudnika z dne 13. 4. 2015 (izjasnitev o zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015), opozoril pa je tudi, da naročnik njegove ponudbe še ni pregledal in tudi ni morebiti še uporabil 78. člena ZJN-2.

S tem, ko je vlagatelj v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, oporekal načinu tolmačenja pogoja, kot ga je podal naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, je očitno, da se je vlagatelj izjasnil, da naročnikovega tolmačenja ne šteje za možnega. Vendar se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 upoštevala tolmačenje, kot ga je podal izbrani ponudnik v vlogi z dne 13. 4. 2015 (str. 9–10), saj je ta zatrjeval in dokazoval, da ima podvoz iz prve reference »ustrezen« prosti razpon. To je bil tudi edini zagovor izbranega ponudnika, ne pa morda tudi, da naročnik takega razpona ne zahteva pri podvozih. V primeru, če ne bi bilo mogoče tolmačenje, da je treba tudi za podvoze izkazati minimalni prosti razpon, bi bilo nerazumno, da je izbrani ponudnik skušal ovreči vlagateljevo trditev o neustreznem razponu iz zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 s tem, da se je skliceval na ustreznost razpona in da vlagatelj ni dokazal nasprotnega. Naročnik se v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 (sklep o zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015) o prvi referenci ni (vsaj ne izrecno) izrekel, saj je navedel, da je kot zadostno upošteval že drugo referenco.

Državna revizijska komisija je že večkrat navedla, da v primeru, če je mogoče nek pogoj tolmačiti na več načinov, je mogoče upoštevati vsako tolmačenje, ki ostaja v jezikovnih mejah pogoja. Tolmačenje izbranega ponudnika, kot ga je ta podal v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, in naročnikovo tolmačenje, kot ga je ta podal v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, da je pogoja treba tolmačiti tako, da zahtevata prosti razpon le za določene objekte, kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, ostaja v njih, zato ni utemeljenega razloga, da ga naročnik ne bi mogel sprejeti. Državna revizijska komisija pa se ne strinja z naročnikom, da je tolmačenje, ki ga je predstavil v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, edino mogoče (gl. str. 7).

Vlagatelj je pravilno opozoril (str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), da ni pomembno, koliko dolgi premostitveni objekti so se projektirali v Sloveniji v zadnjih petih letih, saj omejitve o lokaciji objekta (ne glede na odgovor, ali bi bila sicer omejitev skladna z ZJN-2) v pogojih ni bilo. Prav tako ne more biti pomembno, kakšna je »praviloma« dolžina podhodov. Česa takega naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 sicer ni navedel tudi za podvoze. Tudi izbrani ponudnik se je v vlogi brez datuma, poslani 18. 8. 2015 po pošti priporočeno, izognil komentiranju lastnosti podvozov, saj je komentiral le lastnosti podhodov. Naročnik se ne more opreti niti na to, katere reference je predložil vlagatelj, saj je naročnik v predrevizijskem postopku omejen z navajanjem razlogov za nepopolnost ponudbe. Razloge za nepopolnost ponudbe mora namreč naročnik navesti (že) v obvestilu, s katerim obvešča ponudnike o svoji odločitvi v postopku oddaje javnega naročila (prva alinea v prvi povedi iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2), oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila (prva alinea v prvi povedi iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi s tretjo povedjo v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2). Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/39 z dne 16. 7. 2015 je razvidno, da naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) ni preverjal popolnosti vlagateljeve ponudbe, drugače pa ni mogoče razbrati niti iz dokumenta »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015. V zadevi pa je kot pomembno treba upoštevati, da sta podvoz in podhod premostitvena objekta [gl. tudi drugo alineo 4. člena Pravilnika o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 93/13) v povezavi s prvo alineo 3. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/2007 s sprem.; v nadaljevanju: ZVZelP) glede na sedmo alineo točke 2.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije], naročnik pa je v pogojih še izrecno navedel njuno nadpomenko (torej pojem premostitveni objekt).

Naročnik je v pogoju za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, uporabil tudi pojem »na področju železniške infrastrukture«, v šesti alinei točke 2.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4 razpisne dokumentacije) pa je navedel, da se bo pri oddaji javnega naročila uporabil tudi Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZZelP). ZZelP vsebuje poglavje III, ki nosi naslov Železniška infrastruktura, pri čemer je v prvem odstavku 9. člena ZZelP določeno, da so javna železniška infrastruktura objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi, mednje pa so vključeni tudi grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave (šesta alinea prvega odstavka 10. člena ZZelP). Med objekti iz šeste alinee prvega odstavka 10. člena ZZelP nista omenjena ne podhod ne podvoz, vendar je razvidno, da ta določba teh objektov ne določa taksativno, saj je uporabljen pojem »zlasti«. Podhod in podvoz sta izrecno našteta med cestnimi objekti (10. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah, Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.). Vendar je v prvi povedi iz drugega odstavka 52. člena ZVZelP določeno, da v primeru, če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Glede na šesto in sedmo alineo točke 2.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4 razpisne dokumentacije) ter sklicevanje na ZZelP in ZVZelP (pa tudi glede na to, da je bila referenca izbranega ponudnika pridobljena za posel v Sloveniji), ne gre kot nemogočega izključiti tolmačenja (ki ga je sicer enakega po vsebini uveljavljal izbrani ponudnik v vlogi z dne 13. 4. 2015), da je za podvoze pod železniško progo treba izkazati minimalni prosti razpon, saj je podvoz pod železniško progo eden izmed premostitvenih objektov, tak objekt pa je mogoče vključiti »na področje železniške infrastrukture«.

Podhod in podvoz že zaradi predpone »pod-« kažeta, da sta to objekta pod nečim oziroma da se nekaj nahaja nad tema objektoma, zato nadaljevanje besedila pogoja s predlogom pod po vsebini ne more sporočati drugačne lege kot že besedi podhod ali podvoz. Razliko sporoča šele besedilo, ki se nahaja za predlogom pod, in sicer »železniško progo«. Tako je del besedila pogoja, ki določa »pod železniško progo«, mogoče razumeti, da pogoj ne zajema podhodov in podvozov, ki ne potekajo pod železniško progo, ampak pod drugimi objekti, npr. cesto.

Vendar Državna revizijska komisija v zadevi kot ključno izpostavlja to, da je naročnik pred navedbo pojma premostitveni objekt uporabil pojma, ki sta njegovi podpomenki. Pri tolmačenju teh pogojev je prepričljivo izhodišče, da je treba dati nek vsebinski razlikovalni znak uporabi dveh objektov pred njuno nadpomenko, saj bi se sicer naročnik podvajal vsaj v delu, kjer se pogoja nanašata na podvoze pod železniško progo. Kot razlikovalni znak je možno upoštevati dolžino prostega razpona, saj je to edini podatek, ki bi razmejeval različne objekte, ki jih je naročnik naštel s podpomenkama in nadpomenko.

Vlagatelj je tudi navedel (str. 7 zahtevka za revizijo), da Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-081/2015 v zvezi s prvo referenco »ni presojala« »časovne ustreznosti, ki je bila prav tako sporna« in da »tudi v tem postopku vztraja pri trditvah iz prvega zahtevka za revizijo«. Vlagatelj je pravilno navedel, da se Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-081/2015 ni izrekla o časovni ustreznosti prve reference, zato za tak vlagateljev položaj ni mogoče uporabiti 16. člena ZPVPJN, vendar pa Državna revizijska komisija opozarja, da se vlagatelj v tem zahtevku za revizijo ne more le sklicevati na svoj prejšnji zahtevek za revizijo, ne da bi navedel dejansko stanje, za katerega šteje, da je ključno za rešitev spornega vprašanja. Iz zahteve, kaj je vsebina zahtevka za revizijo, ki jo določa 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, je namreč razvidno, da mora zahtevek za revizijo, ki se obravnava, vsebovati dejstva. Dejstev, da je naročnik kršil ZJN-2, ker naj bi bila prva referenca časovno neustrezna, pa zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje v taki vsebini, ki bi pripomogla k vlagateljevemu uspehu z zahtevkom za revizijo. K drugačnemu zaključku ne more pripomoči navedba v drugem odstavku na str. 8 zahtevka za revizijo, v kateri je vlagatelj sicer omenil časovno komponento, saj je vlagatelj navedel le, kaj je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Druge navedbe v nadaljevanju zahtevka za revizijo se nanašajo na vprašanje pojma projekt in lastnosti objektov pri drugem referenčnem poslu. K drugačnemu zaključku ne more pripomoči niti vlagateljev očitek o ponovni kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj je vlagatelj že na vpogledu 24. 3. 2015 (prvem vpogledu) pridobil podatke o prvi referenci. Tudi morebitna ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo se v takem primeru ne bi raztegnila na podatke, s katerimi je vlagatelj že (bil) seznanjen.

Državna revizijska komisija tako ni imela primerne podlage v zahtevku za revizijo, da bi lahko ugotovila, da naročnik ne bi smel šteti, da je prva referenca skladna s časovno zahtevo za gospodarski subjekt, kot jo določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot jo določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4.

Glede na navedeno je v zadevi pomembno ugotoviti, ali tolmačenje pogoja za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot ga določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4, podpira možnost, da je en posel obsegal več objektov. Če to ne bi bilo mogoče, bi se izkazalo, da naročniku še ni mogoče pritrditi, da je ravnal skladno z ZJN-2, saj iz ničesar ne izhaja, kako je pregledal ponudbo izbranega ponudnika tudi v delu, ki se nanaša na prvo referenco. Državna revizijska komisija v zvezi z drugo referenco ne bi mogla šteti, da je naročnik ne bi smel upoštevati v delu, ki se nanaša na zahtevani objekt, saj je vlagatelj navedel podatke in zaključek (str. 8–9 zahtevka za revizijo), da eden izmed objektov iz referenčnega posla, za katerega je izbrani ponudnik predložil referenco, izpolnjuje to zahtevo.

Vlagatelj je navedel (str. 9–14 zahtevka za revizijo), da je bistvo pogoja za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot ga določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4, to, ali sta gospodarski subjekt oziroma priglašeni kader izdelala dva ustrezna projekta na ravni PGD in/ali PZI in/ali IZN. Vlagatelj je navedel, da je družba Promico, d. o. o., Ljubljana izdelala le načrt gradbene konstrukcije, ne pa projekta za objekt, »smiselno enako velja tudi za nominirani kader«. Vlagatelj se je skliceval na zadevo št. 018-075/2015.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v delu, ko je citiral sklep v zadevi št. 018-075/2015, da mora naročnik tolmačiti razpisno dokumentacijo v njenih mejah in ne more izhajati le iz tega, kaj je bil njen namen, saj naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), tolmačenje, ki presega te meje, pa po vsebini pomeni določanje vsebine pogoja na novo, vendar opozarja, da pogoji za gospodarski subjekt in kader iz zadeve št. 018-075/2015 niso navedeni enako kot pogoji v primeru tega javnega naročila. Tega se zaveda tudi vlagatelj, saj je že sam navedel (str. 12 zahtevka za revizijo; prvi odstavek), da so si ti podobni. Podobnost pa ne pomeni enakosti. Vendar je kljub razhajanju v zapisu pogojev ključno, ali so si pogoji vsebinsko različni. Državna revizijska komisija bo pojasnila v nadaljevanju, da so si tudi vsebinsko različni. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da si pogoja za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot ga določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4, nista jezikovno enaka. Ali sta si različna tudi po vsebini, bo Državna revizijska komisija ugotavljala v nadaljevanju.

Iz kadrovskega pogoja iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4, je razvidno, da je naročnik za gospodarski subjekt zahteval referenco za dva projekta premostitvenih objektov, za kader pa dve referenci kot oseba v določenem položaju (»… referenci kot odgovorni …«; poudarila Državna revizijska komisija).

Naročnik je med drugim navedel (str. 9 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015), da bi bilo bolje, da bi namesto pojma »dva projekta« napisal pojem »dva načrta gradbenih konstrukcij«, vendar tega ne more več spremeniti, zato je z »ustrezno razlago« pojasnil, da sta dva projekta v tem primeru lahko le dva načrta gradbenih konstrukcij. Vlagatelj je nasprotoval naročniku in navedel, da so njegovi argumenti nejasni, si nasprotujejo, z razlago pomena pojma »dva projekta« pa v nasprotju s temeljnimi načeli iz ZJN-2 po poteku roka za predložitev ponudb spreminja razpisno dokumentacijo (str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), da je naročnik pri pogoju za gospodarski subjekt uporabil pojem »dva projekta« in ne pojma »dva načrta gradbenih konstrukcij«. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je načrt gradbenih konstrukcij del projekta, saj je naročnik navedel, da »[d]ejstvo je, da je načrt gradbenih konstrukcij del projekta, za katerega odgovarja odgovorni projektant gradbenih konstrukcij […]« (str. 10 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015). Tako je razvidno, da je načrt gradbenih konstrukcij del projekta, kar izhaja tudi iz Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju: Pravilnik), in sicer 5. člena, ki se nanaša na »sestavine projektov«, in 7. člena, ki se nanaša na »načrte«. V prvem odstavku 5. člena Pravilnika je tako določeno, da projekt po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati, v tretji alinei prvega odstavka 7. člena Pravilnika pa je določeno, da se s številko 3 označi načrte gradbenih konstrukcij in druge gradbene načrte.

Vendar Državna revizijska komisija v nasprotju s tem, kar je navedel vlagatelj, ni mogla šteti, da je naročnik s tem, ko je pojem »dva projekta« tolmačil v obsegu »dva načrta gradbenih konstrukcij«, spremenil razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, kar mu sicer prepoveduje tretji odstavek 71. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v zadevi št. 018-075/2015 (isti) naročnik določil, da mora gospodarski subjekt med drugim (četrta alinea 1. podtočke točke 3.1.3 takratne razpisne dokumentacije, str. 12–14) »izkazati, da je v zadnjih 10 letih […] izvedel naslednja dela in sicer: […] izdelavo projektne dokumentacije PGD in/ali PZI in/ali izvedbeni načrt (IZN) za vsaj en podvoz pod železniško progo«, iz česar je izhajalo jasno besedilo, da je moral gospodarski subjekt izdelati celoten projekt, čeprav beseda »celoten« ni bila izrecno navedena (gl. str. 10 sklepa št. 018-075/2015-5 z dne 19. 5. 2015). V obravnavanem primeru pa je naročnik kljub uporabljeni besedi projekt na začetku pogoja za gospodarski subjekt v nadaljevanju istega pogoja navedel še besedilo »v okviru« nekaterih projektov, ki v nasprotju s tem, kar je vlagatelj navedel na str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, omogoča prepričljiv zaključek, da je mogoče pojem »dva projekta« tolmačiti v ožji vsebini, kot ga ta sicer ima. Tako tolmačenje je možno, ker ostaja v mejah pogoja za gospodarski subjekt, kot je zapisan v celoti, in se ne širi izven teh meja, kot je bilo v zadevi št. 018-075/2015. V obravnavanem primeru je tako v razpisni dokumentaciji zadosti podlage za tolmačenje, ki ga vlagatelj sicer ne sprejema (str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), iz sklepa št. 018-075/2015-5 z dne 19. 5. 2015 pa je razvidno, da je Državna revizijska komisija na str. 10 tudi izrecno opozorila, da za drugačno tolmačenje, kot ga je podala v zadevi št. 018-075/2015, »ni našla dovolj podlage v razpisni dokumentaciji«.

Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem, ki je svoje očitke uprl tudi zoper priglašeni kader pod zaporedno številko 4 in navedel, da »smiselno enako velja tudi za nominirani kader« (str. 9 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v zadevi št. 018-075/2015 (isti) naročnik določil, da mora gospodarski subjekt med drugim priglasiti določene kadre, med njimi pa (tretja alinea 2. podtočke točke 3.1.3 takratne razpisne dokumentacije, str. 12–14) »[p]rojektanta, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo projekta za zahtevne objekte v skladu s 45. čl. veljavnega Zakona o graditvi objektov in, je izdelal PGD in/ali PZI in/ali izvedbeni načrt (IZN) in/ali PID za vsaj en (1) zahteven objekt podvoza pod železniško progo v zadnjih desetih (10) letih pred objavo predmetnega javnega naročila«, iz česar je ob upoštevanju še besedila za referenčni pogoj za gospodarski subjekt izhajalo jasno besedilo, da je naročnik določil, da je moral priglašeni kader izdelati celoten projekt, čeprav beseda »celoten« ni bila izrecno navedena (gl. str. 10 sklepa št. 018-075/2015-5 z dne 19. 5. 2015). V obravnavanem primeru pa je naročnik uporabil v pogoju za kader pod zaporedno številko 4 besedilo, ki je tudi po vsebini drugačno od besedila, ki ga je uporabil za pogoj za gospodarski subjekt. Naročnik v obravnavanem primeru tudi ni zahteval, da je kader, ki ga gospodarski subjekt priglasi pod zaporedno številko 4, izdelal določen projekt (prim. zadeva št. 018-075/2015), ampak je zahteval, da je moral kader imeti referenci v določenem položaju (tj. položaju odgovornega projektanta za določene objekte), in sicer »pri projektu PGD in/ali PZI in/ali Izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist«. Iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 4 tako ne izhaja, da je moral priglašeni kader pri referenčnih poslih izdelati vse sestavne dele projekta, temveč je treba razbrati, da je zahteval, da je izdelal tiste sestavine, ki jih lahko izdela v položaju odgovornega projektanta za določene objekte. To tolmačenje ostaja v mejah pogoja za kader pod zaporedno številko 4, kot je zapisan v celoti, in se ne širi izven meja, kot je bilo naročnikovo tolmačenje takratnega pogoja v zadevi št. 018-075/2015. V obravnavanem primeru je tako v razpisni dokumentaciji zadosti podlage za tolmačenje, ki ga vlagatelj sicer ne sprejema (str. 3 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), iz sklepa št. 018-075/2015-5 z dne 19. 5. 2015 pa je razvidno, da je Državna revizijska komisija na str. 10 tudi izrecno opozorila, da za drugačno tolmačenje, kot ga je podala, »ni našla dovolj podlage v razpisni dokumentaciji«.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 4 izrecno ne izhaja, da bi moral kader pridobiti reference v različnih poslih, zato ni mogla šteti, da bi naročnik ne mogel upoštevati le druge reference kot zadostne, če sta že v njej navedena dva objekta, ki izpolnjujeta zahteve, kot jih je naročnik določil za kader v pogoju iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4.

Vlagatelj je že sam sprejel (str. 9 zahtevka za revizijo), da se v drugi referenci nahaja en objekt, ki v celoti izpolnjuje zahteve, kot jih je naročnik določil v tem kadrovskem pogoju. Glede na možno tolmačenje tega pogoja v delu, ki se nanaša na podhode pod železniško progo, kot ga je Državna revizijska komisija predstavila najprej, in dejstvo, da vlagatelj ne nasprotuje temu, da sta bila v drugo referenco vključena dva podhoda pod železniško progo, Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 4.

Na podani zaključek ne morejo v ničemer vplivati vprašanja, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik odpirajo v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. V zadevi je treba namreč upoštevati, da se je vlagatelj s podatki za drugo referenco seznanil že s prejemom dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015, v katerem je naročnik navedel (str. 8), na kateri referenčni posel se referenca nanaša in katerih pet objektov je v njem navedenih. Na to je Državna revizijska komisija opozorila že v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (str. 21). Te podatke je vlagatelj tudi prepisal v zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2015 (str. 8). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 za tretji most navedel stacionažo 4+375,3 km, ki je stacionaža, ki je bila v ponudbi navedena za drugi most, za tretji most pa je bila v ponudbi navedena stacionaža 34+572,0 km, vendar to ni vplivalo na vlagateljev položaj. Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo namreč skliceval na tretji most, pri čemer je sam navedel dve stacionaži (km 34+571 na str. 8, zadnja alinea točke 1 in str. 16, peti krogec ter km 34+573 na str. 9, prvi odstavek), ki kljub razhajanju v zadnjem metru omogočajo jasno določitev objekta. Vlagatelj je v namreč k zahtevku za revizijo predložil fotokopije posameznih delov projekta (priloge 1–5), iz njih pa je razvidno, kateri je ta tretji most. Vendar tudi v primeru, če bi bilo treba šteti, da bi moral vlagatelj vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika zaradi naročnikove navedbe stacionaže tretjega mostu, vlagatelj pa je izpostavil potrebo po preveritvi verodostojnosti podatkov (str. 8 zahtevka za revizijo), ta tretji most tudi ni tisti, od katerega bi bila odvisna ugotovitev izpolnjevanja pogojev. Vlagatelj je namreč navedel (str. 9 zahtevka za revizijo), da je prvi most tisti, ki ima zahtevani razpon. Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da je jasna določitev objekta (tj. tretji most) iz referenčnega posla razberljiva tudi v nasprotni smeri. Iz priloge 5 k zahtevku za revizijo je razvidno, da sta na vzdolžnem prerezu mosta navedeni dve stacionaži, pri čemer nobena ni navedena kot 34+572,0 km, saj je ena navedena kot km 34+571,96, druga pa kot km 34+573, vendar ti omogočata jasen zaključek, da se nanašata na most, ki ga je izbrani ponudnik v referenci navedel kot most na stacionaži 34+572,0 km. Vlagatelj razhajanja teh podatkov sicer tudi ne problematizira, kar kaže na to, da je kljub temu, da ni mogel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika, lahko ugotovil podatke, ki se nanašajo na tretji most.

Na podani zaključek ne morejo v ničemer vplivati niti vprašanja, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik odpirajo v zvezi z uporabo 16. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je namreč predstavila, zakaj vlagatelj ne bi uspel z zahtevkom za revizijo v delu, kjer je navedel, da naročnik ne bi smel izbranemu ponudniku priznati, da izpolnjuje pogoj za gospodarski subjekt, kot ga določa druga alinea točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, in priglašeni kader pod zaporedno številko 4, kot ga določa kadrovski pogoj iz podtočke 2 točke 3.1.3 razpisne dokumentacije, zaporedna številka 4. Če vlagatelj torej ni uspel z zahtevkom za revizijo, čeprav je Državna revizijska komisija obravnavala očitane kršitve vsebinsko polno, potem toliko bolj velja, da s tem delom zahtevka za revizijo ne bi uspel niti v primeru, če bi bilo mogoče uporabiti 16. člen ZPVPJN, ki bi Državni revizijski komisiji preprečil, da bi vsebinsko polno obravnavala očitane kršitve.

Vlagatelj je navedel (str. 16–22 zahtevka za revizijo), da odgovorni vodja projekta nima zahtevanih referenc, saj predloženi referenci nista časovno skladni, tretja referenca, ki je ni bilo že v ponudbi, pač pa jo je izbrani ponudnik predložil šele naknadno, pa tudi ni časovno ustrezna. Vlagatelj se je skliceval na zahtevek za revizijo z dne 1. 4. 2015 in odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-081/2015.

Iz vpogleda v seznam kadrov (obrazec št. 5) izhaja, da je izbrani ponudnik za odgovornega vodjo projekta (oseba iz kadrovskega pogoja pod zaporedno številko 1) navedel podatke za dva referenčna projekta (tj. izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI in PZR za dva avtocestna odseka) in zanju navedel, da je bila projektna dokumentacija PGD, PZI in PZR izdelana v dveh različnih obdobjih med datumi iz let 2008 in 2012 (»izdelano v obdobju od 05.03.2008 do 23.05.2012« in »izdelano v obdobju od 16.07.2008 do 20.06.2012«). Na ti referenci se je izbrani ponudnik skliceval tudi pri izpolnjevanju kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 3, saj je za kadra pod zaporednima številkama 1 in 3 priglasil isto osebo. Izbrani ponudnik je v seznamu kadrov (obrazec št. 5) pri kadru pod zaporedno številko 3 navedel še tretjo referenco, ki je obsegala izdelavo projektne dokumentacije IP, PGD, PZI in PZR na še enem avtocestnem odseku v »obdobju od 08.10.1997 do 04.01.2012«. Ne glede na to, kako bi tolmačili pogoj v delu, kjer določa »v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega javnega naročila«, bi se leto 2012 (ki ga je izbrani ponudnik navedel v obrazcu št. 5 za dve referenci kadra pod zaporedno številko 1 in tri reference za kader pod zaporedno številko 3) nahajalo v zahtevanem obdobju. V referenčnih potrdilih za kader pod zaporedno številko 1, ki ju je izdal referenčni naročnik in ju je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, je zapisano besedilo »Dela so bila dokončana«, ki pa mu ne sledi enoznačno naveden datum, temveč besedili »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-197 z dne 23.05.2012)« in »pismo o prevzemu (402-25/12-P.Dol-MU-198 z dne 20.06.2012)«. Datum je v referenčnem potrdilu naveden konkretno (dan, mesec in leto) za tretjo referenco kadra pod zaporedno številko 3, saj je v njem navedeno, da so bila dela dokončana 4. 1. 2012. Iz obrazca št. 5 tako izhaja, da je izbrani ponudnik navedel datum »pisem o prevzemu« kot skrajno točko izdelave referenčnih dokumentacij, ki so v tem obrazcu navedene pri kadru pod zaporedno številko 1. Izbrani ponudnik je »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-197 z dne 23.05.2012)« in »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-198 z dne 20.06.2012)« predložil k dopisu z dne 3. 3. 2015, z njima pa je dokazoval, da sta referenci kadra pod zaporedno številko 3, ki ju je navedel v obrazcu št. 5 kot prvo in drugo, skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, z njima pa je nasprotoval drugačnim navedbam naročnika v dopisu št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015, saj je naročnik prvo in drugo (pa tudi tretjo) referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 3 označil za neskladni (oziroma vse tri reference neskladne) z zahtevami razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (str. 14) pritrdila vlagatelju, ki je v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 navedel, da »iz pisem o prevzemu del jasno ne izhaja, kdaj sta bila referenčna projekta zaključena«, in ugotovila kršitev drugega odstavka 41. člena ZJN-2, saj ni mogla šteti, da sta bili predloženi potrdili zadostni za priznanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1. Referenčnih potrdil za kader pod zaporedno številko 1 tako ni bilo mogoče tolmačiti neodvisno od vsebine pisem o prevzemu, saj sta se referenčni potrdili sklicevali nanj in sta bili ti dejansko njuna sestavna dela, iz teh pisem o prevzemu pa je bilo razvidno, da vsa dela še niso bila dokončana. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da ni (moglo biti) bistveno, da je izbrani ponudnik ti pismi o prevzemu predložil za dokazovanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja za priglašeni kader pod zaporedno številko 3, saj sta se referenčni potrdili za prvo in drugo referenco tega kadra sklicevali na isti pismi o prevzemu kot referenčni potrdili za prvo in drugo referenco priglašenega (sicer istega) kadra pod zaporedno številko 1. Naročnik je po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015, izbrani ponudnik pa mu je v dopisu z dne 3. 7. 2015 (str. 1–4) za priglašeni kader pod zaporedno številko 1 navedel, da je zanj v ponudbi že priglasil tri reference za skupaj osem referenčnih projektov, predložil pa je še dokazila, s katerimi je dokazoval svoje navedbe iz tega dopisa. Izbrani ponudnik se je v dopisu z dne 3. 7. 2015 za kader pod zaporedno številko 1 skliceval še na tretjo referenco, ki jo je v ponudbi v obrazcu št. 5 priglasil za kader pod zaporedno številko 3. Čeprav se izbrani ponudnik, kot je bilo že ugotovljeno, v obrazcu št. 5 pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 1 ni skliceval na tretjo referenco, na katero se je v obrazcu št. 5 skliceval pri priglašenem (sicer istem) kadru pod zaporedno številko 3, je Državna revizijska komisija pri reševanju te zadeve upoštevala, da je v referenčnem potrdilu, ki ga je izbrani ponudnik predložil že v ponudbi, odebeljeno besedilo »odgovorni vodja projekta«, besedilo »odgovorni projektant« pa prečrtano, iz česar je treba upoštevati, da izbrani ponudnik tretje reference priglašenega kadra pod zaporedno številko 1 le ni vpisal v obrazec št. 5 pri kadru pod zaporedno številko 1, ne pa da se nanjo ni skliceval. Ob tem je sicer iz obrazca št. 5 pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 3 razvidno, da je izbrani ponudnik pri tem kadru tretjo referenco v razdelku iz stolpca »Referenčni projekti*« opisal na način, da je za priglašeni kader pod zaporedno številko 3 navedel, da je bil pri referenčnem poslu tudi odgovorni vodja projekta in ne le odgovorni projektant za cestni del. Pri reševanju zadeve št. 018-081/2015 ti ugotovitvi nista bili pomembni, saj se naročnik pri ugotavljanju izpolnjevanja kadrovskega pogoja pod zaporedno številko 1 ni oprl tudi na tretjo referenco za priglašeni kader pod zaporedno številko 3 (gl. str. 4 in 5 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015), pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 3 pa je ni upošteval, ker je štel, da so bili »PZI projekti za navedena dela po osnovni pogodbi predani naročniku več kot 5 let pred objavo predmetnega naročila« (str. 5 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015), zato je upošteval le reference drugega referenčnega naročnika, na katere se je izbrani ponudnik skliceval naknadno v dopisu z dne 3. 3. 2015 (str. 5–6 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015). Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (str. 13) sicer tudi zavrnila vlagateljevo sklicevanje na naročnikovo izjavo iz dopisa št. 43001-54/2015/3 z dne 20. 2. 2015, da »so referenčna dela starejša od 5 let pred objavo predmetnega naročila«, saj je ugotovila, da jo je naročnik podal v kontekstu kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 3, ki je obsegal tudi zahtevo za rekonstrukcijo ali novogradnjo državnih cest. Iz zadeve je tako razvidno, da ni bilo mogoče ugotoviti, da se je naročnik pri ugotavljanju, ali priglašeni kader pod zaporedno številko 1 izpolnjuje kadrovski pogoj pod zaporedno številko 1, pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, oprl tudi na referenco, ki jo je izbrani ponudnik priglasil v obrazcu št. 5 kot tretjo pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 3. To potrjuje tudi naročnik z navedbo, da je »sledil datumu dokončanja del, ki ga je referenčni naročnik navedel na vsakem potrdilu, vključno s potrdilom, ki ga je v dodatni obrazložitvi predložil kot tretjo referenco za že imenovanega odgovornega vodjo projekta« (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, str. 14, drugi odstavek) in navedbo, da je izbrani ponudnik »v dopolnitvi ponudbe predložil tudi referenčno potrdilo naročnika del, iz katerega je razvidno, da je izvedel naslednje referenčno delo: "Izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI, PZR za odsek AC […]"«. Iz teh naročnikovih navedb je razvidno, da naročnik pri sprejemu prvotne, a razveljavljene, odločitve o oddaji javnega naročila sploh ni zaznal, da se v ponudbi za priglašeni kader pod zaporedno številko 1 nahaja referenca za odgovornega vodjo projekta na še enem avtocestnem odseku.

Vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo oporeka (str. 18–19) tudi tej tretji referenci.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, opozoril (str. 5–6) na zadevo št. 018-115/2015, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da se stališče iz zadeve št. 018-115/2015 o bistveni pomanjkljivosti ponudbe, če podatek ni vpisan v obrazec, ne nanaša na obliko (formo), temveč na vsebino. V zadevi št. 018-115/2015 je bilo sporno vprašanje, ali takratni izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj, kar je vsebinsko enako vprašanje, ki se odpira tudi v tem primeru. V zadevi št. 018-115/2015 je takratni naročnik zahteval predložitev referenčnega potrdila (obrazec OBR-10) za kadre, ki so jih ponudniki navedli v obrazcu OBR-11, pri čemer so morali ponudniki v obrazec OBR-10 navesti tudi podatke, ki so omogočali ugotavljanje, ali so izpolnjene vse zahteve kadrovskega pogoja. Takratni izbrani ponudnik ni izpolnil obrazca OBR-10, vendar to še ni bilo ključno za sprejem stališča o bistveni pomanjkljivosti ponudbe, če podatek ni bil vpisan v obrazec OBR-10. Šele ugotovitev, da iz nobenega dela ponudbe ali dokumentacije iz postopka javnega naročanja (sicer niti iz dokumentacije iz predrevizijskega postopka) ni bilo mogoče ugotoviti podatka, ki bi omogočil ugotovitev, da je izpolnjena ena izmed zahtev kadrovskega pogoja (tj. pogostnost čiščenja na referenčnem objektu), je omogočila zaključek, da nevpis podatka o pogostnosti čiščenja na referenčnem objektu v obrazec OBR-10 pomeni bistveno pomanjkljivost ponudbe. Kar pomeni, da je bila ponudba takratnega izbranega ponudnika v spornem delu formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V obravnavanem primeru pa je treba ugotoviti, da čeprav izbrani ponudnik ni vpisal podatka za tretjo referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 1 v obrazec št. 5, je podatek o tem, da se izbrani ponudnik za ta kader sklicuje tudi na tretjo referenco, treba upoštevati na podlagi podatka iz referenčnega potrdila, ki se nanaša na tretjo referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 3, pa tudi podatka iz razdelka iz stolpca »Referenčni projekti*«. V tem referenčnem potrdilu je namreč, kot je Državna revizijska komisija že navedla, odebeljeno besedilo, da je bil priglašeni kader pod zaporedno številko 3 pri tretjem referenčnem poslu (tretja referenca priglašenega kadra pod zaporedno številko 3, vpisana v obrazcu št. 5), odgovorni vodja del, kar je kader, ki ga naročnik zahteva v kadrovskem pogoju pod zaporedno številko 1, v razdelku iz stolpca »Referenčni projekti*« pa je bilo navedeno, da je bil pri takratnem (tretjem) poslu tudi odgovorni vodja projekta. Čeprav izbrani ponudnik v obrazcu št. 5 pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 3 ni navedel tudi »vrednosti pogodbenih del« za tretjo referenco, kar je podatek, ki je pomemben za ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1, je vrednost mogoče razbrati iz referenčnega potrdila.

Vlagatelj je sicer tudi navedel (str. 18 zahtevka za revizijo), da mu ni bil omogočen vpogled v to (tretjo) referenco, vendar je Državna revizijska komisija upoštevala, da se je vlagatelj seznanil s tem, kaj je vsebina te reference z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil 24. 3. 2015. Vlagatelj je namreč k zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 predložil fotokopijo obrazca št. 5, v katerem je pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 3 navedena tudi tretja referenca v polnosti, pri čemer je naročnik kljub temu, da je prikril ime in priimek tega kadra v razdelku iz stolpca »Ime, priimek, članstvo«, pustil podatek o imenu in priimku tega kadra nezakrit v razdelku iz stolpca »Referenčni projekti*«. Ta kader je bil, kot je razvidno iz zapisnika o vpogledu z dne 24. 3. 2015, tudi prisoten na vpogledu. Vlagatelj ni mogel biti neveden, da je ta tretja referenca tista, na katero se je skliceval izbrani ponudnik za kader pod zaporedno številko 1, saj je to lahko ugotovil najkasneje s prejemom dokumenta »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015, ko mu je to naročnik tudi izrecno navedel (str. 2). Vlagatelj se je zato lahko v polnosti seznanil, kdo je priglašeni kader pod zaporednima številkama 1 in 3 ter na katero tretjo referenco se je skliceval izbrani ponudnik za ta kader. Državna revizijska komisija dodaja, da tudi v primeru, če bi se lahko ugotovilo, da je vlagatelj vpogledal le v obrazec št. 5, ne pa tudi v referenčno potrdilo za ta kader, vlagatelj ni bil ne prikrajšan ne onemogočen pri uveljavljanju pravnega varstva. Vlagatelj je že k zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 predložil fotokopije dokumentacije, ki jo je hranil referenčni naročnik, nanaša pa se ravno na to referenco. Namen vpogleda je bil dosežen že 24. 3. 2015, saj je vlagatelj s seznanitvijo, kdo je odgovorni vodja projekta in na katere posle se je izbrani ponudnik zanj skliceval (o čemer se je seznanil tudi s prejemom dokumenta »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015), lahko navedel dejstva in dokaze iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN (prim. prvi del prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN). Vlagatelj na podlagi pridobljenih podatkov ni ne v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 ne v tem zahtevku za revizijo navedel, da priglašeni kader pod zaporedno številko 1 ni bil odgovorni vodja projekta na referenčnih avtocestnih odsekih oziroma da je bil odgovorni vodja projekta kdo drug. Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi v primeru, če bi se lahko ugotovilo, da je vlagatelj vpogledal le v obrazec št. 5, ne pa tudi v referenčno potrdilo za ta kader in da zato ni videl podatka za vrednost reference, to ne more biti odločilno, saj se je vlagatelj, kot že ugotovljeno, že 24. 3. 2015 na vpogledu seznanil s podatki za tretjo referenco. Vlagatelj v tem zahtevku za revizijo ni navedel, da bi njena vrednost znašala manj kot 500.000 eurov. Ali je vrednost, ki je navedena v referenčnem potrdilu, tudi pravilna, ni ključno, ker je ključno, ali znaša najmanj 500.000 eurov. Ta vrednost pa je v njem presežena. Minimalno zahtevano vrednost 500.000 eurov brez DDV pa potrjujejo tudi priloge k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno.

Izbrani ponudnik je v vlogi brez datuma, poslani 18. 8. 2015 po pošti priporočeno, navedel, da je vlagatelj prekludiran z navajanjem kršitev v zvezi s prvo in z drugo referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 1, saj je imel zadosti podatkov o njiju že ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015, sicer pa tudi tretja referenca izpolnjuje zahteve iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 navedel (str. 14–15), da so bila dela, ki se nanašajo na PGD in PZI pri prvih dveh referencah, dokončana v roku iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1, ker je treba upoštevati pismi o prevzemu, saj so se naknadno izvedla le dela, ki niso pomembna za ugotavljanje izpolnjevanja tega pogoja. Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, oporekal (str. 4–5) naročniku, saj so se dela končala konec aprila 2015, v leto 2015 pa so se premaknila tudi dela, povezana s spremembo PZI, iz končne obračunske situacije pa je razvidno, da so bila v letu 2015 obračunana tudi dela, ki se nanašajo na PGD in PZI. Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, oporekal (str. 5–9) naročniku tudi v delu, kjer je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 navedel (str. 15–16), da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj pod zaporedno številko 1 že s tretjo referenco, ki vsebuje PGD in PZI, ki se ju upošteva kot dve referenci. Vlagatelj je k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, predložil dokazila, ki jih je na podlagi dostopa do informacij javnega značaja pridobil od referenčnega naročnika.

Državna revizijska komisija se ne strinja z izbranim ponudnikom (str. 6 vloge brez datuma, poslane 18. 8. 2015 po pošti priporočeno), da je vlagatelj prekludiran z navajanjem kršitve v zvezi s prvo in z drugo referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 1. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (str. 15) v zvezi s tem kadrom ugotovila, da je naročnik kršil drugi odstavek 41. člena ZJN-2, zato ne gre za primer iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN. Vendar ne gre niti za primer iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj je vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo ponovno uveljavljal kršitev, za katero je glede na uveljavljanje pravnega varstva po prejemu sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 treba šteti, da jo naročnik ponavlja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik zahteval, da sta minimalni dve referenci iz časa »v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila«. Obvestilo o naročilu je bilo 1. 12. 2014 objavljeno na portalu javnih naročil, 4. 12. 2014 pa v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Končno točko obdobja, ki ga določa kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 1, je tako možno umestiti določno na 1. 12. 2014 ali 4. 12. 2014. Državna revizijska komisija dodaja, da ni ključno ugotoviti, katerega izmed teh datumov je treba upoštevati za računanje obdobja pet let, saj se glede na dejansko stanje v zadevi nobena izmed priglašenih referenc ne bi nahajala v obdobju, ki bi lahko bilo relevantno zaradi ugotovitve tridnevne razlike. Začetna točka obdobja je tako v letu 2009, vendar pa iz pogoja ne izhaja enoznačno, jasno in nedvoumno, katero dejstvo je tisto, ki bi sporočalo, da je mogoče neko referenco iz te začetne točke obdobja še upoštevati. Vlagatelj je primeroma navedel (str. 16–17 zahtevka za revizijo), da so v začetni točki obdobja možna dejstva »predaja projekta kot smiselne celote, zaključek pogodbe, predaja ali obračun zadnjega, naknadno izdelanega, popravljenega, noveliranega … načrta oziroma elaborata v okviru projekta«. Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, sicer opozoril (str. 5–6), da naročnik tega dela pogoja ne tolmači enako in konsistentno za vse reference kadra pod zaporedno številko 1, ki ga je priglasil izbrani ponudnik, vendar je treba upoštevati, da ni mogoče izključiti katere izmed razlag, ki bi ostajala še v jezikovnih mejah pogoja. Državna revizijska komisija zato ne more same po sebi izključiti možnosti, da se reference lahko upošteva, čeprav bi bilo dejstvo, ki izhaja iz začetne točke obdobja, pri posameznih referencah različno. Državna revizijska komisija se zato tudi ne more opreti le na to (prim. str. 18 zahtevka za revizijo), katero stališče je naročnik v zvezi z dejstvom iz začetka obdobja sprejel v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 (da »je projektna dokumentacija faze PGD in PZI […] v celoti zaključena šele takrat, ko je izdelan in predan naročniku še zadnji načrt projektne dokumentacije faze PGD in PZI«).

Naročnik je v kadrovskem pogoju za kader pod zaporedno številko 1 zahteval, da ima kader v določenem položaju dve referenci, pri čemer je še dodatno zahteval, da je vrednost vsaj ene pogodbe o izdelavi določenih dokumentacij najmanj 500.000 eurov. Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 5, tako pri priglašenem kadru pod zaporedno številko 1 kot pod zaporedno številko 3, kot projekt navedel izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI, PZR (pri eni referenci še IP) na posameznih avtocestnih odsekih.

Naročnik je po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 in ga pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom z dne 3. 7. 2015, v katerem je pojasnil (str. 1–4) potek del na referenčnih avtocestnih odsekih, k dopisu z dne 3. 7. 2015 pa je predložil še posamezna dokazila.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (str. 19–20 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik na dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 (v zvezi s prvo in z drugo referenco) ni odgovoril s predložitvijo referenčnih potrdil referenčnega naročnika (za tretjo referenco pa je tako potrdilo že bilo v ponudbi, čeprav naročnik tega pred pošiljanjem dopisa št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 ni ugotovil), vendar to ni ključno. Izbrani ponudnik je predložil posamezna dokazila, ki jih je izdal tudi referenčni naročnik, zato je odgovor na to, ali je naročnik smel izbranemu ponudniku priznati izpolnjevanje kadrovskega pogoja za priglašeni kader pod zaporedno številko 1, odvisen od tega, ali bi ta dokazila pomenila potrditev, kot jo je naročnik zahteval v opombi iz obrazca št. 5, druga alinea na str. 38 razpisne dokumentacije. Vendar je v zadevi najprej ključno to, ali je datum pisem o prevzemu zahteval le pojasnilo, saj v primeru, če bi se izkazalo, da neizvršena dela, ki jih navajata »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-197 z dne 23.05.2012)« in »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-198 z dne 20.06.2012)« niso takšna, ki bi lahko vplivala na razlago izpolnitve kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1, potem je v zadevi ključna le razjasnitev dejstev, na kateri se sklicujeta ti pismi o prevzemu. Iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1 namreč izhaja, da za vsako referenco zadošča, da se nanaša na odgovorno vodenje projekta izdelave že ene projektne dokumentacije (npr. le PGD ali le PZI), zato ne more biti ključno pri ugotavljanju izpolnjevanja tega pogoja, da so se naprej izvajala še kakšna druga dela, če so ta dela takšna, da presegajo obseg del, ki je potreben za dokazovanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljem (str. 4 vloge brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), ki se upira možnosti, da bi naročnik upošteval le pojasnilo izbranega ponudnika. Iz sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015, prvi odstavek na str. 15, ne izhaja, da bi Državna revizijska komisija s tem, ko je ugotovila kršitev drugega odstavka 41. člena ZJN-2, naročniku odrekla možnost, da bi upošteval le pojasnilo, kot je mogoče razumeti vlagateljeve navedbe iz vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, str. 4, saj je zaključek, ali je treba ponudbo izbranega ponudnika v spornem delu dopolniti oziroma spremeniti ali pa le pojasniti, odvisen od razjasnitve, kaj pomenijo neizvršena dela, ki jih navajata »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-197 z dne 23.05.2012)« in »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-198 z dne 20.06.2012)«. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (gl. str. 14) vlagatelju namreč pritrdila, ker je ugotovila, da ni jasno, kdaj sta bila referenčna projekta zaključena, odločitev pa je utemeljevala na ugotovitvi, da sta pismi o prevzemu za dela na referenčnih avtocestnih odsekih navajali neizvršena dela in da je naročnik argumente, s katerimi je oporekal vlagatelju, nezadostno oziroma neprimerno dokazal.

Vlagatelj je k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, predložil dva zapisnika o končnem obračunu izvedenih del, oba z dne 24. 4. 2015, pri čemer se eden nanaša na prvo referenco, drugi pa na drugo referenco. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da je referenčnega naročnika na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.) zaprosil za posredovanje dokazil, kar je dokazal z dopisom z dne 5. 8. 2015 (priloga 6). Vlagatelj je dokazila prejel šele po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, kar je dokazal s predložitvijo dopisa referenčnega naročnika št. 010-2/15-mkk-29 z dne 28. 8. 2015, ki ga je prejel 31. 8. 2015 (razvidno iz datuma v prejemni štampiljki). Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali so ta dokazila bodisi del zahtevka za revizijo v smislu 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN bodisi novi dokazi v smislu petega odstavka 29. člena ZPVPJN, saj to rešitev spora v tem delu glede na razloge, ki jih navaja v nadaljevanju, ni ključno. Državna revizijska komisija dodaja, da se nekateri izmed teh dokumentov, ki jih je vlagatelj prejel od referenčnega naročnika, nahajajo tudi v prilogah k dopisu z dne 3. 7. 2015, zato bi tudi v primeru, če bi bilo treba ugotoviti kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo (prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 v povezavi s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN), vlagatelj že razpolagal z vsaj delom dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik poslal naročniku, naročnik pa je na njeni podlagi ugotavljal, ali je izbrani ponudnik izpolnil posamezne pogoje.

Izbrani ponudnik je k dopisu z dne 3. 7. 2015 za tretjo referenco predložil »Pismo – potrdilo o prevzemu del« z dne 6. 12. 2011, »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 23. 11. 2011, dopis »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 4. 1. 2012, »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 7. 12. 2011 in aneks št. 4, sklenjen 17. 1. 2003. Iz dokumenta »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015 (str. 2) je razvidno, da se je naročnik oprl na »potrdilo o prevzemu del z dne 06.12.2011«, iz katerega »izhaja, da so vse pogodbene obveznosti izpolnjene, kar je potrjeno z zapisnikom o končnem obračunu del z dne 04.01.2012«. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da »zapisnik o končnem obračunu del« z dne 4. 1. 2012 ne obstaja, je očitno, da se je naročnik oprl na datum iz dopisa »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 4. 1. 2012, ki ga je referenčni naročnik poslal družbi Projektivni atelje – NG, d. o. o., Ljubljana in h kateremu je bil predložen »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del«, ki je bil sestavljen 7. 12. 2011.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da datum 4. 1. 2012, ki je naveden v referenčnem potrdilu za tretjo referenco, sovpada z datumom dopisa »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 4. 1. 2012. Državna revizijska komisija ne glede na to, da je referenčni naročnik družbi Projektivni atelje – NG, d. o. o., Ljubljana poslal tudi »Pismo – potrdilo o prevzemu del« z dne 6. 12. 2011 (katerega priloga je »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 23. 11. 2011), ki ga je družba Projektivni atelje – NG, d. o. o., Ljubljana prejela 7. 12. 2011 (razvidno iz datuma v prejemni štampiljki), in da se datum 4. 1. 2012 nanaša na obračun, ne pa prevzem del, ugotavlja, da se datumi 6. 12. 2011 (datum »Pisma – potrdila o prevzemu del«), 7. 12. 2011 (datum »Zapisnika o končnem obračunu izvedenih del«) in 4. 1. 2012 (datum dopisa »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del«), sicer pa tudi datum 23. 11. 2011 (datum »Zapisnika o izvršenih delih«), nahajajo v petletnem obdobju, kot ga določa kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 1. Zato je treba upoštevati, da dejstvo, da je referenčni naročnik v referenčnem potrdilu navedel datum 4. 1. 2012, ne pa katerega izmed drugih datumov, ni ključno. Naročnik je tako smel šteti, da je kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 1 v delu, ki se nanaša na zahtevano obdobje, izpolnjen. Na ta zaključek ne vpliva dejstvo, da naj bi bila dokumentacija referenčnemu naročniku predana še pred temi datumi, saj je treba upoštevati, da je kadrovski pogoj pod zaporedno številko 1 treba upoštevati tudi po tistem tolmačenju, ki ga jezikovne meje pogoja še dopuščajo. Jezikovne meje pogoja pa dopuščajo tolmačenje, da se upošteva že datum prevzema dokumentacije, kot je razviden iz »Pisma – potrdila o prevzemu del«, ki sicer nosi datum, ki je nastopil pred datumom priprave dopisa »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se tretja referenca nanaša tako na PGD kot na PZI, kar sta dve izmed dokumentacij, ki ju določa kadrovski pogoj pod zaporedno številko 1, zato je treba zaključiti, da je naročnik smel šteti, da je kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 1 v delu, ki se nanaša na zahtevano vsebino, izpolnjen.

Odgovoriti pa je treba še na vprašanje, ali bi naročnik smel že to (tretjo) referenco upoštevati kot zadostno za izpolnitev kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1. V nasprotju s tem, kar je navedel vlagatelj (str. 6–9 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to mogoče, saj ne glede na to, da je naročnik zahteval »vsaj eno pogodbo«, tolmačenje, ki funkcionalno upošteva ta pojem, ne presega jezikovnih meja kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1, sledi pa tudi načelu sorazmernosti (10. člen ZJN-2) pri uporabi tega pogoja. Čeprav Državna revizijska komisija samim po sebi ne odreka tehtnosti vlagateljevim argumentom (str. 7–8 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), pa opozarja, da vlagatelj predstavlja le najbolj očitno tolmačenje kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1. Res je, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 5 posamezne dokumentacije (PGD in PZI) navedel pri eni referenci, Državna revizijska komisija pa je tak prikaz predstavila v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015, vendar to ne spremeni ugotavljanja, ali je mogoče tudi tolmačenje, da se PGD in PZI kljub formalni vključitvi v isto referenco, vsebinsko štejeta za dve referenci, kar uveljavljata tako izbrani ponudnik (str. 4 dopisa z dne 3. 7. 2015) kot naročnik (str. 15–16 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je odgovorni vodja projekta posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo (točka 4.2.2. prvega odstavka 2. člena, Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem; v nadaljevanju: ZGO-1). Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del (točka 5.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). PGD in PZI sta projektni dokumentaciji, ki se razlikujeta po svojem namenu (gl. tretja in četrta alinea prvega odstavka 2. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji, Uradni list RS, št. 55/2008), saj je namen PGD pridobitev gradbenega dovoljenja, namen PZI pa izvedba gradnje.

Naročnik je določil, da mora ponudnik priglasiti tudi odgovornega vodjo projekta, referenc pa mu ne more potrditi ponudnik sam (gl. opomba na koncu obrazca št. 5, druga alinea, str. 38 razpisne dokumentacije), temveč »subjekt, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji«. Eden izmed udeležencev pri graditvi objekta je projektant (4. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), ta pa je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju (točka 4.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Udeleženec pri gradnji je tudi investitor (4. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), ta pa je pravna ali fizična oseba, ki med drugim naroči graditev objekta (točka 4.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Odgovorni vodja projekta ni naštet med udeleženci graditve objekta.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v prvi povedi za kadrovski pogoj pod zaporedno številko 1 določeno, da se referenca lahko nanaša na odgovorno vodenje izdelave nekaterih dokumentacij. Naročnik je uporabil tako veznik »in« kot veznik »ali«, kar omogoča zaključek, da je dopustil možnost, da je v referenco vključena le ena dokumentacija, lahko pa sta tudi dve oziroma so tudi tri (še možnost izvedbenega načrta za postopek vzdrževanja del v javno korist). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v primeru možnosti alternativ, na katere kaže veznik »ali«, veznik »in« v prvi povedi brez vsebinskega pomena, saj ne razlikuje med situacijami, če je oseba odgovorno vodila projekt izdelave enkrat PGD in enkrat PZI ali pa izdelave dvakrat PGD ali dvakrat PZI. Veznik »in« pridobi vsebinski pomen in težo pri tolmačenju pogoja šele v povezavi z drugo povedjo, saj v primeru, če bi bila neka pogodba o izdelavi ene PGD ali ene PZI vredna manj kot 500.000 eurov brez DDV, taka pogodba ne bi omogočila izpolnitve kadrovskega pogoja v delu, ki se nanaša na minimalno vrednost. Taka pogodba bi zadoščala le za drugi del izpolnitve pogoja; za minimalno število pogodb. Prislov »vsaj« kaže, da morata biti za izpolnitev kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1 pogodbi najmanj dve, pri čemer naročnik za eno pogodbo ne določa nobene minimalne vrednosti. Vendar dejstvo, da je naročnik uporabil veznik »in« v drugi povedi, kaže na to, da je dopustno pri ugotavljanju minimalne vrednosti upoštevati vrednost izdelave tako PGD kot PZI, ki sta predmet enega pogodbenega razmerja. Če obe dokumentaciji skupaj dosegata minimalni prag 500.000 eurov brez DDV, je kadrovski pogoj mogoče izpolniti v delu, ki se nanaša na minimalno vrednost. Tolmačenje pogoja tako daje podlago za zaključek, da je naročnik določil, da je kader pridobil izkušnje pri posameznih projektih, vendar tolmačenje pogoja v delu, ki se nanaša na »pogodbo«, če bi ta pojem ozko tolmačili le kot dokument, ki dokazuje razmerje med referenčnim naročnikom in izvajalcem, lahko privede do absurdnih situacij. Namreč, v primeru, če je šlo za pogodbo, ki je bila po naravi kompleksna, ker je šlo za kompleksen projekt, v katerega sta bila vključena tako PGD kot PZI in sta bila vsak vreden več kot 500.000 eurov brez DDV, bi to po tolmačenju, kot ga ponuja vlagatelj, štelo za eno referenco. In nadalje, če pa bi bil ta isti kompleksen projekt, v katerega sta bila vključena tako PGD kot PZI in sta bila vsak vreden več kot 500.000 eurov brez DDV, izveden tako, da je referenčni naročnik sklenil pogodbo ločeno za PGD, ločeno pa za PZI, bi po tolmačenju, kot ga ponuja vlagatelj, štelo za dve referenci. Iz tega je razvidno, da usposobljenost kadra ne bi bila odvisna od tega, ali je kader uspešno izvedel svoje obveznosti pri odgovornem vodenju projekta, na kar lahko sam vpliva, temveč od tega, kako se je referenčni naročnik odločil izvesti posel, na kar pa kader nima vpliva. Pri takšnem tolmačenju pogoja bi torej v ospredje prišla oblika (forma) pred vsebino, saj bi se za bolj sposobnega štel kader, ki je odgovorno vodil projekt z enakim obsegom storitev (PGD in PZI) z dvema posloma, kot pa kader, ki je prevzel odgovorno vodenje projekta z enakim obsegom storitev (PGD in PZI) z enim poslom. Do še večjega razhajanja bi prišlo, če se upošteva, da bi se zaradi veznika »in« za usposobljenega lahko štel tudi kader, ki je uspel narediti dela za hkrati PGD in PZI, ki v enem poslu skupaj dosegata komaj 500.000 eurov brez DDV, drugi posel pa je zanemarljivo majhne vrednosti (glede na to, da naročnik ni določil minimalnega praga). Državna revizijska komisija zato ne more slediti tako ozkemu tolmačenju pojma »pogodba«, kot ga ponuja vlagatelj, saj se z njim izniči namen ugotavljanja sposobnosti. Bolj sprejemljivo (gl. tudi 10. člen ZJN-2), a še vedno v jezikovnih mejah kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1, je tolmačenje tega pogoja tako, da veznik »ali« pojem »pogodba« upošteva v vsebini »pogodbena obveznost«. S predstavljenim tolmačenjem namreč kader, ki je odgovorno vodil projekte (PGD in PZI) pri manj kompleksnem in manj vrednem poslu, ne more biti v boljšem položaju kot kader, ki bi odgovorno vodil projekte (PGD in PZI) pri kompleksnem in visoko vrednem poslu (tudi več kot desetkrat vrednejšem poslu od vrednostnega praga). S takšnim tolmačenjem kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 1 je zagotovljena tudi enaka obravnava ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj noben izmed ponudnikov ni oškodovan zaradi razlogov, na katere sam nima vpliva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretja referenca za priglašeni kader pod zaporedno številko 1 izbranega ponudnika presega večmilijonske vrednosti v eurih, zato ni mogoče šteti, da bi naročnik napačno ugotovil, da znesek pogodbene obveznosti za bodisi PGD bodisi PZI na tretjem avtocestnem odseku ne dosega vsaj 500.000 eurov brez DDV.

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku že na podlagi tretje reference (ki se nanaša na odgovorno vodenje projekta izdelave PGD in PZI) priznal, da izpolnjuje kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 1. Ob takem zaključku ni več treba ugotavljati, ali sta tudi prva in druga referenca skladni z naročnikovimi zahtevami, saj to ne bi bilo več ključno za izpolnitev tega pogoja. Zaradi nebistvenosti za rešitev zadeve glede na sprejeto stališče Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali in kako bi bilo treba upoštevati, da sta bila na avtocestnem odseku iz tretje reference vključena dva pododseka (aneks št. 4, sklenjen 17. 1. 2003), za vsakega pa je bil narejen PGD in PZI (str. 7 vloge brez datuma, poslane 18. 8. 2015 po pošti priporočeno, in str. 3–4 dopisa z dne 3. 7. 2015).

Vlagatelj je navedel (str. 22−23 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7, saj:
 je izbrani ponudnik predložil tri reference, pri čemer je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 za eno ugotovila, da je ustrezna, za eno, da ni ustrezna, za eno pa je ugotovila enake pomanjkljivosti kot pri kadru pod zaporedno številko 1,
 naročnik ni ocenjeval na novo predložene tretje reference, s katero je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo, temveč je upošteval že predloženi referenci, vendar je pri eni izmed teh referenc še nadalje nerazjasnjena njena časovna ustreznost.

Iz vpogleda v obrazec št. 5 je razvidno, da je izbrani ponudnik za priglašeni kader pod zaporedno številko 7 navedel tri referenčne projekte, za te projekte pa je predložil tudi referenčna potrdila. Državna revizijska komisija je pri obravnavi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da naročnik ne bi smel upoštevati ene izmed referenc, za eno je ugotovila, da je naročnik zaradi sklicevanja za »pismo o prevzemu (št. 402-25/12-P.Dol-MU-198 z dne 20.06.2012)« še ni mogel upoštevati, za eno pa je ugotovila, da je naročnik ne bi smel upoštevati. Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015 in ga pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril z dopisom z dne 3. 7. 2015, v katerem je pojasnil (str. 4–5), da je že z referencami, ki jih je predložil v ponudbi, izpolnil zahteve iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7, dodatno pa se je skliceval še na eno referenco. Čeprav je izbrani ponudnik v dopisu z dne 3. 7. 2015 navedel, da že z referencami, ki jih je predložil v ponudbo, izpolnjuje tudi kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 7, je vseeno treba upoštevati, da se izbrani ponudnik v resnici ne sklicuje na referenco, za katero je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 ugotovila, da mu je naročnik ni mogel upoštevati. Izbrani ponudnik namreč te reference ne našteje v nadaljevanju, ampak jo je nadomestil z novo referenco, ki pa je v ponudbi za ta kader še ni priglasil. Naročnik je v dokumentu »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015 med drugim navedel, da je pri prvi referenci upošteval »zapisnik o izvršenih delih« z dne 6. 4. 2012 »in tabelo, ki je priloga tega zapisnika (točka 17)«, nove reference pa »ni ocenjeval po vsebini« (str.2), zato je Državna revizijska komisija štela, da nova referenca ne glede na to, če bi morda omogočala ugotovitev, da je izpolnjen kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 7, ni bila referenca, na katero se je oprl naročnik, zato je pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Državna revizijska komisija zato ni mogla upoštevati naročnikovega stališča iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, ko je navedel (str. 17–18), da je tudi ta tretja referenca skladna z zahtevo za kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 7, saj bi bil v nasprotnem primeru vlagatelj lahko prikrajšan pri uveljavljanju pravnega varstva, na kar je pravilno opozoril (str. 9 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno). Naročnik se je skliceval na »zapisnik o izvršenih delih« z dne 6. 4. 2012, za katerega se izkaže, da gre za dopis – zapisnik, ki ga je družba DRI, d. o. o., Ljubljana 6. 4. 2012 poslala družbi Projektivni atelje – NG, d. o. o., Ljubljana, v njem pa je predstavila, katera dela so bila predana in kolikšen znesek neizvršenih del je še ostal. K navedenemu zapisniku je bila predložena tudi tabela s številčnimi podatki. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je izbrani ponudnik dokument »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 6. 4. 2012 (brez tabele iz priloge) predložil že k dopisu z 2. 3. 2015, saj je z njim dokazoval, da priglašeni kader izpolnjuje kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 3.

Državna revizijska komisija se ne strinja z izbranim ponudnikom (str. 7 vloge brez datuma, poslane 18. 8. 2015 po pošti priporočeno), ki smiselno uveljavlja, da je vlagatelj prekludiran z navajanjem kršitve v zvezi z referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 7. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (str. 20) v zvezi s tem kadrom ugotovila, da je naročnik kršil drugi odstavek 41. člena ZJN-2, zato ne gre za primer iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN. Vendar ne gre niti za primer iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj je vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo ponovno uveljavljal kršitev, za katero je glede na uveljavljanje pravnega varstva po prejemu sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 treba šteti, da jo naročnik ponavlja.

Iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7 je razvidno, da je moral ponudnik za kader pod zaporedno številko 7 priglasiti najmanj dve referenci. Glede na to, da je naročnik izbranemu ponudniku za priglašeni kader pod zaporedno številko 7 priznal že eno referenco, ki je vlagatelj ne izpodbija, saj je zaradi sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 tudi več ne more (drugi odstavek 16. člena ZPVPJN), nove reference pa naročnik ne more upoštevati šele v predrevizijskem postopku, je treba odgovoriti le še na vprašanje, ali je tretja še možna referenca taka, da je omogočila naročniku, da je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval, da sta minimalni dve referenci iz časa »v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila«, s čimer se ta pogoj v delu, ki določa časovno obdobje, glasi enako kot kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 1. Državna revizijska komisija zato v tem delu obrazložitve tega sklepa ponavlja že predhodno navedeno stališče: začetna točka obdobja je sicer v letu 2009, vendar pa iz pogoja ne izhaja enoznačno, jasno in nedvoumno, katero dejstvo je tisto, ki bi sporočalo, da je mogoče neko referenco iz te začetne točke obdobja še upoštevati, zato ni mogoče izključiti katere izmed razlag, ki bi ostajala še v jezikovnih mejah pogoja, in zato ni mogoče same po sebi izključiti možnosti, da se reference lahko upošteva, čeprav bi bilo dejstvo, ki izhaja iz začetne točke obdobja, pri posameznih referencah različno.

Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je vlagatelj k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, predložil dva zapisnika o končnem obračunu izvedenih del, oba z dne 24. 4. 2015, pri čemer se eden nanaša na avtocestni odsek, na katerega se sklicuje sporna referenca priglašenega kadra pod zaporedno številko 7. Tudi v primeru, če Državna revizijska komisija pri reševanju zadeve upošteva zapisnik o končnem obračunu izvedenih del z dne 24. 4. 2015 in druge priloge pri obravnavi sporne reference bodisi po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN (nekatere izmed teh tudi v povezavi s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN) bodisi po petem odstavku 29. člena ZPVPJN, ne bi mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se sporno referenčno potrdilo za »datum dokončanja del« sklicuje na pismo o prevzemu del št. 402-25/12-P.Dol.-MU-198 z dne 20. 6. 2012 in kot skupno vrednost navaja znesek 33.411,40 eurov brez DDV. V pismu o prevzemu del št. 402-25/12-P.Dol.-MU-198 z dne 20. 6. 2012 je navedeno, da ostajajo nekatera dela po pogodbi z dne 17. 6. 2008 in aneksu št. 1 z dne 23. 2. 2012 še neizvršena, in sicer v višini 68.716,58 eurov z DDV. Iz pisma o prevzemu del št. 402-25/15-P6-MU-146 z dne 9. 4. 2015, ki ga je vlagatelj predložil k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, je razvidno, da je bil k pogodbi z dne 17. 6. 2008 sklenjen le en aneks, tj. tisti z dne 23. 2. 2012. V pismu o prevzemu del št. 402-25/15-P6-MU-146 z dne 9. 4. 2015 je navedeno, da so bila vsa dela po pogodbi z dne 17. 6. 2008 in aneksu št. 1 z dne 23. 2. 2012 izvršena, vendar v manjšem obsegu, kot je bilo sprva predvideno, in sicer za 6.838,37 eurov z DDV.

V dokumentu »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 24. 4. 2015, ki ga je vlagatelj predložil k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, je v točki 6.2. navedeno, da »izvajalec je pričel z deli junija 2008 po podpisu pogodbe. Pogodbeni rok za dokončanje del vključno z več in dodatnimi deli je bil z aneksom 1 določen na 31. 12. 2012. Popolno dokončanje vseh obveznosti po predmetni pogodbi se je kot posledica insolventnosti gradbenih izvajalcev premaknilo v leto 2015 (t.j. projektantski nadzor, nepredvidena dela: npr. sprememba PZI pri dokončanju […] navezave po tehničnem pregledu, spremembe pri izvedbi deviacij kot posledica končnega tehničnega pregleda, zahtev soglasodajalcev itd.)«. Izhajajoč iz besedila iz točke 6.2. bi bilo mogoče šteti, da je prepričljivo izhodišče, da so se dela lahko izvajala še v letu 2012, vendar je lahko vprašljivo, ali so ta bila povezana z deli krajinske arhitekture. Iz nadaljnjega besedila točke 6.2. je sicer razvidno tudi leto 2015, vendar iz primerov, ki so tam našteti, ni mogoče razbrati, da so se v tem času izvajala tudi dela krajinske arhitekture.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v točki 6.1. dokumenta »Zapisnik o končnem obračunu izvedenih del« z dne 24. 4. 2015 navedeno, da je izvajalec prejel tri pisma (potrdila) o prevzemu del, in sicer št. 402-25/10-P6-MU-241 z dne 29. 4. 2010, št. 402-25/12-P.Dol.-MU-198 z dne 20. 6. 2012 in št. 402-25/15-P6-MU-146 z dne 9. 4. 2015. Navedeno torej pomeni, da bi le pismo (potrdilo) o prevzemu del št. 402-25/15-P6-MU-146 z dne 9. 4. 2015 lahko kazalo na to, da reference priglašenemu kadru za kader pod zaporedno številko 7 ne bi bilo mogoče priznati. Drugi dve pismi (potrdili) o prevzemu del se namreč nahajata v obdobju petih let pred objavo obvestila o naročilu. Glede na to, da iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7 ne izhaja enoznačno, jasno in nedvoumno, katero je tisto dejstvo, ki bi sporočalo, da je mogoče neko referenco iz začetne točke obdobja še upoštevati, ni mogoče kot neskladnega s tem pogojem izključiti tolmačenja, da je dejstvo, ki je lahko relevantno, tudi datum pisma (potrdila) o prevzemu del. Glede na to, da je za izpolnitev kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7 bistven le položaj odgovornega projektanta krajinske arhitekture, je tudi upoštevajoč 10. člen ZJN-2, ki zahteva sorazmernost pri uporabi pogojev, treba le še razjasniti, ali bi moral naročnik ugotoviti, da so se dela odgovornega projektanta krajinske arhitekture premaknila v kasnejšo časovno točko, kot je datum objave obvestila o naročilu. Državna revizijska komisija tega ni mogla zaključiti.

Vlagatelj je k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, predložil dokument »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 1. 4. 2015, katerega priloga je tabela prevzetih del z dne 31. 3. 2015, v njej pa so na peti zaporedni strani prikazana več in dodatna dela na PGD in PZI, vendar iz nobenega izmed opisov 11 postavk ni mogoče razbrati, da se nanašajo tudi na dela krajinske arhitekture. Vsebinsko enako je vlagatelju sporočil tudi naročnik v dokumentu »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015, ko je navedel, da je upošteval 17. točko (v prilogi 1a), ki se nahaja v tabeli prevzetih del z dne 6. 4. 2012, ki jo je izbrani ponudnik predložil skupaj z dokumentom »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 6. 4. 2012, ko je naročniku poslal dopis z dne 3. 7. 2015. V 17. točki je navedeno, da je bil »Načrt krajinske arhitekture v skladu z Uredbo o DLN« v pogodbeni vrednosti 33.411,40 eurov izdelan 100 %. Vlagatelj se je seznanil tako z dokumentom »Zapisnik o izvršenih delih« z dne 6. 4. 2012 kot s prilogo tabela prevzetih del z dne 6. 4. 2012 najkasneje takrat, ko ju je na podlagi posredovanja informacij javnega značaja prejel od referenčnega naročnika. Vlagatelj je torej vsaj od navedene časovne točke dalje seznanjen tudi z vsebino dokazil, na katere se je naročnik oprl pri ugotavljanju izpolnjevanja kadrovskega pogoja za kader, ki ga je izbrani ponudnik v obrazcu št. 5 priglasil pod zaporedno številko 7.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno, sicer opozoril (str. 9), da izbrani ponudnik »ni predložil novega referenčnega potrdila«, vendar to ni ključno, saj je treba upoštevati, da je v dejanskih okoliščinah zadostovalo pojasnilo tega, kaj obsegajo neizvršena dela, na katera se sklicuje pismo o prevzemu del št. 402-25/12-P.Dol.-MU-198 z dne 20. 6. 2012. Tega se zaveda tudi vlagatelj, saj je na str. 22 zahtevka za revizijo navedel, da je datum zaključka referenčnih del »popolnoma nerazjasnjen«, s čimer pa se Državna revizijska komisija ne strinja. Izbrani ponudnik je pojasnilo posredoval v dopisu 3. 7. 2015 tako, da je predložil dokumentacijo, ki je ni pripravil sam, temveč referenčni naročnik, drug referenčni naročnik in njun pooblaščenec (tj. družba DRI, d. o. o., Ljubljana), naročniku pa ni mogoče očitati, da ni mogel iz njih ugotoviti relevantnih podatkov, in sicer ne glede na to, da mu izbrani ponudnik ni posredoval tudi dokumentov iz leta 2015. Vlagatelj namreč ni dokazal, da dokumenti iz leta 2015 vplivajo na obseg del, ki jih je na referenčnem avtocestnem odseku izvedel odgovorni projektant za krajinsko arhitekturo, to, da so se druga dela izvajala še po datumu izdaje pisma o prevzemu del št. 402-25/12-P.Dol.-MU-198 (tj. po 20. 6. 2012), pa za ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 7 ni ključno (prim. 10. člen ZJN-2).

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje tudi kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 7.

Vlagatelj je še navedel (str. 24−26 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12, saj niti po posredovanju dopisa z dne 3. 7. 2015 ni mogoče ugotoviti datuma zaključka referenčnih del in njihove vrednosti.

Vlagatelj je s tem, ko je 3. 9. 2015 vložil po pošti priporočeno vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015, ki ga je prejel 31. 8. 2015, to vlogo vložil v roku treh delovnih dni iz prve povedi iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN in torej pravočasno (peti odstavek 1. člena ZPVPJN ter drugi odstavek 111. člena ter prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), saj je bil 3. 9. 2015 tretji delovni dan po seznanitvi s to naročnikovo odločitvijo. To pa pomeni, da je vlagatelj vlogo z dne 7. 9. 2015, poimenovano »Dopolnitev vloge, predložene v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, oziroma dopolnitev zahtevka za revizijo v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN«, ki jo je vložil 7. 9. 2015 po pošti priporočeno, vložil kasneje kot tretji delovni dan po prejemu dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil 7. 9. 2015 peti delovni dan po prejemu dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015 (peti odstavek 1. člena ZPVPJN ter drugi odstavek 111. člena ter prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Glede na navedeno vloge z dne 7. 9. 2015 ne bi bilo mogoče upoštevati kot vloge po petem odstavku 29. člena ZPVPJN, saj jo je vlagatelj vložil po poteku roka iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Če pa bi vlogo z dne 7. 9. 2015 upoštevali v smislu vloge, s katero je vlagatelj dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo zaradi možnosti iz druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, čeprav o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo ni odločila tudi Državna revizijska komisija, a je naročnik vlagatelju zagotovil še podatke, ki mu jih ni zagotovil že ob vpogledu v ponudbe 29. 7. 2015, te podatke pa bi mu moral zagotoviti zaradi položaja iz prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, bi vlagatelj to vlogo vložil pravočasno. Vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 ni mogel razpolagati s podatki, ki jih je naročnik pridobil šele po tem, ko mu jih je posredoval izbrani ponudnik z dopisom z dne 3. 7. 2015. Kot izhaja iz zapisnika z dne 29. 7. 2015, točka 4, je naročnik na vpogledu 29. 7. 2015 upošteval, da je bila celotna dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika označena kot poslovna skrivnost. Ne glede na odgovor, ali je naročnik na vpogledih 24. 3. 2015 in 29. 7. 2015 vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, Državna revizijska komisija pa bi ob pozitivnem odgovoru upoštevala vlogo z dne 7. 9. 2015 v celoti, navedbe iz te vloge ne bi pripomogle k vlagateljevemu uspehu z zahtevkom za revizijo.

Iz vpogleda v obrazec št. 5 je razvidno, da je izbrani ponudnik za priglašeni kader pod zaporedno številko 12 navedel, da je zaposlen pri družbi Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, zanj pa je navedel tudi podatke za en referenčni projekt iz Republike Hrvaške, iz katerih je tudi razvidno besedilo »Izdelano v obdobju 2009-2012«. Izbrani ponudnik je predložil tudi potrdilo referenčnega naročnika z dne 5. 9. 2014, v katerem je kot vrednost pogodbe naveden znesek, ki je višji od zneska iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12, v njem pa tudi piše, da je ta kader »sodeloval« pri spornem projektu »v obdobju od marca 2009 do julija 2012«, kot »krajši opis projekta« pa je navedeno, da je »izdelan celovit PGD rekonstrukcije vozne mreže« na določenih postajah in da je ta PGD »izdelan v okviru projekta novogradnje železniške proge« na določenem odseku. Vlagatelj je vpogledal v referenco priglašenega kadra pod zaporedno številko 12, saj je k zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 predložil fotokopijo obrazca št. 5, iz katerega so razvidni podatki, da je ta kader zaposlen pri družbi Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška in na kateri »Referenčni projekt*« se je izbrani ponudnik zanj skliceval, k tokratnemu zahtevku za revizijo pa je vlagatelj predložil fotokopijo referenčnega potrdila tega kadra z dne 5. 9. 2014 (obrazec 5b). Ali je vlagatelj vpogledal v to potrdilo že na vpogledu 24. 3. 2015 ali pa šele na vpogledu 29. 7. 2015, za rešitev zadeve ni ključno. Tako v obrazcu št. 5 kot na referenčnem potrdilu sta zakrita ime in priimek kadra (in kontaktne osebe referenčnega naročnika), vendar ne tudi drugi podatki.

Državna revizijska komisija se do reference priglašenega kadra pod zaporedno številko 12 v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (gl. str. 25) ni izrekla v polnosti, saj je ugotovila, da to ne bi bilo ključno za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo z dne 1. 4. 2015, poleg tega pa je opozorila (str. 24), da se naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/27 z dne 23. 4. 2015 o vrednosti del in o zaključku projekta ni izrekel. Zato izbrani ponudnik, ki po vsebini opozarja na prekluzijo (str. 7–8 vloge brez datuma, poslane 18. 8. 2015 po pošti priporočeno), to počne neutemeljeno. Ne le, da Državna revizijska komisija še ni odločila o spornih vprašanjih, o njiju ni odločil niti naročnik, zato ne gre za primer iz drugega odstavka 16. člena ZPVPJN. Vendar ne gre niti za primer iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj je vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo ponovno uveljavljal kršitev, za katero je glede na uveljavljanje pravnega varstva po prejemu sklepa, št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 treba šteti, da jo naročnik ponavlja.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 (gl. str. 25) ugotovila, da je referenčni naročnik potrdil, da je priglašeni kader pod zaporedno številko 12 sodeloval pri projektu, ki je naveden v referenčnem potrdilu, in da je bil »izdelan celovit PGD«, vrednost pa presega minimalni prag iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12. Vse navedeno bi zato kazalo, da bi naročnik smel priznati izbranemu ponudniku, da je s predložitvijo referenčnega potrdila za priglašeni kader pod zaporedno številko 12 izpolnil kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 12. Vendar je Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo z dne 1. 4. 2015 ugotovila, da se je vlagatelj skliceval na posamezne podatke iz registra pogodb iz oktobra 2014, ki je bil objavljen na spletni strani http://www.hzinfra.hr/javnanabava02, do njega pa je bilo mogoče dostopati prek povezave http://www.hzinfra.hr/lgs.axd?t=16&id=12916. Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015 skliceval na podatke iz vrstic 1486, 1487 in 1488, pri čemer bi ti podatki lahko kazali, da so se ob objavi podatkov za pogodbo št. 461/07 in dveh aneksov k njej zaradi navedbe »Do završetka usluge po osnovnom ugovoru« v razdelku iz stolpca »Konačni datum isporuke robe/ pružanja usluge ili izvođenja radova« dela po drugem aneksu še izvajala. Državna revizijska komisija je hkrati zapisala, da ni nadalje ugotavljala, ali se izpostavljena navedba iz tabele iz registra pogodb (oktober 2014) nanaša na dela na PGD. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da razjasnjevanje dejanskega stanja ni ključno za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo z dne 1. 4. 2015, saj je temu zahtevku za revizijo ugodila zaradi ugotovljenih drugih kršitev. Državna revizijska komisija pa posebej opozarja, da v sklepu št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015 ni navedla, da je priglašeni kader pod zaporedno številko 12 dela na referenčnem projektu izvajal po pogodbi št. 461/07 in aneksov k njej. Državna revizijska komisija je pri reševanju zadeve št. 018-081/2015 le ugotovila, kateri podatki so navedeni v referenčnem potrdilu za kader pod zaporedno številko 12 in kateri podatki so navedeni v vrsticah 1486, 1487 in 1488 iz tabele iz registra pogodb (oktober 2014), ki je bil objavljen na izpostavljeni (hrvaški) spletni strani. Državna revizijska komisija tudi ni navedla, da se za razjasnitev pomena podatkov iz referenčnega potrdila za priglašeni kader pod zaporedno številko 12 že uporabijo podatki za pogodbo št. 461/07 in aneksov k njej, ki so navedeni v vrsticah 1486, 1487 in 1488 iz tabele iz registra pogodb (oktober 2014), ki je bil objavljen na izpostavljeni (hrvaški) spletni strani. Državna revizijska komisija je zgolj upoštevala, da bi podatki iz vrstic 1486, 1487 in 1488 iz tabele iz registra pogodb (oktober 2014), ki je objavljen na izpostavljeni (hrvaški) spletni strani, lahko omogočali različne zaključke in da zato na podlagi dejanskega stanja, ki ga je predstavila, »ni mogoče priti do dokončnih odgovorov, ki bi bodisi potrdili bodisi ovrgli navedbe iz referenčnega potrdila« (str. 25 sklepa št. 018-081/2015-4 z dne 10. 6. 2015). Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da se referenčno potrdilo za priglašeni kader pod zaporedno številko 12 nanaša na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) rekonstrukcije vozne mreže na dveh postajah, ta projekt pa je bil, kot je razvidno iz besedila za naslovom »Krajši opis projekta«, »izdelan v okviru projekta novogradnje železniške proge« na trasi, na katero se je sklicevala tudi referenca enega izmed priglašenih kadrov pod zaporedno številko 2 (tj. za enega izmed odgovornih projektantov za področje projektiranja železniške infrastrukture – za zgornji ustroj). Le referenčno potrdilo slednjega kadra se je sklicevalo na pogodbo št. 461/07. Vlagatelj je na vpogledu bodisi 24. 3. 2015 bodisi 29. 7. 2015 lahko vpogledal tudi v to referenčno potrdilo, kar je razvidno iz fotokopije, ki jo je predložil k zahtevku za revizijo (priloga 8: druga priloga k dopisu z dne 31. 7. 2015). Čeprav vlagatelj tudi v slednjem referenčnem potrdilu ni mogel videti podatkov o imenu in priimku kadra, na katerega se to referenčno potrdilo nanaša, to ne spremeni ugotovitve, da je lahko videl podatke o projektu, vrednosti in številki pogodbe. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ne glede na morebitno ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 zaradi uveljavljanja kršitve po petem odstavku 31. člena ZPVPJN), vlagatelj ne bi mogel v morebitni dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo po drugi povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN uveljavljati kršitve v zvezi s priglašenim kadrom pod zaporedno številko 2, saj se izkaže, da nezmožnost vpogleda v dokumentacijo bodisi 24. 3. 2015 (prvi vpogled) bodisi 29. 7. 2015 (drugi vpogled) ni razlog, zaradi katerega vlagatelj v tokratnem zahtevku za revizijo ne bi mogel navesti kršitve v zvezi s priznanjem reference enega izmed priglašenih kadrov pod zaporedno številko 2. Na predstavljeno stališče ne vpliva dejstvo, da vlagatelj ni mogel vpogledati imena in priimka priglašenega kadra (prim. str. 5 zahtevka za revizijo), saj to ne spremeni dejstva, da je vlagatelj na vpogledu v dokumentacijo bodisi 24. 3. 2015 bodisi 29. 7. 2015 uspel videti druge podatke za referenčni posel. Iz prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN namreč izhaja, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo namenjeno temu, da bi vlagatelj lahko navedel dejstva in predlagal dokaze iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj pa je z določenim naborov podatkov že razpolagal ob vložitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da v primeru, če je treba navedbo na str. 3 vloge z dne 7. 9. 2015, da »Enak naziv pogodbe oziroma projekta je naveden na referenčnem potrdilu za strokovnjaka za projektiranje tirov in tirnih naprav, pri čemer je na tem potrdilu navedena tudi številka pogodbe (461/07-2.2.2.). Že iz doslej predloženih dokazil (zlasti podatki o sklenjenih aneksih) ne more biti sporno niti, da se dela PGD po tej pogodbi še niso zaključila […]«, šteti kot uveljavljanje kršitve zaradi tega, ker je naročnik izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje kadrovski pogoj z obema priglašenima kadroma za kader pod zaporedno številko 2, je uveljavljanje take kršitve prepozno šele v vlogi z dne 7. 9. 2015. Iz vloge z dne 7. 9. 2015 sicer ni razvidno, da bi vlagatelj polemiziral s prikritjem imena in priimka tega kadra, je pa vlagatelj s tem polemiziral v zahtevku za revizijo, str. 5. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj na str. 3 vloge z dne 7. 9. 2015 skliceval na članek »Počelo je u garaži« iz revije Željezničar št. 822, maj 2014, str. 22 (tudi str. 23), v njem pa je navedeno, kdo je odgovorni projektant na trasi, ki jo navaja referenčno potrdilo enega izmed priglašenih kadrov pod zaporedno številko 2. To pa je g. N., ki je oseba, ki je navedena tudi v referenčnem potrdilu enega izmed priglašenih kadrov pod zaporedno številko 2. Članek »Počelo je u garaži« iz revije Željezničar št. 822, maj 2014, str. 22, drugi odstavek, prva poved tako torej potrjuje, da pri priglašenem kadru za kader pod zaporedno številko 2 (g. N.) ne gre za razhajanje s podatki za osebo, ki ji je referenčni naročnik priznal referenco. Vlagatelj torej niti z dovolitvijo vpogleda v ime in priimek tega kadra v predloženem referenčnem potrdilu ne bi mogel uspeti dokazati, da se dela iz referenčnega potrdila ne nanašajo na to osebo. Čeprav je bilo lokacijsko dovoljenje št. 531-06-09-34NK z dne 16. 2. 2009, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, izdano na podlagi idejnega projekta (IdP), je tudi v njem g. N. naveden kot »glavni projektant« na referenčni železniški progi (1. točka, drugi odstavek in 3. točka). Tako je treba zaključiti, da v različnih dokumentih obstaja kontinuiteta istega podatka za enega izmed priglašenih kadrov za kadrovski pogoj pod zaporedno številko 2, začenši v lokacijskem dovoljenju št. 531-06-09-34NK z dne 16. 2. 2009, nato članku »Počelo je u garaži« iz revije Željezničar št. 822, maj 2014, str. 22, drugi odstavek, prva poved, in končno še v referenčnem potrdilu.

Naročnik je po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/8 z dne 12. 3. 2015, izbranemu ponudniku poslal dopis št. 43001-54/2015/37 z dne 24. 6. 2015, na katerega je izbrani ponudnik odgovoril z dopisom z dne 3. 7. 2015 in mu predložil izjavo referenčnega naročnika z dne 30. 6. 2015, zapisnik o zaključenem obračunu z dne 11. 6. 2013, pogodbo št. 468/05, sklenjeno 16. 1. 2006, ponudbo z dne 9. 5. 2005, zapisnik o zaključenem obračunu z dne 22. 5. 2012, pogodbo št. 159/07, sklenjeno 20. 6. 2007, ponudbo z dne 29. 1. 2007, pogodbo št. 461/07, sklenjeno 5. 11. 2007, in ponudbo z dne 1. 10. 2007.

Kot je razvidno iz dokumenta »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015, je naročnik upošteval (str. 3) »novo referenčno potrdilo« referenčnega naročnika, »iz katerega je razvidno, da je bil po pogodbi, št. 468/05 izdelan PGD projekt voznega omrežja v vrednosti 55.000 EUR brez DDV, ki je bil zaključen junija 2013. Priložen je zapisnik o končnem obračunu in pogodba«.

Iz referenčnega potrdila z dne 30. 6. 2015 je razvidno, da je referenčni naročnik ponovno potrdil podatke iz referenčnega potrdila za priglašeni kader pod zaporedno številko 12 v delu, ki se nanaša na vrednost 55.000 eurov brez DDV, pri čemer je razvidno, da ta znesek temelji na pogodbi št. 468/05. Dodatno je sicer treba navesti, da je referenčni naročnik v referenčnem potrdilu z dne 30. 6. 2015 navedel, da je ta znesek le približen, saj je ta znesek navedel šele za besedo »ca«, vendar iz ničesar iz tega potrdila ni mogoče razbrati, da bi znašal manj kot 50.000 eurov brez DDV. Referenčni naročnik je za datum navedel, da je bil projekt zaključen maja 2012, hkrati pa je navedel, da je bila pogodba št. 468/05 zaključena junija 2013. Maja 2012 je bila zaključena pogodba št. 159/07 za vrednost 13.000 eurov. Ne glede na odgovor, ali je treba šteti, da se je izbrani ponudnik z referenčnim potrdilom z dne 30. 6. 2015 skliceval še na pogodbo št. 159/07, se naročnik nanjo v dokumentu »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-54/2015/43 z dne 28. 7. 2015 ni skliceval, nanjo pa se ni skliceval sicer niti v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 43001-54/2015/54 z dne 27. 8. 2015. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je referenčni naročnik pogodbo št. 159/07 sklenil z družbo Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška za vrednost 2.235.857,40 kun z DDV, kar je vrednost, ki je razvidna tudi iz ponudbe z dne 29. 1. 2007, ki jo je družba Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška predložila referenčnemu naročniku. Čeprav se pogodba št. 159/07 izrecno ne sklicuje na pogodbo št. 468/05, Državna revizijska komisija ni mogla že šteti, da sta to dve medsebojno povsem neodvisni pogodbi. Iz prvega odstavka na prvi strani ponudbe z dne 29. 1. 2007 namreč izhaja, da je družba Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška to ponudbo predložila zaradi poziva referenčnega naročnika z dne 27. 11. 2006 k sklenitvi aneksa k pogodbi št. 468/05, ponudbena vrednost pa je enaka vrednosti iz pogodbe št. 159/07. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da razlika v datumih, in sicer »maj 2012« in »junij 2013« v primerjavi s podatkom »julij 2012« iz referenčnega potrdila z dne 5. 9. 2014, ni ključna, saj se vsi navedeni datumi nahajajo v obdobju »v zadnjih 5 (petih) letih pred objavo predmetnega naročila«, kot je zahteva iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik ni skliceval tudi na pogodbo št. 159/07, to še ne pomeni, da ne bi smel šteti, da izbrani ponudnik izpolnjuje tudi kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 12, saj bi pogodba št. 159/07 le utrjevala zaključek, da je minimalna vrednost iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12 presežena, datum zaključka pogodbe št. 159/07 pa bi nastopil pred datumom, na katerega se je sklicevalo referenčno potrdilo z dne 5. 9. 2014, vsekakor pa bi bil v mejah časovne zahteve iz kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12, tudi če bi morebiti upoštevali le datum maj 2012. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz podatkov iz referenčnega potrdila z dne 30. 6. 2015 razvidno, da je referenčni naročnik opisal projekt na širši način kot v referenčnem potrdilu z dne 5. 9. 2014, saj je navedel, da projekt obsega rekonstrukcijo voznega omrežja več (železniških) postaj in med posameznimi kolodvori, kar je mogoče razumeti med posameznimi železniškimi postajami.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (str. 25 zahtevka za revizijo), da v tabeli iz registra pogodb, ki je objavljen na izpostavljeni (hrvaški) spletni strani, ni mogoče zaslediti podatkov za pogodbo št. 468/05, vendar to dejstvo Državni revizijski komisiji še ne omogoča zaključka, da ne obstaja. V času odločanja o tem zahtevku za revizijo je bila objavljena tabela, ki vsebuje tudi podatke za leto 2015 (http://www.hzinfra.hr/lgs.axd?t=16&id=14631) in je torej novejša od tabele iz oktobra 2014 (http://www.hzinfra.hr/lgs.axd?t=16&id=12916), na katero se je vlagatelj skliceval v zahtevku za revizijo z dne 1. 4. 2015. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da v primeru, če številka 468 predstavlja le zaporedno številko pogodbe v letu 2005, se v tabeli iz oktobra 2014 in tabeli, ki vsebuje tudi podatke za leto 2015, v razdelkih iz stolpca »Datum sklapanja ugovora« ne nahaja noben podatek, da je bila kakšna pogodba sklenjena v letu 2005, kar pa ne odreka možnosti, da so take pogodbe bile. To je mogoče pojasniti že na podlagi podatka »373/05«, ki se nahaja v treh razdelkih iz stolpca »Broj ugovora« za tri anekse (razdelki iz stolpcev stolpca »predmet nabave/ugovora« in »Aneks«) k pogodbi 373/05 (razdelki iz stolpca »predmet nabave/ugovora«). Ti trije aneksi so torej morali temeljiti na pogodbi št. 373/05, ki je bila sklenjena pred njimi, kar logično pomeni, da je pogodba št. 373/05 morala obstajati, le podatki zanjo niso objavljeni v teh tabelah iz registra pogodb. Iz razdelkov iz stolpca »Datum sklapanja ugovora« tako tabele, ki vsebuje tudi podatke za leto 2015, kot tabele iz oktobra 2014 tudi ni razviden noben datum iz leta 2005. V tabeli iz oktobra 2014 pa je le za dve pogodbi navedeno, da sta bili sklenjeni v letu 2006 (št. 83/06 in št. 529/06), v tabeli, ki vsebuje tudi podatke za leto 2015, pa je kot taka navedena le še ena pogodba (tj. št. 529/06). Celo datumi za leta 2007, 2008 in 2009 so v obeh tabelah redki. To je mogoče pojasniti ravno z 21. členom Zakona o javnoj nabavi (Narodne novine, št. 90/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNHR), na katerega se je skliceval vlagatelj (str. 25 zahtevka za revizijo). Zakon, ki je določil obveznost hrvaškim naročnikom, da vodijo register pogodb, je namreč začel veljati 1. 1. 2012 (188. člen ZJNHR), kar je kasnejši datum od 16. 1. 2006, ko je bila sklenjena pogodba št. 468/05, in s tem tudi datuma 5. 1. 2006, ki je datum, ki ga je na pogodbo št. 468/05 odtisnil referenčni naročnik. Ali referenčni naročnik s tem, ko v tabeli iz registra pogodb na svoji spletni strani nima objavljenih tudi podatkov za pogodbo št. 468/05, ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 21. člena ZJNHR (prim. str. 25 zahtevka za revizijo), ki določa, da morajo biti podatki, ki jih določa tretji odstavek 21. člena ZJNHR, za posamezno pogodbo dostopni v registru še najmanj tri leta od datuma izvršitve te pogodbe, ne more biti predmet ugotavljanja kršitve v postopku po ZPVPJN. Na tak zaključek ne more vplivati niti dokument »Zaključak« št. 5030106-11-2 z dne 17. 3. 2011, ki ga je sprejela Vlada Republike Hrvaške in je bil objavljen v hrvaškem uradnem glasilu (Narodne novine, št. 32/2011), na katerega se je skliceval vlagatelj (priloga k vlogi brez datuma, poslani 3. 9. 2015 po pošti priporočeno).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (str. 24 zahtevka za revizijo in str. 2–3 vloge z dne 7. 9. 2015), da je bila v letu 2007 sklenjena pogodba št. 461/07, ni mogoče pa niti povsem izključiti možnosti, da se ta še nadalje izvršuje, ker sta bila sklenjena še dva aneksa k njej, vendar to še ne zadošča, da bi Državna revizijska komisija lahko zaključila, da naročnik ne bi smel priznati, da izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 12.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da kadrovski pogoj pod zaporedno številko 12 zahteva, da ponudnik priglasi osebo, ki je bila odgovorni projektant le za segment voznega omrežja pri nekem projektu. Zato bi bilo za ugotavljanje, ali je naročnik smel upoštevati, da je izbrani ponudnik izpolnil ta pogoj, lahko ključno le, ali je bil zaključen tisti del projekta, ki se nanaša na vozno omrežje, ne pa tudi to, ali so se v okviru takega projekta izvajala še dela za druge segmente, ki jih ni mogoče obravnavati kot vozno omrežje. Državna revizijska komisija tudi ne more šteti, da je kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 12 treba tolmačiti tako, da bi moralo biti tudi izdano gradbeno dovoljenje, ker bi to dokazovalo zaključek del (prim. str. 3. vloge z dne 7. 9. 2015). Vendar Državna revizijska komisija tudi ne more šteti, da je kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko zapisan na način, da izključuje tiste primere, ko referenčni naročnik potrdi svoje zadovoljstvo z izvedenimi storitvami, a je zaradi razlogov, za katere ni odgovoren izvajalec, treba izvesti še dodatne storitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz pogodbe št. 471/07, ki jo je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 3. 7. 2015 razvidno, da se nanaša na izdelavo določenih projektov za »naknadno ugotovljene objekte kot rezultat prostorskega pregleda vseh parametrov proge, usklajenih z lokalno samoupravo in urbanističnimi načrti« (prvi odstavek 1. člena), iz česar je mogoče razbrati, da ne gre za objekte po pogodbah št. 468/05 ali št. 159/07. Med temi objekti nista navedeni postaji, na kateri se je sklicevalo referenčno potrdilo priglašenega kadra pod zaporedno številko 12, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo. Čeprav je očitno, da se dela po pogodbi št. 461/07 nanašajo na odsek železniške proge, na kateri se nahajata tudi železniški postaji, na kateri se je sklicevalo referenčno potrdilo za priglašeni kader pod zaporedno številko 12, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, pa ne iz pogodbe št. 461/07 ne ponudbe z dne 1. 10. 2007 ni mogoče razbrati sklicevanja na pogodbo št. 468/05 (ali pa 159/07).

Vlagatelj je opozoril (str. 11 vloge brez datuma, poslane 3. 9. 2015 po pošti priporočeno), da se lokacijsko dovoljenje št. 531-06-09-34NK z dne 16. 2. 2009 sklicuje na pogodbo št. 461/07, to pa »potrjuje, da se projekt za navedeni odsek železniške proge izdeluje v okviru pogodbe št. 461/07«, na kar je vlagatelj opozoril že v zahtevku za revizijo (str. 24), vendar je iz 1. točke obrazložitve tega dovoljenja na str. 6, razvidno, da se ta točka sklicuje le na dejstvo, da je investitor (referenčni naročnik), ki ga v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja zastopa družba Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška (gl. uvod dovoljenja), predložil pogodbo št. 461/07, v kateri je v 8. točki dogovorjeno zastopanje investitorja v postopkih pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovoljenja po družbi Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška. Državna revizijska komisija je vpogledala v pogodbo št. 461/07, ki jo je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 3. 7. 2015, vendar »8. točke« ni uspela najti. Ne glede na to pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da se 2. člen sklicuje na ponudbo z dne 1. 10. 2007, iz 8. točke ponudbe z dne 1. 10. 2007 pa je razvidno, da je družba Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška referenčnemu naročniku dala ponudbo tudi za njegovo zastopanje v postopkih pridobivanja lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ker je referenčni naročnik sklenil pogodbo št. 461/07 z izbranim ponudnikom za vrednost 5.493.172 kun z DDV, kar je tudi vrednost ponudb z dne 1. 10. 2007, je očitno, da je referenčni naročnik sprejel ponudbo družbe Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška tudi v delu, ki se nanaša na zastopanje v postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Državna revizijska komisija dodaja, da ne iz pogodbe št. 468/05 ne pogodbe št. 159/07 in ponudb, ki sta bili podlagi za njuno sklenitev, ni mogla ugotoviti, da bi bil njun predmet tudi zastopanje investitorja (tj. referenčnega naročnika) v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja po družbi Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška. Glede na navedeno podatek iz lokacijskega dovoljenja ne dokazuje, da se dela niso izvajala tudi po pogodbi št. 468/05 (ali pa št. 159/07), dokazuje pa obstoj mandatnega razmerja (pooblastilo) med referenčnim naročnikom in družbo Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, kar je ugotovil tudi vlagatelj (str. 24 zahtevka za revizijo).

Izbrani ponudnik je k dopisu z dne 3. 7. 2015 predložil tudi zapisnika o končnem obračunu del z dne 11. 6. 2013 (za dela po pogodbi št. 468/05) in z dne 22. 5. 2012 (za dela po pogodbi št. 159/07), iz katerih je razvidno, da je referenčni naročnik prevzel izdelano dokumentacijo in da v zvezi z njo nima dodatnih zahtev, zaradi česar je naročnik smel prepričljivo zaključiti, da so se dela po pogodbi št. 468/05 že zaključila. Enako bi naročnik lahko sicer ugotovil za dela po pogodbi št. 159/07.

Glede na to, kako je referenčni naročnik sklepal pogodbe z družbo Granova, d. o. o., Zagreb, Hrvaška in da je potrdil zaključek del po pogodbi št. 485/05 (tudi št. 159/07) v vsebini, ki je ključna za izpolnitev kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12, besedilo kadrovskega pogoja za kader pod zaporedno številko 12 pa ne izključuje tolmačenja, skladno s katerim je mogoče priznati tudi referenco, če je pridobljena na način, kot jo je pridobil izbrani ponudnik za priglašeni kader pod zaporedno številko 12, Državna revizijska komisija ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje tudi kadrovski pogoj za priglašeni kader pod zaporedno številko 12. Na tak zaključek ne more vplivati dejstvo, da vlagatelj ni uspel vpogledati v ime in priimek tega kadra (str. 5 zahtevka za revizijo), saj neodvisno od vprašanja, ali je ta podatek javen in bi ga moral naročnik vlagatelju razkriti pri vpogledu v ponudbo, Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije ni našla podlage za zaključek, da ta kader pri referenčnem poslu ni bil odgovorni projektant za vozno mrežo. Državna revizijska komisija je med drugim upoštevala, da vlagatelj referenčnega naročnika z dopisom z dne 31. 7. 2015 niti ni vprašal, kdo je oseba, ki ji je priznal referenco, sicer pa je iz dokumentov, ki jih je mogoče pridobiti na spletni strani referenčnega naročnika (npr. gradbeno dovoljenje, št. 531-04-1-1467-14-23 z dne 21. 1. 2014, na katerega se je vlagatelj skliceval v vlogi z dne 7. 9. 2015, str. 3), s katere je vlagatelj snel lokacijsko dovoljenje št. 531-06-09-34NK z dne 16. 2. 2009 (http://www.hzinfra.hr/izgradnja-nove-zeljeznicke-pruge-za-prigrdaski-pro; gl. opombo 2 iz vloge z dne 7. 9. 2015), razvidno, da je ta oseba sodelovala pri izdelavi dokumentacije za progo na trasi, ki je navedena v referenčnem potrdilu.

Glede na predstavljeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje tudi kadrovski pogoj za kader pod zaporedno številko 12.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitve drugega odstavka 41. člena ZJN-2, niti tretje povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je sicer predlagal (str. 6 zahtevka za revizijo), da Državna revizijska komisija ravna po devetem odstavku 71. člena ZPVPJN, vendar ta podlaga Državni revizijski komisiji daje le možnost, da v primeru, če bi ugotovila kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, česar sicer v tem primeru ni ugotavljala, odloči, da se vlagatelju povrnejo vsi ali le nekateri stroški. Pri tem Državna revizijska komisija upošteva okoliščine primera. Glede na obsežnost dokazil, ki jih je vlagatelj predložil k posameznim vlogam, Državna revizijska komisija ne bi mogla šteti, da so okoliščine primera take, da bi v primeru ugotovitve kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo vlagatelju priznala stroške. Vlagatelj namreč ni izkazal, da bi bil vpogled ključen za dosego uspeha z zahtevkom za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 11. 2015

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
 Lineal, d. o. o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor,
 Promico, d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana,
 Projektivni atelje – NG, d. o. o., Kersnikova ulica 9, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.