018-216/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-216/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba inženirskih storitev do pridobitve gradbenega dovoljenja za načrtovane ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij Dobrna – Polhov Gradec« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 3. 11. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba inženirskih storitev do pridobitve gradbenega dovoljenja za načrtovane ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij Dobrna – Polhov Gradec«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, št. 430-11/2015 z dne 21. 8. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.977,33 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 4. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovnih komisij, št. 430-11/2015/5. Obvestilo o naročilu je bilo dne 24. 4. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave JN2587/2015, zadnja sprememba dne 2. 6. 2015, št. objave JN3591/2015 in dne 29. 4. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 083-148080, zadnja sprememba dne 5. 6. 2015, št. TED-2015/S 107-194255.

Naročnik je prejel dve pravočasni ponudbi. Po razvrstitvi ponudb glede na merilo najnižja ponudbena cena je preveril, ali je ponudba, ki bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Po dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, je javno naročilo z Odločitvijo o oddaji naročila, št. 430-11/2015, z dne 21. 8. 2015, oddal ponudniku JV LUZ d.d., Ljubljana, v skupni ponudbi z IGEA d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, dne 26. 8. 2015, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, v ravnanja naročnika v postopku ocenjevanja ponudbe, v vse zahteve za dopolnitve in pojasnitve ponudbe, vse posredovane dopolnitve in pojasnitve in v vso ostalo dokumentacijo naročnika v zvezi s predmetnim postopkom.

Zoper obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno, dne 4. 9. 2015, vložil Zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila »Izvedba inženirskih storitev do pridobitve gradbenega dovoljenja za načrtovane ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova – Polhov Gradec«, v katerem (povzeto) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, javno naročilo pa odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo; da mu naročnik oziroma Državna revizijska komisija omogoči oziroma odredi izvedbo vpogleda v dopolnitev ponudbe; da se mu dovoli vložitev pripravljalne vloge pri naročniku, v roku petih delovnih dni po opravljenem vpogledu, za dopolnitev oziroma spremembo revizijskega zahtevka z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi ter da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Vlagatelj je navedel, da mu je bila kršena pravica do vpogleda zaradi prekrivanja podatkov, ki niso poslovna skrivnost. Zatrjuje, da bi moral naročnik sam presoditi, ali vsa dokumentacija iz dopolnitve ponudbe predstavlja poslovno skrivnost ali ne, čeprav je s strani izbranega ponudnika označena kot taka. Vlagatelj nadalje navaja, da vsa referenčna dela ne predstavljajo poslovne skrivnosti in se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-046/2010-9. Ob tem neupravičen vpogled v referenčna dela utemeljuje še z dejstvom, da je izbrani ponudnik svoja referenčna dela označil kot poslovno skrivnost šele v dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj poziva naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo, da mu omogoči vpogled v dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dopolnjevanje in spreminjanje referenčnih del ter se mu določi primeren rok za dopolnitev zahtevka za revizijo z ugotovitvami iz vpogleda.
Vlagatelj nadalje zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj se je seznanil s ponudbo izbranega ponudnika in z vsebino dokumenta, s katerim je bil izbrani ponudnik pozvan na odpravo formalnih nepopolnosti svoje ponudbe. Navaja, da mu ni bilo omogočeno vpogledati v dopolnitev ponudbe, ki je bila v celoti označena kot poslovna skrivnost, a utemeljeno sumi, da izbrani ponudnik niti z dopolnitvijo ponudbe ni ustrezno izkazal izpolnjevanja referenčnih zahtev iz razpisne dokumentacije in da izbrani ponudnik pri referenčnih delih ni vodil postopkov do pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma do pridobitve okoljevarstvenega soglasja oziroma da ni izvajal inženirskih storitev, ki obsegajo vse zahtevane aktivnosti iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj glede priglašenega kadra izbranega ponudnika in njihovega izpolnjevanja naročnikovih zahtev nadalje navaja, da utemeljeno sumi, da izbrani ponudnik niti z dopolnitvijo ponudbe ni ustrezno izkazal izpolnjevanja referenčnih zahtev za posamezen, v nadaljevanju naveden, kader:
- Vodja projekta pri referenčnih delih ni bil vodja ključnih vsebin pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, in sicer priprave PGD, PVO, investicijske dokumentacije in pravice graditi. Glede prvega referenčnega dela »Izdelava projektne dokumentacije za Štajersko cesto z navezavo športno rekreacijskega parka Stožice, faza IDP, PGD in PZI« vlagatelj svoje navedbe utemeljuje s podatki, ki jih je pridobil na spletni strani www.luz.si/štajerska-vpadnica.aspx, iz katerih izhaja, da je vodja projekta izvajal nalogo odgovornega vodje projekta po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1), kar se izključuje z izvajanjem zahtevanih inženirskih storitev. Na podlagi podatkov iz www.studentarija.net/portal/phpBB3/viewtopic.php?f=8&t=3165 je ugotovil, da je bil referenčni naročnik GREP d.o.o. v javno zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in tako ni bil zadolžen za pridobivanje zemljišč. Glede drugega referenčnega dela »Izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI Komunalna ureditev naselja Puštal – območje A in B«, referenčnega naročnika Občina Škofja Loka, vlagatelj navaja, da je vodja projekta izvajal nalogo odgovornega vodje projekta po ZGO-1, kar se izključuje z izvajanjem zahtevanih inženirskih storitev. Dodaja še, da okoljevarstveno soglasje ni bilo pridobljeno (vpogled v evidenco izdanih okoljevarstvenih soglasij na spletni strani ARSO), prav tako pa okoljevarstveno soglasje ni bilo navedeno med soglasji v gradbenem dovoljenju. Vlagatelj zaključuje, da sta referenci vodje projekta neustrezni in ne izkazujeta izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije.
- Nosilec za pripravo PGD pri referenčnem delu »Izdelava projektne in tehnične dokumentacije za akumulacijski bazen HE Krško, za INFRA d.o.o.« ni vodil izdelave PGD oziroma ni šlo za izvajanje inženirskih storitev;
- nosilec za pripravo PVO pri referenčnem delu »Državni prostorski načrt in okoljsko poročilo za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani« ni vodil izdelave PVO ali OP oziroma ni izvajal inženirskih storitev,
- nosilec za investicijsko dokumentacijo pri referenčnem delu »Izdelava investicijskega programa za 1. fazo zahodne obvoznice MB, za Direkcijo RS za infrastrukturo« ni vodil izdelave investicijskega programa oziroma ni šlo za izvajanje inženirskih storitev,
- nosilec za arheološke raziskave pri referenčnem delu »Sekundarna kanalizacija v Sevnici in Boštanju, za Občino Sevnica« ni vodil arheoloških raziskav oziroma ni šlo za izvajanje inženirskih storitev.

Izbrani ponudnik v Izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo z dne 15. 9. 2015, zavrača vlagateljeve navedbe kot pavšalne, neutemeljene in temelječe na napačnem razlaganju veljavnih predpisov in prakse Državne revizijske komisije. Izbrani ponudnik v celoti vztraja pri opredelitvi poslovne skrivnosti, kot je bila podana in dodatno opozarja na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ki opredeljujejo naročnikovo dolžnost po varovanju osebnih podatkov kadrov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika. Navaja, da vlagatelj špekulira o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer za svoje domneve ne navaja nobenih dokazov ali argumentov, ki bi potrjevali njegov sum, njegove trditve pa so pavšalne in nedokazane. Na koncu izbrani ponudnik dodaja še, da vlagateljeva ponudba sovpada z opredelitvijo nesprejemljive ponudbe iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj gre za ponudbo, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Izbrani ponudnik zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo kot neutemeljenega.

Naročnik je z Odločitvijo o zahtevku za revizijo, št. 430-11/2015, z dne 30. 9. 2015, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega in zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v postopku revizije. Naročnik navaja, da v konkretni dopolnitvi in pojasnitvi ponudb ni šlo za spremembo, temveč za podrobnejšo obrazložitev (dopolnitev in pojasnila) referenčnih del, zlasti referenčnih del kadra, zato šteje, da je ravnal pravilno in upošteval stališče ponudnika, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki pomenijo objektivno poslovno skrivnost. Glede na to predlaga, da se vlagateljeva zahteva za izvedbo vpogleda v dopolnitev in pojasnilo ponudbe zavrne. V zvezi z referencami izbranega ponudnika naročnik navaja, da je po prejemu dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da so predložene reference, tako ponudnika kot njegovega kadra, v celoti ustrezne.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na Portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. ZJN-2 v sedmem odstavku 22. člena določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku, na njegovo zahtevo, dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek istega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora tako zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Pri tem so, ne glede na to zakonsko določbo, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Državna revizijska komisija poudarja, da je potrebno pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo obravnavati v kontekstu uveljavljanja pravnega varstva. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj, če dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je torej v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal trditev, da je naročnik neupravičeno oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, s čimer bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj ima namreč v postopku pravnega varstva po ZPVPJN primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

Izbrani ponudnik je kot poslovno skrivnost označil del ponudbe (Pogodbo o skupnem nastopu na razpisu in Obrazec 4 Predračun) ter celotno dopolnitev ponudbe. Iz Zapisnika o vpogledu v razpisno in ponudbeno dokumentacijo javnega naročila št. JN2587/2015 z dne 24. 4. 2015, št. 430-11/2015/31 z dne 31. 8. 2015 izhaja, da je naročnik za potrebe izvedbe vpogleda, v ponudbi izbranega ponudnika prikril podatke, označene kot poslovna skrivnost, razen imen podizvajalcev, ki po odpiranju ponudb postanejo javni (zakriti so ostali podatki o nosilcih vlog, vsebina dela podizvajalcev in deleži v poslu), celotno dopolnitev ponudbe in podatke, ki skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2, štejejo za osebne podatke. Vlagatelju je bil tako omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (z zgornjimi omejitvami), korespondenco med naročnikom in ponudnikom in spisovno dokumentacijo naročnika.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Ne morejo se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki ne vsebuje zaupnih podatkov oziroma poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni, pri čemer pa ponudniki ne morejo kot poslovne skrivnosti označiti tistih podatkov, za katere zakon določa da so javni oziroma mora naročnik takšno oznako spregledati.

Državna revizijska komisija delno sledi navedbam vlagatelja, glede kršitve pravice do vpogleda, in sicer le v delu predloženih referenc, ki so jih potrdili javni naročniki. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da bi naročnik moral pri referencah javnih naročnikov spregledati, da jih je naročnik označil kot poslovno skrivnost, ob upoštevanju siceršnjih morebitnih omejitev 22. člena ZJN-2. Glede preostalih referenc, ki so jih potrdili zasebni naročniki, pa vlagatelj ne pojasni, v skladu s katerim zakonskim določilom naj bi bili podatki, v katere mu je bil onemogočen vpogled in ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, javni oziroma ne zatrjuje, da bi ti podatki predstavljali kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Izbrani ponudnik je podatke v dopolnitvi ponudbe opredelil kot poslovno skrivnost in s tem po oceni Državne revizijske komisije zadostil subjektivnemu kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti, saj, kot že zapisano, reference (zasebnih naročnikov) ne predstavljajo podatkov, ki so skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 javni na podlagi zakona (količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, podatki, ki vplivajo na razvrstitev ponudbe v okviru meril). Na to ne vpliva niti dejstvo, ki ga izpostavlja vlagatelj, in sicer, da mu je bil omogočen vpogled v referenčna dela iz osnovne ponudbe, na katerih ni bilo oznake poslovna skrivnost, ne pa tudi v dopolnitev ponudbe, iz katere izhaja dopolnitev teh istih referenčnih del.

Ne glede na to, da je vlagatelj delno izkazal kršitev pravice do vpogleda, in sicer v delu referenc, ki so jih potrdili javni naročniki, pa Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za vpogled v dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v celoti zavrača, upoštevaje načelo hitrosti iz 9. člena ZPVPJN, ki določa, da si morajo Državna revizijska komisija in drugi udeleženci v postopku pravnega varstva prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje ter izda zakonita odločitev. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija sama vpogledala v vse dele ponudbenega dokumentacije izbranega ponudnika, ki jih je le-ta označil kot poslovno skrivnost.

Državna revizijska komisija je najprej preverila izpolnjevanje zahtev za priglašenega Vodjo projekta.

Razpisna dokumentacija v poglavju III. (Pogoji za pridobitev sposobnosti) glede zahtevane tehnične sposobnosti Vodje projekta v 8. točki določa naslednje: »Vodja projekta je že bil odgovorni vodja projekta vseh aktivnosti potrebnih do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja na vsaj 2 (dveh) infrastrukturnih investicijah, katerih skupna vrednost je znašala najmanj 10 mio EUR. Odgovorni vodja projekta mora biti najmanj univ. dipl. inž. grad. in mora imeti najmanj 10 let delovnih izkušenj. Vodja projekta mora biti vpisan v register pooblaščenih inženirjev pri pristojni inženirski zbornici. Reference ne smejo biti starejše od 1.1.2008. Za datum reference se šteje dan, ko je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje (navesti datum in št. GD). Dokazilo: Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz priloge 2 »Prijava«, priložene fotokopije strokovnega izpita oziroma potrdila vpisa v register pooblaščenih inženirjev pri pristojni inženirski zbornici ter iz potrdila naročnika/investitorja o izvedenih referenčnih poslih (lahko žig in podpis naročnika posla na prilogi 2 »Prijava« poleg navedbe reference ali podpisana in žigosana izjava naročnika posla za ta kader).« Na podlagi vprašanja potencialnega ponudnika na Portalu javnih naročil, kakšne kriterije oz. sposobnosti mora oseba (op. Vodja projekta) izpolnjevati, da bo ustrezala zahtevam naročnika, je naročnik dne 29. 5. 2015 odgovoril: »Vodja projekta mora izpolnjevati zahtevane pogoje kot so določeni v ponudbeni dokumentaciji pod točko 8. Vodjo projekta v ponudbi določi ponudnik. Vodja projekta je moral biti vodja ključnih vsebin pri pridobivanju GD, in sicer priprava PGD, PVO, investicijska dokumentacija in pravice graditi.«

Izbrani ponudnik je kot dokazilo o izpolnjevanju referenčnih zahtev za Vodjo projekta predložil dve referenci, prvo od referenčnega naročnika GREP d.o.o., »Izdelava projektne dokumentacije IDZ, PGD in PZI za Štajersko cesto z navezavo na športno rekreacijski park« in drugo od referenčnega naročnika Občina Škofja Loka, »Izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za komunalno ureditev naselja Puštal (vodovod, kanalizacija)«. Naročnik je izbranega ponudnika dne 10. 7. 2015 pozval na dopolnitev in navedel, da iz navedbe priloženih referenc, to je »Izdelava projektne dokumentacije«, ni mogel ugotoviti, ali je Vodja projekta vodil postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma ali je navedene projekte izdeloval. Od izbranega ponudnika je naročnik zahteval dodatna dokazila, iz katerih bo nedvoumno razvidno, da gre pri navedenih referenčnih poslih za izvajanje inženirskih storitev, ali pa nadomestitev predložene reference z drugo ustrezno referenco, iz katere bo razvidno, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, določeni v razpisni dokumentaciji.

Izbrani ponudnik je dne 20. 7. 2015 dopolnil svojo ponudbo, celotno dopolnitev pa, kot že zapisano, označil kot poslovno skrivnost. V predloženo dokumentacijo je vpogledala Državna revizijska komisija, ugotovitve pa so obrazložene v nadaljevanju.

V zvezi s prvo referenco, referenčnega naročnika GREP d.o.o., gre najprej ugotoviti, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil potrjeno referenco zasebnega naročnika. Naročnik v Odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da iz te predložene reference izhaja, da je Vodja projekta vodil vse aktivnosti do pravnomočnega gradbenega dovoljenja, iz pojasnila ponudnika pa nadalje izhaja, da so navedene aktivnosti vključevale tako pripravo PGD, PVO, investicijske dokumentacije in pravico graditi. Naročnik nadalje navaja, da je ponudnik s tem, ko je prevzel nalogo vodenja svetovalnega in investitorskega inženiringa pri pridobivanju gradbenega in uporabnega dovoljenja, prevzel tudi odgovornost, da izvede potrebne aktivnosti za pridobitev zemljišč in poskrbi za ustrezno izkazovanje pravice graditi. Naročnik šteje, da je to izkazano s pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, upošteval pa je tudi, da je Vodja projekta sodeloval pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja, ki je bilo pridobljeno 23. 12. 2008. Zaradi navedenega naročnik šteje prvo referenco Vodje projekta za ustrezno.

Državna revizijska komisija uvodoma pritrjuje naročniku in ne sledi navedbam vlagatelja v delu, kjer zatrjuje, da se izvajanje nalog Vodje projekta in Odgovornega vodje projekta po ZGO-1 izključujeta, saj ZGO-1 tega ne določa.

Državna revizijska komisija pa glede na vsebino dopolnitve referenčnega posla iz prve reference ugotavlja, da izbrani ponudnik ni uspel izkazati, da je Vodja projekta izvajal vse štiri aktivnosti, to so priprava PGD, PVO, investicijske dokumentacije in pravico graditi (ampak le nekatere od njih, ki jih zaradi varovanja poslovne skrivnosti ni dovoljeno razkriti). Pojasnilo ponudnika, v katerem je navedel, da so aktivnosti v referenčnem delu vključevale vse štiri aktivnosti, ki jih je zahteval naročnik, ne predstavlja dokazila, s katerim se izkazuje vsebinska ustreznost reference, saj ga ni potrdil referenčni naročnik. Referenca, potrjena s strani referenčnega naročnika GREP d.o.o. je namreč tudi po dopolnitvi ostala nespremenjena oziroma nedopolnjena v delu, ki se nanaša na navedbo faz, pri katerih je vodja projekta sodeloval, to je »faza IDZ, PGD in PZI«. Državna revizijska komisije je vpogledala še na spletno stran izbranega ponudnika, kjer iz opisa referenc izhaja, da je bila v predmetnem referenčnem projektu pripravljena naslednja vrsta projektne dokumentacije: IDZ, PGD, PZR, PZI, PID. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ustrezno dopolnil predložene reference referenčnega naročnika GREP d.o.o. oziroma je le-ta neustrezna.

V zvezi z drugo referenco, referenčnega naročnika Občina Škofja Loka, pa gre najprej ugotoviti, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe predložil dve pooblastili za izvajanje upravnih postopkov v postopku pridobivanja upravnih dovoljenj in del pogodbe o izvedbi referenčnega posla. V zvezi s to referenco Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku in ne sledi navedbam vlagatelja v delu, kjer zatrjuje, da se izvajanje nalog Vodje projekta in Odgovornega vodje projekta po ZGO-1 (v obeh predloženih referenčnih poslih) izključujeta, saj ZGO-1 tega ne določa. Državna revizijska komisija v zvezi s to referenco uvodoma ugotavlja, da je pooblastilo za izvedbo določenih storitev ali poslov mogoče šteti kot ustrezno dokazilo za izkaz izvedenih aktivnosti le ob upoštevanju, da se le to nanaša na sklenjeno pogodbo in s strani referenčnega naročnika potrjen posel. Šele ob skupnem upoštevanju vseh teh dokumentov, ki izkazujejo dejansko izvedbo predmeta pogodbe, je predložena pooblastila mogoče šteti kot ustrezno dopolnitev, ki izkazuje obseg opravljenih storitev, ne pa le pravice izvajati določene storitve ali posle. Nadalje Državna revizijska komisija po vpogledu v vsebino dopolnitve referenčnega posla iz druge reference ugotavlja, da kljub predloženim pooblastilom in pogodbi, izbrani ponudnik ni uspel izkazati, da je bil Vodja projekta tudi odgovorni vodja vseh aktivnosti oziroma ključnih vsebin, potrebnih do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Iz dopolnitve namreč ni razvidno, da bi bil Vodja projekta tudi vodja priprave PVO in investicijske dokumentacije. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ustrezno dopolnil predložene reference referenčnega naročnika Občina Škofja Loka oziroma je le-ta neustrezna.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v dopolnitve ponudnika glede referenc Vodje projekta tako ugotovila, da le-ta svoje ponudbe vsebinsko ni ustrezno dopolnil ali spremenil v delu, ki ni popoln, saj tudi iz predložene dokumentacije dopolnitve ponudbe ne izhaja, da priglašeni Vodja projekta izpolnjuje naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije glede tehnične sposobnosti.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zavzela stališče, da 78. člen ZJN-2 (na podlagi katerega naročnik v primeru, da ugotovi, da je ponudba ponudnika formalno nepopolna, od ponudnika zahteva, da jo v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, ki ni popolna), naročniku ne omogoča večkratnega pozivanja k odpravi istih formalnih pomanjkljivosti v ponudbi. Posledično ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni več mogoče sanirati v okviru instituta dopolnitve ali spremembe ponudbe, ampak je potrebno njegovo ponudbo že zaradi navedene ugotovitve izločiti. Preostalih vlagateljevih zatrjevanih revizijskih navedb o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija zato ni obravnavala. Morebitna dodatna ugotovitev ene ali več zatrjevanih pomanjkljivosti namreč ne bi mogla vplivati na dejstvo, da je naročnik kršil postopkovne določbe 80. člena ZJN-2, že s tem, ko po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe v skladu z 78. členom in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona, ponudbe vlagatelja ni izločil zaradi nepopolnosti v delu izkazovanja referenc Vodje projekta.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 4. 9. 2015 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba inženirskih storitev do pridobitve gradbenega dovoljenja za načrtovane ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij Dobrna – Polhov Gradec«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, št. 430-11/2015, z dne 21. 8. 2015.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev takse za zahtevek za revizijo v višini 2.977,33 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov (tiskanje, pošiljanje).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Na podlagi petega odstavka 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj materialne stroške, za katere zahteva povračilo, opredeljeno navesti. Vlagatelj je materialne stroške opredelil le z navedbo »tiskanje, pošiljanje«, s čemer ni zadostil zahtevi omenjene zakonske določbe, prav tako pa iz poštne nalepke na ovojnici, ni razviden znesek pošiljanja revizijskega zahtevka, saj je navedeno le »Pogodba«. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo po povračilu materialnih stroškov v celoti zavrnila.

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala kot potreben in opredeljeno naveden strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.977,33 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 3. 11. 2015



predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana
 DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
 JV LUZ d.d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana



Vložiti:
v spis zadeve, tu.