018-217/2015 Vodovod - Kanalizacija javno podjetje d.o.o.

Številka: 018-217/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti »Distribucija pisemskih kuvert do uporabnikov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj EPPS Elektronsko pismo Pošte Slovenije, d. o. o., Stegne 13A, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba KRB, o. p., d. o. o., Trg republike 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Lava 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 10. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 10. 9. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji naročila, številka JNST04/2015, z dne 1. 9. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 5.267,87 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 7. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti za izvajanje poštnih storitev – distribucijo pisemskih kuvert do uporabnikov (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila male vrednosti po postopku oddaje naročila male vrednosti je bilo dne 22. 7. 2015 (s številko objave NMV4513/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 1. 9. 2015 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka JNST04/2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku »IZBERI D.O.O., DUNAJSKA CESTA 5, 1000 LJUBLJANA«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 3. 9. 2015, naslednji dan pa je na pošto oddal vlogo »Zahteva za vpogled v ponudbo in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila«, z dne 4. 9. 2015. Odgovor na zahtevo za »dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila« je naročnik vlagatelju (po elektronski pošti) poslal dne 8. 9. 2015.

Vlagatelj je dne 10. 9. 2015 na pošto priporočeno oddal Zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga in zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), zahtevku za revizijo pa ugodi tako, da
 razveljavi odločitev o oddaji naročila;
 ponudbo izbranega ponudnika izloči;
 pregleda ponudbo drugega najugodnejšega ponudnika in jo zaradi pomanjkljivosti ter posledično nesposobnosti za izvedbo predmeta naročila izloči;
 izbere ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo.
Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
 je »pri izjavi referenčnega naročnika družbe« K. v ponudbi izbranega ponudnika »spremenjen Obrazec 8/1«, saj je v besedilu, ki z njega izhaja, spuščena beseda »"kvaliteti", kar posledično pomeni, da je referenčni naročnik izbranemu ponudniku potrdil zgolj količinsko in časovno ustrezno izvedbo, nikakor pa ni potrdil kakovostne izvedbe«. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik »ni predložil zadostnega števila referenc, saj sta bili popolni samo dve izjavi referenčnih naročnikov«;
 izbrani ponudnik očitno ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk (predvsem faze usmerjanja, za izvedbo katere pa v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni prijavil podizvajalca). Vlagatelj obenem dvomi »o ustreznosti izjave izbranega ponudnika, da je tehnično in kadrovsko sposoben«.

Naročnik je dne 21. 9. 2015 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA O NAVEDBAH VLAGATELJA ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, z dne 18. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), v kateri se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, zahteva pa tudi, da mu vlagatelj povrne stroške postopka pravnega varstva.

Naročnik je dne 30. 9. 2015 sprejel sklep številka JNST04/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik najprej »dvomi v izpolnjevanje drugega pogoja za podano aktivno legitimacijo, to je, da bi vlagatelju z domnevno kršitvijo naročnika nastala škoda«, v nadaljevanju pa sklepanje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika »takšna, da bi jo bilo potrebno izločiti,« označuje za neutemeljeno. Naročnik v navezavi na prvo zatrjevano kršitev zatrjuje, da ni imel razlogov, da bi dvomil v resničnost referenčnih potrdil, obenem pa dodaja, da beseda »kvaliteti«, ki manjka v vsebini potrdila enega od referenčnih naročnikov, kot ga je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti predložil izbrani ponudnik, predstavlja nebistveno pomanjkljivost, saj »je za njega bistveno, da je naročilo pri poštnih storitvah pravočasno in količinsko ustrezno, tako je tudi kvalitetno opravljena storitev«. V navezavi na drugo zatrjevano kršitev naročnik zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ponuja »drugo rešitev«, ki mu je bila prej nepoznana, obenem pa dodaja, da »te možnosti v razpisni dokumentaciji ni predvidel in je tudi ni izključil«. Naročnik nadaljuje, da se »v razpisni dokumentaciji ni izrecno opredelil glede sortiranja, ampak je to prepustil ponudnikom«, ter zaključuje, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje, kot so določeni v razpisni dokumentaciji, prav tako pa je »podal vsa pojasnila, ki jih je« od njega zahteval, poleg tega pa je »vpisan v register izvajalcev zamenljivih poštnih storitev«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 1. 10. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 5. 10. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji tega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje zadevnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 7. 10. 2015 prejela vlagateljevo Opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 6. 10. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ponavlja, da »izbrani ponudnik ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk, predvsem faze usmerjanja«, izpostavlja pa tudi, da »izbrani ponudnik ponuja drugo rešitev, ki je bila prej naročniku nepoznana«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (na drugi strani) naročnik med drugim (v razdelku »Predhodni preizkus in aktivna legitimacija vlagatelja«) najprej »dvomi v izpolnjevanje drugega pogoja za podano aktivno legitimacijo, to je, da bi vlagatelju z domnevno kršitvijo naročnika nastala škoda«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno ob upoštevanju konkretnih okoliščin dejanskega stanja in ob upoštevanju 14. člena ZPVPJN aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji zadevnega naročila male vrednosti vlagatelju priznati. V postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti je namreč vlagatelj predložil pravočasno ponudbo, v posledici česar se šteje, da je izkazal interes za dodelitev tega naročila male vrednosti (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna in bi jo naročnik moral izločiti, v posledici česar bi mu lahko (če bi se v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN ugotovilo, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen) z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). Vlagatelju v zahtevku za revizijo ni potrebno izpodbijati popolnosti ponudbe, ki je bila ob upoštevanju merila za izbiro razvrščena na drugo mesto, saj naročnik v zvezi z njo še ni preveril, ali je ta popolna. Iz odločitve o oddaji naročila namreč izhaja, da je v postopku oddaje tega naročila male vrednosti naročnik naročilo oddal potem, ko je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, ter preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (sedmi odstavek 45. člena ZJNVETPS). Za ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji naročila zato zadostuje, da vlagatelj dokaže, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, kršil določbe ZJNVETPS.

Iz razlogov, predstavljenih doslej, na navedene zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo zatrjevanja naročnika (stran 2 razdelka »Predhodni preizkus in aktivna legitimacija vlagatelja« odločitve o zahtevku za revizijo), da so vlagatelju »nepoznane reference, ki jih je« v ponudbi predložil ponudnik, katerega ponudba je bila na podlagi ocenjevanja po merilu uvrščena na drugo mesto, saj vlagatelj ni zahteval vpogleda v omenjeno ponudbo, zaradi česar »je tudi njegovo sklepanje, da je ponudba takšna, da bi jo bilo potrebno izločiti, neutemeljeno«.

Iz razlogov, predstavljenih doslej, na zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva niti odgovor na vprašanje, ali naročnik »del[i] mnenje vlagatelja revizije, da je on edini, ki lahko izvede predmetno javno naročilo« (stran 2 razdelka »Predhodni preizkus in aktivna legitimacija vlagatelja« odločitve o zahtevku za revizijo), niti stališče naročnika, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti pogoje določil jasno, da je odgovoril na vsa zastavljena mu vprašanja, da je oddal »naročilo ponudniku, ki je najugodnejši in ki je vpisan v evidenco izvajalcev izmenljivih poštnih storitev«, niti stališče naročnika, da »je izbrani ponudnik predložil ustrezna referenčna potrdila, naročnik pa ni imel razlogov, da bi v postopku oddaje naročila male vrednosti v ustreznost ter verodostojnost teh potrdil dvomil« (slednje bo prav predmet presoje v zadevnem revizijskem postopku), niti druga stališča in zatrjevanja naročnika, kot izhajajo iz razdelka »Predhodni preizkus in aktivna legitimacija vlagatelja« (na straneh 2 in 3 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje, da je »pri izjavi referenčnega naročnika družbe« K. (firmo referenčnega naročnika je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija) v ponudbi izbranega ponudnika »spremenjen Obrazec 8/1«, saj je v besedilu, ki z njega izhaja, spuščena beseda »"kvaliteti", kar posledično pomeni, da je referenčni naročnik izbranemu ponudniku potrdil zgolj količinsko in časovno ustrezno izvedbo, nikakor pa ni potrdil kakovostne izvedbe«. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik »ni predložil zadostnega števila referenc, saj sta bili popolni samo dve izjavi referenčnih naročnikov«.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja in najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje tega naročila male vrednosti. V posledici je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku točke 1.2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z navodili razpisne dokumentacije in podana na priloženih obrazcih. Vsebinsko enako zahtevo je naročnik ponovil v drugem odstavku točke 1.3. in prvem odstavku točke 1.14. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. V Navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe je nadalje med drugim zapisano, da ponudniki brez soglasja naročnika ne smejo spreminjati obrazcev, ki jih je pripravil naročnik (tretji odstavek točke 1.7.).

Kot izhaja iz točke 2. razpisne dokumentacije so morali ponudniki za priznanje sposobnosti izpolnjevati pogoje in izpolniti vse obrazce, ki jih je pripravil naročnik, predložiti pa so morali tudi vsa zahtevana dokazila. Naročnik je ob tem (v točki 2.3.2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) med drugim določil tudi sledeči pogoj:
»Ponudnik mora imeti izkušnje s storitvami, ki so predmet tega razpisa.

Ponudnik mora naročniku izkazati, da je v zadnjih treh letih, šteto od dneva objave obvestila o tem javnem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno izvedel distribucijo kuvert / poštnih pošiljk v minimalni količini 150.000 komadov letno in to vsaj trem različnim naročnikom. 150.000 komadov je gledano v okviru enega leta in se lahko nanaša na obdobje zadnjih treh let od objave naročila.

V primeru, da se ponudnik sklicuje na referenco drugega subjekta, mora izkazati, da bo dejansko imel na voljo referenco tega subjekta in bo ta subjekt zanj izvedel del posla ali posel in bodo njegove reference izkoriščene oziroma uporabljene pri izvajanju predmetnega javnega naročila. V nasprotnem primeru, bo naročnik ponudbo takšnega ponudnika izločil.

DOKAZILO:
 referenčni seznam (obrazec 8)
 izjava referenčnega naročnika (obrazec 8/1)«.

V navezavi na citirani pogoj je naročnik na Portalu javnih naročil podal tudi nekaj odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov (glej vprašanje in odgovor »Datum objave: 3.8.2015, 08:26«, vprašanje in odgovor »Datum objave: 3.8.2015, 14:01«, pa tudi vprašanje in odgovor »Datum objave: 4.8.2015, 09:03«), vendar pa ti odgovori naročnika bistveno ne vplivajo na vprašanje, ki je v konkretnem primeru pravno relevantno.

Ob vpogledu v obrazec 8/1 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik z njim (v pravno relevantnem delu) želel pridobiti izjavo, s katero referenčni naročnik potrjuje, da »je imenovani ponudnik storitev izvršil v zahtevani količini in kvaliteti ter dogovorjenem času«. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji na več mestih (točka 1.2., drugi odstavek točke 1.3. in prvi odstavek točke 1.14. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z navodili razpisne dokumentacije in podana na priloženih obrazcih, pa tudi, da ponudniki brez soglasja naročnika ne smejo spreminjati obrazcev, ki jih je ta pripravil (tretji odstavek točke 1.7. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), so morali ponudniki v ponudbi predložiti tudi obrazec 8/1 s citirano vsebino izjave.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 6. 8. 2015 (v nadaljevanju: ponudba), pri tem pa je ugotovila, da se v njej nahaja med drugim tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec 8 »REFERENČNA TABELA«, v katerem so navedena tri referenčna dela, ter tri »IZJAV[E] REFERENČNEGA NAROČNIKA«, od katerih sta dve izpolnjeni, podpisani in žigosani, ena pa je izpolnjena in podpisana, ni pa žigosana. Dejstvo, da na eni »IZJAV REFERENČNEGA NAROČNIKA« manjka žig, je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika zaznal tudi naročnik, saj je izbranega ponudnika s pozivom številka JNST04/2015, z dne 14. 8. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 14. 8. 2015), pozval, da ponudbo dopolni na način, da mu dostavi »požigosan obrazec 8/1 imenovanega referenčnega naročnika«, kar je izbrani ponudnik tudi storil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz »IZJAV[E] REFERENČNEGA NAROČNIKA« (ne iz tiste, ki je predložena v ponudbi, ne iz tiste, ki je bila naročniku predložena na podlagi njegovega poziva z dne 14. 8. 2015) ne izhaja, da bi referenčni naročnik z njo potrdil, da je izbrani ponudnik referenčno storitev izvršil v zahtevani kvaliteti. Z omenjenima izjavama je referenčni naročnik K. (v pravno relevantnem delu) potrdil zgolj to, da je izbrani ponudnik »storitev izvršil v zahtevani količini ter dogovorjenem času«. V predstavljenem smislu je tako slediti izbranemu ponudniku, ki se v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na četrti strani) »strinja z vlagateljem, da« izjava referenčnega naročnika K. »ne vsebuje besede "kvaliteti"«, ter naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) navaja, da »[r]esda pri referenčnem potrdilu referenčnega naročnika« K. »manjka beseda "kvaliteti"«.

Ob upoštevanju navedenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da omenjena izjava referenčnega naročnika K. (v nobeni od obeh predloženih vsebin) ne potrjuje tega, da je izbrani ponudnik referenčno storitev izvršil (poleg tega, da jo je izvršil v zahtevani količini in v dogovorjenem roku) tudi kvalitetno. V posledici je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna v smislu 18. točke 2. člena ZJNVETPS, naročnik pa bi moral (v primeru, če omenjenega dejstva ne more preveriti sam) od ponudnika zahtevati, da jo (ob upoštevanju tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS) v izpostavljenem delu, v katerem ni popolna, v ustreznem roku dopolni (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Naročnik je namreč izbranega ponudnika s pozivom z dne 14. 8. 2015 pozval, da svojo ponudbo dopolni na način, da mu dostavi »požigosan obrazec 8/1 imenovanega referenčnega naročnika«, ni pa ga pozval, da mu na primer dostavi izjavo referenčnega naročnika K., ki potrjuje, da je izbrani ponudnik referenčno storitev izvršil kvalitetno. Ker je odgovor na vprašanje, ali je izbrani ponudnik referenčne storitve opravil kvalitetno, v zadevnem primeru (upoštevaje namen referenčnih dokazil) pomemben, saj v primeru, če je pritrdilen, naročnik lahko na podlagi preteklih izkušenj od izbranega ponudnika upravičeno pričakuje, da je ta (tehnično) sposoben kvalitetno izvesti tudi zadevno naročilo male vrednosti, v konkretnem primeru formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika (v nasprotju z zatrjevanji izbranega ponudnika in naročnika) ni nebistvena. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da tretji odstavek točke 1.7. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim določa, da »[p]onudniki brez soglasja naročnika ne smejo spreminjati obrazcev, ki je pripravil naročnik«.

Ker naročnik ni ravnal na predstavljeni način, je kršil prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z 18. točko 2. člena ZJNVETPS, pa tudi tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS, saj je s svojim zatrjevanjem, da je zanj bistveno (le), da »je naročilo pri poštnih storitvah pravočasno in količinsko ustrezno« (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), razpisno dokumentacijo spremenil po poteku roka za prejem ponudb. Naročnik je z istim ravnanjem kršil tudi določbe razpisne dokumentacije (točka 1.2., drugi odstavek točke 1.3., tretji odstavek točke 1.7. in prvi odstavek točke 1.14. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), v katerih je določil, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z navodili razpisne dokumentacije in podana na priloženih obrazcih, ponudniki pa brez njegovega soglasja ne smejo spreminjati obrazcev, ki jih je pripravil.

Na dosedanje zaključke iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ne vplivajo niti zatrjevanja izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

V navezavi na sklicevanje izbranega ponudnika (prvi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) na odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-179/2012-3, z dne 22. 6. 2012, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se takratno dejansko stanje bistveno razlikuje od dejanskega stanja v tokratni zadevi. V takratni zadevi je bilo namreč (za razliko od tokratne zadeve) ključno »pečatenj[e] oziroma vezav[a] ponudbe z notarsko vrvico«, že v omenjenem sklepu pa je med drugim jasno zapisano, da »je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera«.

V navezavi na sklicevanje izbranega ponudnika (drugi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) na odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-193/2009-5, z dne 7. 9. 2009, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se takratno dejansko stanje bistveno razlikuje od dejanskega stanja v tokratni zadevi. V takratni zadevi je bilo namreč (za razliko od tokratne zadeve) ključno, da »nobeno od referenčnih potrdil ni bilo podano na obrazcu, ki ga je v okviru razpisne dokumentacije« takratnega »postopka oddaje javnega naročila predpisal naročnik, so pa« bili »v predloženih referenčnih potrdilih navedeni vsi podatki, ki jih je naročnik sicer zahteval na z njegove strani predvidenem obrazcu (izjema je potrdilo referenčnega naročnika JKP Grosuplje, na katerem ni navedene telefonske številke odgovorne osebe referenčnega naročnika, pri katerem se lahko dobijo dodatne informacije). Ravno tako« […] »je bilo od štirih predloženih referenčnih potrdil zgolj eno (referenčni naročnik JKP Grosuplje) predloženo v originalu, ostala tri so bila predložena v fotokopijah. Vsa predložena referenčna potrdila so« bila »sicer v celoti izpolnjena (z zgoraj že opisano izjemo, ki se nanaša na potrdilo referenčnega naročnika JKP Grosuplje) ter žigosana in podpisana s strani referenčnih naročnikov«.

V navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika (drugi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da »gre za očitno pomoto družbe« K., »ki je pri prepisu obrazca izjave iz besedila izjave izpustila besedilo "kvalitetni"«, oziroma, da je »[p]ri prepisovanju izjave« […] »prišlo torej do lapsusa s strani družbe« K., Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz »IZJAV[E] REFERENČNEGA NAROČNIKA« (ne iz tiste, ki je predložena v ponudbi, ne iz tiste, ki je bila naročniku predložena na podlagi njegovega poziva z dne 14. 8. 2015) ne izhaja nobeno dejstvo, ki bi prepričljivo izkazovalo, da »gre za očitno pomoto družbe« K.. Dejstvo, da je družba K. vsebino obrazca prepisala, lahko enako prepričljivo kaže na to, da se je pri prepisu besedila zmotila, kakor tudi na to, da je vsebino obrazca prepisala, da bi v besedilu izpustila besedo »kvaliteti«. Odgovor na vprašanje, zakaj je družba K. ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije (točka 1.2., drugi odstavek točke 1.3., tretji odstavek točke 1.7. in prvi odstavek točke 1.14. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v katerih je naročnik določil, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z navodili razpisne dokumentacije in podana na priloženih obrazcih, ponudniki pa brez njegovega soglasja ne smejo spreminjati obrazcev, ki je pripravil) vsebino obrazca prepisala, Državni revizijski komisiji sicer ni (jasno) znan. Izbrani ponudnik tudi sicer z ničemer ni ustrezno dokazal zatrjevanja (primerjaj 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da je družbi K. »poslal zahtevano izjavo in zastopnika družbe« K. »vprašal, ali bo to izjavo podpisal in potrdil referenco, kar mu je predstavnik družbe« K. »tudi izrecno potrdil« (drugi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), niti svojega zatrjevanja, da »na očitno pomoto glede izpustitve besede "kvaliteti" kaže tudi dejstvo, da je družba« K. »izbranemu ponudniku izrecno potrdila, da mu bo podpisala referenco, ki ji jo je izbrani ponudnik poslal« (prvi odstavek na peti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti zatrjevanju izbranega ponudnika (drugi odstavek na četrti strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da na to, da »je šlo za pomoto s strani družbe« K., »kaže tudi dejstvo, da si je težko predstavljati situacijo, kjer bi naročnik potrdil distribucijo pošiljk v zahtevani količini in v dogovorjenem času, ki pa hkrati ne bi bila opravljena kvalitetno«. Po oceni Državne revizijske komisije si v praksi ni težko predstavljati situacije, ko je predmet, kot je zadevni (distribucija pisemskih kuvert do uporabnikov), izvršen v zahtevani količini in v dogovorjenem času, ni pa izvršen kvalitetno (na primer: poškodovana kuverta in podobno). Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da na predstavljene zaključke v ničemer ne vpliva količina pošiljk, ki jih je izbrani ponudnik raznesel (izbrani ponudnik namreč zatrjuje, da je »za družbo« K. »v zahtevanem obdobju opravil raznos le 172.0002 pošiljk, medtem ko je za« dve drugi družbi opravil raznos bistveno večjega števila pošiljk), niti dejstvo, da sta (ti) dve »družbi potrdili, da je bila distribucija opravljena z ustrezno kvaliteto«. Dejstvo, da je izbrani ponudnik distribucijo pisemskih kuvert izvedel kvalitetno dvema referenčnima naročnikoma, v ničemer (avtomatično vzročno posledično) ne pomeni, da je distribucijo pisemskih kuvert izbrani ponudnik kvalitetno izvedel tudi tretjemu referenčnemu naročniku in vsem nadaljnjim referenčnim naročnikom. Razmišljanje, kot ga podaja izbrani ponudnik, bi namreč pomenilo, da zadostuje, da gospodarski subjekt referenčno storitev izvede kvalitetno enkrat ali dvakrat, potem pa mu kvalitetne izvedbe referenčnih storitev z referenčnimi dokazili ni več potrebno dokazovati, saj se lahko sklicuje na referenčne storitve, ki jih je izvedel kvalitetno drugim naročnikom. Takšnega razmišljanja, upoštevaje namen referenčnih dokazil, ni mogoče sprejeti. V predstavljenem smislu tako ni slediti niti naročniku v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), da to, da »je naročilo pri poštnih storitvah pravočasno in količinsko ustrezno«, pomeni, da »je tudi kvalitetno opravljena storitev«. Če bi naročnik tako menil, tudi sicer ni jasno, zakaj je z obrazcem 8/1 želel pridobiti izjavo, s katero referenčni naročnik potrjuje, da »je imenovani ponudnik storitev izvršil v zahtevani količini in kvaliteti ter dogovorjenem času« (podčrtala Državna revizijska komisija). V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), po katerem bi naročnik, če je »menil, da je pri referencah bistveno le, da so potencialni ponudniki storitve izvršili pravočasno in količinsko ustrezno,« […] »zahtevo po "kvaliteti" izpolnitve preprosto izpustil iz besedila obrazca 8/1«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (prvi in tretji odstavek na strani 5, stran 6 in prva dva odstavka na strani 7) nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik očitno ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk (predvsem faze usmerjanja, za izvedbo katere pa v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni prijavil podizvajalca). Vlagatelj obenem dvomi »o ustreznosti izjave izbranega ponudnika, da je tehnično in kadrovsko sposoben«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da izbrani ponudnik »samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk, predvsem faze usmerjanja«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti ni izrecno določil, da bi moral vse faze prenosa poštnih pošiljk, predvsem pa fazo usmerjanja, izvesti ponudnik sam (na primer tudi brez »sodel[ovanja] z družbo Pošta Slovenije«). Iz točke 1.1. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (predzadnji odstavek) izhaja, da mora imeti ponudnik »distribucijsko mrežo za sprejem in prenos pošiljk po celi Republiki Sloveniji«, vendar pa citirane določbe ni razumeti v smislu, da distribucijska mreža za sprejem in prenos pošiljk po celi Republiki Sloveniji ne bi smela vključevati sodelovanja ponudnika »z družbo Pošta Slovenije«. V navezavi na sicer nedokazano zatrjevanje vlagatelja (čeprav je trditveno in dokazno breme na njem – primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pa tudi 7., 212. in 215. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po katerem izbrani ponudnik »samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk, predvsem faze usmerjanja« (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), je tudi sicer ugotoviti, da izbrani ponudnik prepričljivo zatrjuje in dokazuje (drugi odstavek I. razdelka na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), da »vsekakor sme in zmore izvajati tudi fazo usmerjanja poštnih pošiljk. Izbrani ponudnik je izvajalec zamenljivih poštnih storitev, kar je potrjeno tudi z izpiskom iz registra Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki ga izbrani ponudnik prilaga tej vlogi«. Iz registra Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je javno dostopen na svetovnem spletu (http://www.akos-rs.si/postne-storitve?search=search&page=1&storitev=13&imetnik=10021), tako jasno izhaja, da je izbrani ponudnik izvajalec zamenljive poštne storitve, med zamenljive storitve pa ob upoštevanju Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/2009 in sprem.; v nadaljevanju: ZPSto-2) spadajo predvsem vse storitve iz drugega odstavka 3. člena ZPSto-2, torej (poleg sprejema, prevoza in dostave poštnih pošiljk) tudi usmerjanje poštnih pošiljk (drugi odstavek 4. člena, v povezavi z drugim odstavkom 3. člena ZPSto-2). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 6) po drugi strani celo sam ugotavlja, da izbrani ponudnik izvaja tudi storitve usmerjanja poštnih pošiljk, saj navaja: »ob upoštevanju, da v zamenljive storitve (ki jih izvajata tako izbrani ponudnik kot tudi drugi najugodnejši ponudnik) spada sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava (različnih) poštnih pošiljk«. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje tega naročila male vrednosti izrecno določil, da mora vse faze prenosa poštnih pošiljk, predvsem pa fazo usmerjanja, izvesti ponudnik sam, niti, da izbrani ponudnik »samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk, predvsem faze usmerjanja«, opustitev prijave podizvajalca pa je vezal prav na citirano nedokazano dejstvo, vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal niti, da bi moral izbrani ponudnik v okoliščinah predstavljenega dejanskega stanja za izvedbo usmerjanja poštnih pošiljk (zamenljive poštne storitve) v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti nominirati (prijaviti) podizvajalca.

V posledici navedenega vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojega zatrjevanja (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da »izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja ustreznosti kadra«, saj tudi pri citiranem zatrjevanju izhaja iz (nedokazanega) zatrjevanja, da izbrani ponudnik »ne izvaja usmerjanja pisemskih pošiljk«.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, da »[i]zbrani ponudnik z družbo Pošta Slovenije nima sklenjene pogodbe o dostopu do poštnega omrežja« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v njih ne uveljavlja morebitnih kršitev določb ZJNVETPS, ki naj bi jih pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika storil naročnik, pač pa ugovarja zgolj načinu poslovanja izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč že sam ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi »navaja, da s svojo raznašalsko mrežo pokriva 80-odstotkov območja Republike Slovenije, v preostalem delu pa sodeluje z družbo Pošta Slovenije, pri čemer so urbana mesta v celoti pokrita«. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika (tretji odstavek na sedmi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem bo »pošiljke ki jih bo poslal preko Pošte Slovenije, lahko brez omejitev poslal preko storitve univerzalne poštne storitve Pošte Slovenije, zaradi česar mu ni potrebno dostopati do njenih baz podatkov«. Poleg tega velja izpostaviti, da 32. člen ZPSto-2 tudi sicer med drugim (v prvem odstavku) določa, da mora o dostopu do delov poštne infrastrukture ali storitev, zajetih v naboru univerzalne storitve (kot so sistem poštnih oznak, podatkovne zbirke z naslovi, poštni predali, nabiralniki za dostavo pošiljk, informacije o spremembi naslova, storitve preusmeritve poštne pošiljke in storitve vračanja pošiljk pošiljatelju), izvajalec univerzalne storitve skleniti z drugim izvajalcem zamenljivih storitev na njegovo zahtevo pogodbo, s katero uredita način in pogoje za dostop do poštnega omrežja, ceno dostopa, ki mora temeljiti na stroških, način obračunavanja in plačevanja ter druga vprašanja dostopa, vse ob upoštevanju določb o zaupnosti poštnih pošiljk in varstva osebnih podatkov.

Vsebinsko smiselno primerljiv zaključek velja tudi glede navedb vlagatelja, v katerih
 se ta »sprašuje, kako bo izbrani ponudnik zagotovil ustrezne oznake na pošiljkah, ki jih sam ne bo dostavil, kot tudi sortiranje teh pošiljk, saj s podatkovno bazo družbe Pošta Slovenije o dostavnih okrajih in dostavnih poštah družbe Pošta Slovenije ne razpolaga« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo);
 navaja, da mu »ni jasno, kako bi izbrani izvajalec izvedel sortiranje za oddajo pošiljk preko dostopa do omrežja družbe Pošta Slovenije« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo);
 se sprašuje o različnih oznakah »na pošiljkah o plačani poštnini« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).
V citiranem delu zahtevka za revizijo gre namreč zgolj za spraševanja vlagatelja (ne pa za zatrjevanja in dokazovanja vlagatelja), poleg tega pa vlagatelj v njih (jasno) ne uveljavlja morebitnih kršitev določb ZJNVETPS, ki naj bi jih pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika storil naročnik, pač pa ugovarja zgolj načinu poslovanja izbranega ponudnika. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika (tretji odstavek na sedmi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), po katerem mu »ni potrebno zagotoviti posebnih oznak na pošiljkah, ki jih bo dostavil preko Pošte Slovenije, ampak lahko take pošiljke tudi sam opremljeni z oznako "poštnina plačana pri pošti " ali nalepi znamko«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da »bi tako moral od izbranega ponudnika« naročnik »zahtevati izjavo o konkretnem predvidenem načinu izvedbe posla« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), oziroma, da bi naročnik »moral od izbranega ponudnika pridobiti izjavo o postopku izvajanja distribucije, ki bi morala vključevati vse« […] »faze izvedbe storitve, še posebej« […] »razlago faze usmerjanja« (prvi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija opozarja, da je postopek oddaje naročila male vrednosti poenostavljen postopek javnega naročanja (pravno relevantni del 29. točke 2. člena ZJNVETPS), v katerem lahko naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehničnih specifikacij in pogojev za ugotavljanje sposobnosti z izjavo, naročniku pa ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav (pravno relevantni del drugega odstavka 95.a člena ZJNVETPS). V odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek I. točke na strani 3) pa naročnik navaja, da ne dvomi v popolnost ponudbe izbranega ponudnika in v njeno vsebino.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) z ničemer ni ustrezno dokazal niti svojih zatrjevanj, da izbrani ponudnik »storitve v obliki kot jo predvideva javno naročilo zaradi izpostavljenih omejitev dejansko ne more izvesti« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), oziroma, da je izbrani ponudnik domneval, da »naj bi te storitve namesto izbranega ponudnika izvajalo tiskarsko podjetje oziroma naročnik«, pa čeprav je trditveno in dokazno breme na njem (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pa tudi 7., 212. in 215. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Upoštevaje dosedanjo obrazložitev tega sklepa je razumljivo, da izbrani ponudnik v ponudbo »ni priložil Izjave podizvajalca za pridobitev osebnih podatkov« (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), saj v postopku oddaje tega naročila male vrednosti kot podizvajalec izbranemu ponudniku ne nastopa vlagatelj ne kak drug gospodarski subjekt.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, po katerih bi moral v »primeru, ko izvajalec predlaga sortiranje pošiljk pri naročniku,« […] »izbrani ponudnik prenesti del izvedbe storitve, ki je predmet javnega naročila na naročnika, kar je« sporno (četrti odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zgolj za izpostavljanje spornosti (ne pa za zatrjevanje in dokazovanje vlagatelja) poslovnega modela izbranega ponudnika, vlagatelj pa v njem (jasno) ne uveljavlja morebitnih kršitev določb ZJNVETPS, ki naj bi jih pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika storil naročnik. Ob tem ne gre prezreti niti tretjega odstavka točke 1.1. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v katerem je naročnik zapisal, da »lahko pripravi podatke po določenih vrstnih redih (npr. priimek in ime, ulica, hišna številka, občina) pred izvedbo tiskanja, kar pomeni, da so podatki že lahko sortirani in pripravljeni na raznos«, niti naročnikovega odgovora, objavljenega na Portalu javnih naročil, v katerem je na vprašanje enega od gospodarskih subjektov odgovoril: »Naročnik je pripravljen sprejeti predlog ponudnika, po katerem je sortiranje pisemskih kuvert pripravljeno za organizacijo ponudnikovega raznosa in pri čemer potencialne stroške prilagoditve krije ponudnik, po predhodnem dogovoru z izvajalcem tiskanja univerzalnih plačilnih nalogov in opominov« (glej vprašanje in odgovor »Datum objave: 6.8.2015, 10:03«). V predstavljenem smislu gre tako slediti tudi izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na sedmi strani) zatrjuje, da »[n]avedeno torej pomeni, da je naročnik v konkretnem primeru pripravljen prilagoditi pripravo podatkov po vrstnem redu, ki bo ustrezal izbranemu ponudniku oz. njegovemu načinu raznosa, ter v tisk poslati podatke, ki bodo sortirani na ta način«. Ob tem ne gre prezreti niti navedbe vlagatelja, po kateri mora kot tiskar »natisniti položnice tako, kot mu bo to naročil naročnik« (prva poved drugega odstavka na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva dejstvo, da izbrani ponudnik naročniku »ponuja drugo rešitev, ki je bila prej naročniku tudi nepoznana« (zadnji odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), saj je ključno to, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta tega naročila male vrednosti (oziroma da njena vsebina ni v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije). Zgolj dejstvo, da naročnik načina poslovanja oziroma načina izvedbe storitve, kot ga ponuja izbrani ponudnik, v določbah razpisne dokumentacije ni izrecno predvidel, vzročno posledično še ne pomeni, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Ponudba izbranega ponudnika bi bila neprimerna in nepopolna šele v primeru, če bi naročnik v določbah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti prepovedal (izključil) način poslovanja oziroma način izvedbe storitve, kot ga v ponudbi ponuja izbrani ponudnik, oziroma, če bi bilo izkazano, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno za odločitev o zahtevku za revizijo ni bistveno, da »izbrani ponudnik ponuja drugo rešitev, ki je bila prej naročniku nepoznana« (zadnja poved prvega odstavka na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, pa tudi, da samostojno ne izvaja vseh faz prenosa poštnih pošiljk, obenem pa dvomi »o ustreznosti izjave izbranega ponudnika, da je tehnično in kadrovsko sposoben«, ni utemeljen.

Ker pa je, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, naročnik glede »IZJAV[E] REFERENČNEGA NAROČNIKA«, predložene v postopku oddaje tega naročila male vrednosti, kršil določbe ZJNVETPS in določbe razpisne dokumentacije iz razloga, ker od izbranega ponudnika (v primeru, če spornega dejstva ni mogel preveriti sam) ni zahteval, da ponudbo (ob upoštevanju tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS) v delu, v katerem ni popolna, v ustreznem roku dopolni, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu Odločitev o oddaji naročila, številka JNST04/2015, z dne 1. 9. 2015.

Ker naročnik (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila) še ni preveril, ali je ponudba, ki je bila ob upoštevanju merila za izbiro razvrščena na drugo mesto, popolna, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o vsebini zahtevka za revizijo, ki jo je vlagatelj označil kot »III. (Kršitve naročnika – nepravilnosti pri ponudbi drugega najugodnejšega ponudnika)«. Iz odločitve o oddaji naročila namreč izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik naročilo oddal potem, ko je razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, ter preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (primerjaj sedmi odstavek 45. člena ZJNVETPS).

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje tega naročila male vrednosti pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Glede vlagateljevega pravovarstvenega predloga v delih, v katerih vlagatelj predlaga, da se »ponudbo izbranega ponudnika izloči, ker je nepopolna«, da se »pregleda ponudbo drugega najugodnejšega ponudnika in« se »jo zaradi pomanjkljivosti in posledično nesposobnosti za izvedbo predmeta javnega naročila, izloči«, pa tudi, da »naročnik izbere ponudbo vlagatelja kot najugodnejšo« (stran 9 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravovarstveni predlog v teh vsebinah postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Državna revizijska komisija zato o zahtevku za revizijo v smislu pravovarstvenega predloga v predstavljenih delih ni odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne »taks[o] za zahtevek za revizijo (1. odst. 83. člena ZJNVETPS)« v znesku 4.187,67 EUR, strošek »zahtev[ka] za revizijo (tar. št. 40)« v znesku 918,00 EUR in »materialn[e] strošk[e] 2%«, vse povečano za »22% DDV«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
 strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 4.187,67 EUR,
 strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 872,10 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
 izdatke v pavšalnem znesku 13,31 EUR (20 točk + 9 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
 22 % davek na dodano vrednost v znesku 194,79 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 5.267,87 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) oziroma zanje v Odvetniški tarifi ni najti ustrezne pravne podlage.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 5.267,87 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu vlagatelj povrne stroške postopka pravnega varstva.

Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage.

Državna revizijska komisija bi zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila tudi v primeru, če bi izbrani ponudnik povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zahteval od naročnika (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), saj bi ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek, v povezavi s tretjim odstavkom, 70. člena ZPVPJN in prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27. 10. 2015


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
– VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Lava 2A, 3000 Celje
– Odvetniška družba KRB, o. p., d. o. o., Trg republike 3, 1000 Ljubljana
– Odvetniki Šelih & partnerji, o. p., d. o. o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu