Na vsebino
EN

018-196/2015 Gimnazija Ledina

Številka: 018-196/2015-5
Datum sprejema: 14. 10. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »NABAVA RAČUNALNIŠKE OPREME«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe E-MISIJA d.o.o., Ljubljanska cesta 21D, 1241 Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gimnazija Ledina, Resljeva cesta 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.10.2015

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, vložen dne 7.9.2015, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.7.2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave NMV4403/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Nabava računalniške opreme«, ki ga je oddajal po postopku oddaje naročila male vrednosti. Po izločitvi (glede na merilo najugodnejše) ponudbe vlagatelja kot neprimerne in posledično nepopolne, je naročnik javno naročilo, razdeljeno na 3 sklope, na podlagi Odločitve o oddaji javnega naročila, številka: 968/15 z dne 31.8.2015, v sklopu 1 (računalniki, tiskalniki, projektorji) oddal izbranemu ponudniku, družbi Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe ter o oddaji naročila v sklopu 1 je vlagatelj dne 7.9.2015 vložil zahtevek za revizijo.

V zahtevku za revizijo je navedel, da je naročnik pod postavko »energijsko učinkoviti osebni računalniki 3 (zmogljivi)« v sklopu 1 določil zahtevo za nabor vezja H87. Ponujeni računalnik vlagatelja HP MT 490G2 je po vlagateljevem zatrjevanju opremljen z naborom vezja H97, pri čemer naročnik po mnenju vlagatelja napačno ugotavlja, da nabor vezja H97 ne podpira 6x SATA3 priklopov. Čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni izrecno zahteval 6ih SATA priklopov, jih ponujeni računalnik vlagatelja zagotavlja sedem z dodatno SATA kartico. Računalnik HP 490G2 namreč v osnovi dopušča vgradnjo 2x 3,5'' HDD in optične enote, zahtevano količino SATA priklopov pa je vlagatelj zagotovil z dodatno SATA kartico. Na podlagi navedenega je vlagatelj prepričan, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno ocenil kot neprimerno in posledično kot nepopolno ter jo je zato neutemeljeno izločil. Nadalje vlagatelj navaja, da niti izbrani (tj. drugouvrščeni) niti tretjeuvrščeni ponudnik k svoji ponudbi za računalnike, ponujene v sklopu 1 pod postavko »energijsko učinkoviti osebni računalniki 3 (zmogljivi)«, nista predložila potrdila o znaku okolja tipa I, zato bi njuni ponudbi morali biti izločeni. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagateljeva ponudba popolna, oziroma podredno, naj ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Poleg tega vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva v višini plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek.

V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik v vlogi, datirani z datumom 10.9.2015, izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo s sklepom, številka: 1168/15 z dne 17.9.2015, zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je uvodoma pojasnil, da je v okviru tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji za sklop 1 v postavki »energijsko učinkoviti osebni računalniki 3 (zmogljivi)« določil minimalne tehnične zahteve, s čimer je opredelil minimalni okvir zahtevane računalniške opreme. Z uporabo terminologije, značilne za področje računalništva, je med minimalne tehnične zahteve uvrstil tudi zahtevo po t. i. naboru »chipset H87«, s čimer je opredelil nabor lastnosti, ki jih mora imeti zahtevani računalnik. Slednji omogoča 6 SATA3 priključkov, zato je neutemeljena vlagateljeva navedba, da število SATA3 priključkov v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno. Naročnik nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v okviru omenjene postavke ponudil osebni računalnik z naborom vezja H97 Express, ki zagotavlja le 3 in ne zahtevanih 6 SATA3 priključkov. Kljub temu vlagatelj v zahtevku za revizijo ne podaja trditev in ne predlaga dokazov za ponujeni nabor H97 Express, temveč izključno za nabor H97. Slednjega, za katerega ni sporno, da zagotavlja 6 SATA3 priklopov, pa ni ponudil vlagatelj, marveč izbrani ponudnik. Dalje naročnik kot neutemeljene zavrne navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbi izbranega in tretjeuvrščenega ponudnika. Ob upoštevanju navedenega naročnik zaključi, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Do zavrnitve zahtevka za revizijo se je vlagatelj opredelil v vlogi, vloženi dne 23.9.2015, v kateri je po vsebini smiselno ponovil svoje dosedanje navedbe ter vztrajal pri svojih trditvah. Ob tem je vlagatelj navajal tudi nekatera nova dejstva in predlagal nove dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku predhodno ni navajal ali predlagal. Iz določila petega odstavka 29. člena ZPVPJN izhaja, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o revizijskem zahtevku opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar pri tem ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj v svoji vlogi ne zatrjuje, da novo navedenih dejstev ter dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija teh pri obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka ni upoštevala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi se je osrednji spor med vlagateljem in naročnikom odrazil v vprašanju utemeljenosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in s tem nepopolne zaradi neizpolnjevanja tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila.

Tehnične specifikacije predstavljajo nabor značilnosti predmeta naročila, ki ga glede na pričakovani namen naročila določi naročnik v skladu s 37. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter s tem opredeli oziroma opiše predmet naročila. Tehnične specifikacije ponujenega predmeta naročila obenem predstavljajo tisti element ponudbe, ki ga ponudnik v smislu zamenjave prvotno ponujenega z novim predmetom naročanja v skladu s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne sme dopolnjevati ali spreminjati. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in posledično ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna ter s tem nepopolna, zato jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

V okviru minimalnih tehničnih zahtev, s katerimi je v obravnavani zadevi naročnik v sklopu 1 pod postavko »energijsko učinkoviti osebni računalniki 3 (zmogljivi)« opredelil predmet naročila, je bil med zahtevanimi lastnostmi predmeta naročila določen nabor vezja H87 (»chipset H87«). Z določitvijo zahteve po naboru vezja H87 je naročnik z uporabo terminologije, značilne za področje računalništva in zato poznane ponudnikom računalniške opreme, opredelil minimalni obseg zahtevanih komponent predmeta naročila glede možnosti računalniškega spomina, priklopa naprav, grafičnih kartic ipd..

Med komponente, ki jih zajema nabor vezja H87, sodi tudi 6 SATA3 priključkov, ki omogočajo priklop 6ih ustreznih komponent. S tem, ko je torej naročnik v razpisni dokumentaciji določil zahtevo po naboru vezja H87, je hkrati postavil zahtevo po vseh komponentah, ki so imanentne naboru vezja H87. Ker je med slednjimi tudi 6 SATA3 priključkov, je neutemeljena navedba vlagatelja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval 6ih SATA3 priklopov. Da se je tudi vlagatelj zavedal, da postavljena zahteva po naboru vezja H87 vključuje zahtevo po 6ih SATA3 priključkih, je razbrati iz njegovih revizijskih navedb. Vlagatelj namreč zatrjuje, da računalnik HP 490G2 (ki ga je ponudil) v osnovi dopušča vgradnjo 2x3,5'' HDD in optične enote (zajema torej zgolj 3 SATA3 priključke), zato je vlagatelj po lastnem zatrjevanju zahtevano število SATA3 priklopov zagotovil z dodatno SATA kartico ter s tem omogočil (kar) 7 SATA priklopov. Z navedbo, da je v svojo ponudbo (brez posebne zahteve in torej po lastni presoji) vključil dodatno SATA kartico in s tem omogočil 7 SATA priklopov prav iz razloga, da bi zagotovil zahtevano število SATA priklopov, vlagatelj na eni strani potrdi, da je število SATA3 priključkov (skozi zahtevo po naboru vezja H87) vendarle bilo določeno, ter na drugi strani prizna, da nabor vezja, ki ga je sam ponudil, zahtevanega števila SATA3 priklopov ni zajemal.

Med vlagateljem in naročnikom ni bilo sporno, da nabor vezja H97 (slednjega je ponudil izbrani ponudnik) vključuje 6 SATA3 priključkov in s tem ustreza zahtevi, določeni v razpisni dokumentaciji. V kolikor bi se torej za resnično izkazala vlagateljeva trditev, da je bil (poleg izbranega ponudnika) tudi ponujeni predmet vlagatelja opremljen z naborom vezja H97, bi bilo naročniku mogoče očitati neenakopravno obravnavo ponudnikov (v razmerju do vlagatelja ter izbranega ponudnika). Obenem bi vlagatelj na ta način izkazal navedbo o primernosti svoje ponudbe, s čimer bi uspel izpodbiti naročnikovo odločitev o izločitvi svoje ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v konkretnem postopku javnega naročanja v sklopu 1 pod postavko »energijsko učinkoviti osebni računalniki 3 (zmogljivi)« ni ponudil računalnika z naborom vezja H97. Iz vlagateljeve ponudbe namreč izhaja, da je vlagatelj pod omenjeno postavko v sklopu 1 ponudil osebni računalnik HP 490G2 z naborom vezja H97 Express, ki je zajemal zgolj 3 SATA3 priključke. Ker je vlagatelj navedel, da je (šele) z dodatno kartico zagotovil zahtevano število SATA3, je s tem ob upoštevanju za stranki revizijskega postopka nespornega dejstva, da nabor vezja H97 omogoča 6 SATA3 priključkov, sam potrdil, da ponujeni računalnik ni bil opremljen z naborom vezja H97. Navedba vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika enako kot njegova vključevala računalnik z naborom vezja H97, s katero je vlagatelj naročniku na eni strani očital neenakopravno obravnavo ponudnikov ter na drugi ugovarjal zoper utemeljenost naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe, se je ob upoštevanju navedenega izkazala za neutemeljeno.

Četudi je vlagatelj v zahtevku za revizijo priznaval, da je ponujeni računalnik vseboval (le) 3 SATA3 priključke, obenem pa zatrjeval, da je zahtevano število SATA3 priključkov zagotovil z dodatno SATA kartico, slednjega ni uspel izkazati z dokazi. Vlagatelj za ugotavljanje resničnosti navedbe o dodatni SATA kartici v ponudbi namreč ni ponudil nobenega dokaza, zato ji Državna revizijska komisija ni mogla slediti.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati neutemeljenosti naročnikove ugotovitve o neprimernosti in posledično o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe (v okvir nepopolne ponudbe je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 šteti neprimerno ponudbo), tudi ni uspel izpodbiti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe pravilna. Pri tem ne gre spregledati, da se je konkretno naročilo oddajalo po postopku oddaje naročila male vrednosti (95a. do 95č. člen ZJN-2) in je bila ponudba vlagatelja na podlagi meril razvrščena na prvo mesto oziroma sprva ocenjena kot najugodnejša, nato pa po preverjanju popolnosti izločena. Šele zatem je naročnik preverjal popolnost naslednje najugodnejše, tj. drugouvrščene ponudbe, katere ponudniku je naročilo tudi oddal. Da bi vlagatelj v okviru obravnavanega postopka javnega naročanja lahko vplival na svoj pravni položaj, bi zato moral najprej izpodbiti naročnikovo odločitev o izločitvi njegove ponudbe. Ker mu to ni uspelo, si vlagatelj svojega pravnega položaja ne more izboljšati z izpodbijanjem odločitve o oddaji naročila naslednjemu najugodnejšemu, tj. drugouvrščenemu ponudniku, prav tako vlagateljevega pravnega položaja ne more spremeniti ugovarjanje zoper popolnost ponudbe tretjeuvrščenega ponudnika. Državna revizijska komisija zato vlagateljevih trditev v zvezi z neizpolnjevanjem zahteve po znaku za okolje tipa I pri ponujenem predmetu drugo in tretje uvrščenega ponudnika (tudi tistih, ki jih je vlagatelj prvič in zato prepozno podal šele v svoji vlogi »Opredelitev do navedb naročnika v sklepu, številka 1168/15 z dne 17.9.2015« z dne 22.9.2015) zaradi umanjkanja vlagateljevega pravnega interesa ni obravnavala.

Nadalje Državna revizijska komisija ni upoštevala navedb vlagatelja, ki se nanašajo na nabor vezja H97 Express, kot tudi ne dokaznega predloga z vpogledom v diagram nabora H87/H97/H97 Express. Omenjene trditve ter dokazni predlog je vlagatelj prvič navedel oziroma predlagal šele v vlogi »Opredelitev do navedb naročnika v sklepu, številka 1168/15 z dne 17.9.2015«. Ker vlagatelj ni zatrjeval in posledično tudi ne izkazal okoliščin, zaradi katerih omenjenih navedb in dokaznih predlogov brez svoje krivde ne bi mogel podati že v predrevizijskem postopku, jih Državna revizijska komisija zaradi nastopa prekluzije omenjenih novih dejstev ter dokazov na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ni upoštevala.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločal tudi o povrnitvi svojih stroškov predrevizijskega postopka. Ker pa je odločitev o stroških odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer v primeru nadaljevanja postopka pravnega varstva v revizijskem postopku (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) odloča Državna revizijska komisija, ki odloči tudi o stroških postopka, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru naročnikovo odločitev o stroških štela kot naročnikovo priglasitev svojih stroškov.

Skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj, če zahtevek za revizijo ni utemeljen ali če vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, naročniku povrniti stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Skladno s tem naročnik v obravnavani zadevi uveljavlja stroške v skupnem znesku 456,94 EUR, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo. Naročnikovo stroškovno zahtevo pa je potrebno zavrniti, saj naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določbe ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN) in ne v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 14.10.2015

predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Gimnazija Ledina, Resljeva cesta 12, 1000 Ljubljana,
- E-MISIJA d. o. o., Ljubljanska cesta 21D, 1241 Kamnik,
- Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.



Natisni stran