018-129/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-129/2015-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nabavo kompletov uporabniške zaščite« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OSI, d. o. o., Ukmarjeva ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 10. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 8. 4. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV1875/2015) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-133/2015/13 z dne 4. 6. 2015 ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika CREA plus, d. o. o., Dolenjska cesta 242 c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 6. 2015 in predlagal, da se »naročniku naloži odpravo kršitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila«. Vlagatelj je izpostavil, da ni mogel enakopravno sodelovati pri elektronski dražbi, kar je bistveno vplivalo na oddajo javnega naročila in na naročnikovo določitev, da javno naročilo odda ponudniku, ki ni bil nujno najugodnejši. Vlagatelj je očitek utemeljil s tem, da:
 informacijski sistem eDražba pred začetkom dražbe ni deloval tako, da bi zagotavljal enake podatke, saj so se na zaslonih dveh računalnikov prikazali različni podatki o izhodiščni ceni izbranega ponudnika, o čemer je obvestil center za pomoč uporabnikov, ki pa se ni odzval,
 je med elektronsko dražbo ob 11.30:49 znižal ceno, ki je do njenega zaključka ostala zeleno obarvana, kar mu je pomenilo, da izbrani ponudnik ni oddal nižje cene,
 je nekaj minut po zaključku dražbe zelena barva z zaslona izginila in so se cene prikazale tabelarično, pri čemer je bila ponudba izbranega ponudnika cenejša, saj je izbrani ponudnik ob 11.33 oddal svojo zadnjo ceno, o čemer pa vlagatelj ni bil obveščen,
 je zaradi neskladnosti ob 11.46 poklical klicni center za pomoč uporabnikom, vendar ni dobil nobenega konkretnega odgovora,
 je 5. 6. 2015 na naročnika naslovil nekaj vprašanj o delovanju informacijskega sistema eDražba in revizijski sledi o poteku elektronske dražbe oziroma posameznih aktivnosti dražiteljev, pri čemer je naročnik odgovoril, da je vlagateljev IP v času elektronske dražbe redno vsakih pet ali šest sekund prejemal spremembe poteka dražbe, ki so bile zabeležene na strežniku, in da je bila zadnja vlagateljeva komunikacija vzpostavljena ob 11.33:35, naslednjič pa ob 11.40:47, iz česar izhaja, da je bila komunikacija med informacijskim sistemom eDražba in uporabnikom (vlagateljem) prekinjena, zato uporabnik ni prejel informacije o spremembah cene, na kar pa naročnik ne more vplivati,
 se ne strinja z naročnikom, da ni imel aktivne povezave z informacijskim sistemom eDražba, saj ni na nobenem računalniku zaznal prekinitve povezave s prikazom simbola, ves čas trajanja elektronske dražbe pa je imel delujočo videokonferenco s partnerjem,
 je med elektronsko dražbo imel ves čas delujočo internetno povezavo in vzpostavljeno povezavo z dvema različnima računalnikoma na informacijski sistem eDražba,
 je preveril, kako informacijski sistem eDražba zazna in prikaže status prekinitve povezave, pri čemer je ugotovil, da AJAX komponenta v brskalniku vsakih 62 sekund preveri delovanje povezljivosti prek klica URL http://edrazbe.gov.si/edrazba/ajaxServ,
 aplikacija v primeru prekinitve povezave izriše drug simbol in prične vsako sekundo ponavljati preverjanje povezljivosti z dostopnim do tega URL,
 se v primeru, ko brskalnik prejeme odgovor strežnika, simbol spremeni, interval preverjanja povezljivosti pa se vrne na 62 sekund,
 v nobenem od obeh povezanih računalnikov ni zaznal spremembe simbola, zato sklepa, da je imel ves čas aktivno in delujočo povezavo s strežnikom edrazbe.gov.si, kar potrjuje tudi delujoča skype povezava s partnerjem,
 ga dejstvo, da na aplikaciji ni pravilno delovala »stored procedura«, navdaja s sumom, da se je napaka lahko pojavila tudi v modulu prikazovanja cen, zato zahteva prikaz revizijskih sledi od aplikacije za svoj IP naslov in sledi zapisov komunikacije med svojim IP naslovom in aplikacijo eDražba na končnem strežniku edrazbe.gov.si,
 iz naročnikovega odgovora ni razvidno, zakaj vlagatelj ni bil obveščen o zadnji ponudbi izbranega ponudnika, oddani ob 11.33, če naj bi bila zadnja komunikacija med informacijskim sistemom eDražba in vlagateljevim računalnikom vzpostavljena ob 11.33:55,
 naročnik tudi ni odgovoril, zakaj je indikator o povezavi vlagateljevega računalnika z informacijskim sistemom eDražba kazal na normalno delujoč povezavo in tek ure.

Izbrani ponudnik se je po seznanitvi z zahtevkom za revizijo izjasnil z vlogo z dne 1. 7. 2015 in navedel, da pri delovanju dražbe ni zaznal nobenih napak.

Naročnik je s sklepom št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015 zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške predrevizijskega postopka. Naročnik je predložil izpis revizijskih sledi do aplikacije za vlagateljev IP naslov in navedel, da:
 je elektronska dražba potekala na način, da je bilo vlagatelju omogočeno enakopravno sodelovanje v celotnem postopku elektronske dražbe, postopek oddaje javna naročila pa je izvedel skladno z ZJN-2,
 je v 3., 4., 5. in 6. točki navodil ponudnikom jasno opredelil potek elektronske dražbe, podrobnejši postopek, potrebno opremo in način izvedbe elektronske dražbe pa je še posebej opisal v posebnem navodilu, ki je bilo del razpisne dokumentacije,
 nista sporna uporaba elektronske dražbe in način njene izvedbe, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, in s tem enakopravna obravnava ponudnikov,
 vlagatelj ni navedel, da elektronska dražba ni bila izvedena v skladu z razpisno dokumentacijo, temveč da tehnično ni bila izvedena na način, da bi bila zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov, in torej oporeka tehnični izvedbi elektronske dražbe,
 so navedbe o dveh različnih informacijah o izhodiščni ceni izbranega ponudnika navedbe, ki se nanašajo le na fazo pred začetkom elektronske dražbe, različen prikaz izhodiščnih cen pa ni imel nikakršnega vpliva na cene, ki sta jih ponudnika oddala do roka za oddajo ponudbe,
 vlagateljev registrirani uporabnik, ki je v informacijskem sistemu oddal ponudbo in sodeloval na elektronski dražbi, je imel ves čas prikazane enake začetne cene, ki sta jih ponudnika oddala v ponudbi in so bile razkrite na odpiranju ponudb, kar je razvidno tudi iz zaslonskih izpisov, ki ju je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo,
 je vlagatelju vročil zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015, v katerem so navedene cene, ki sta jih ponudnika ponudila v ponudbah, te pa so se prikazovale registriranim uporabnikom sistema, zato niso utemeljene vlagateljeve navedbe, da naročnik ni zagotovil enakih podatkov o poteku dražbe in da mu je bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje pri elektronski dražbi,
 je vlagatelju že v dopisu, št. 010-173/2015/3 z dne 10. 6. 2015 pojasnil, da je informacijski sistem eDražba izdelan tako, da ponudnikom, ki sodelujejo na elektronski dražbi, ob spremembah cen zagotavlja prikaz oddanih novih cen in tudi barvno kodiranje v skladu z legendo, s čimer so ponudniki obveščeni o spremembah,
 je pregledal sistemske datoteke, ki se nanašajo na aktivnosti prijavljenih uporabnikov in dogodke v informacijskem sistemu za elektronsko dražbo, pri čemer je ugotovil, da sistem deluje,
 je iz dnevnika dogodkov razvidno, da je klient z IP naslova, ki ga je imel vlagateljev registrirani uporabnik, v času izvajanja elektronske dražbe redno vsakih pet ali šest sekund prejemal spremembe poteka dražbe, zabeležene na strežniku,
 je bila zadnja komunikacija med klientom z IP naslova, ki ga je imel vlagateljev registrirani uporabnik, v času izvajanja elektronske dražbe zadnjič vzpostavljena ob 11.33:35, naslednjič pa ob 11.40:47, kar je po zaključku elektronske dražbe,
 je bila komunikacija med informacijskih sistemom in uporabnikom prekinjena, zato ta ni prejel informacije o spremembah cen, na kar pa naročnik ne more vplivati,
 je iz predloženega dokazila razvidno, da je zadnja samodejna zahteva z brskalnika prišla na strežnik ob 11.33:35, ob 11.40:47 pa je uporabnik kliknil na dnevnik dogodkov, ko je bila elektronska dražba že končana,
 dostopovni log zapisi na aplikativnem strežniku ne obstajajo,
 stored procedura ni mogla vplivati na prikazovanje cen med izvajanjem elektronske dražbe, saj se navedena procedura med izvajanjem elektronske dražbe ne uporablja pri registriranih uporabnikih, ki sodelujejo v elektronski dražbi, ampak samo pri uporabnikih, ki nimajo pravice sodelovati pri elektronski dražbi in lahko vidijo samo ponudbe organizacije oziroma ponudnika, ki ga zastopajo, ponudb drugih ponudnikov pa ne,
 tehnična pomoč pomeni podajanje informacij o tehničnih podatkih o elektronski dražbi, praviloma pred oddajo ponudb,
 je vlagatelj na tehnično pomoč naslovil vprašanja, ki se niso nanašala na tehnične podatke o elektronski dražbi, zato nanje ni bilo mogoče podati odgovorov,
 glede na zapise v log datoteki ugotavlja, da je informacijski sistem eDražba ves čas med elektronsko dražbo nemoteno deloval, čemur pritrjuje tudi dejstvo, da izbrani ponudnik ni zaznal nikakršnih težav v delovanju informacijskega sistema,
 uporabnik (vlagatelj) je do zadnjega zabeleženega kontakta z informacijskega sistema eDražba nemoteno sodeloval v elektronski dražbi, iz predloženih dokazil k zahtevku za revizijo pa ni razvidno, da informacijski sistem eDražba ni deloval pravilno,
 vlagatelj ni dokazal, da je ob zaključku dražbe dobil izpisano obvestilo o koncu dražbe, da je zaslonska slika ostala zeleno obarvana in da je cena pri izbranem ponudniku višja od vlagateljeve cene,
 je vlagatelj nedosleden, saj je najprej navedel, da je bil med izvajanjem elektronske dražbe v informacijskem sistemu povezan z enim računalnikom, v nadaljevanju pa navaja, da je bil povezan z dvema računalnikoma in da na nobenem izmed njiju ni zaznal simbola, ki prikazuje prekinjeno povezavo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-133/2015/21 z dne 15. 7. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je s pravočasno vloženo (20. 7. 2015 po pošti priporočeno) vlogo z dne 20. 7. 2015, ob sklicevanju na 6. in 7. člen ZJN-2, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-129/2015-4 z dne 11. 8. 2015 vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo in odobritev dejanj v postopku pravnega varstva, saj ne zahtevek za revizijo ne vloga z dne 20. 7. 2015 nista bila podpisana. Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 8. 2015 predložil podpisan izvod zahtevka za revizijo, z drugo vlogo z dne 13. 8. 2015, ki je bila predložena k prvi vlogi z dne 13. 7. 2015, pa je odobril opravljena dejanja. Vlagatelj je v slednji vlogi predlagal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-129/2015-6 z dne 4. 9. 2015 naročnika pozvala na pojasnilo in predložitev dodatne dokumentacije. Naročnik je posredoval zahtevano z dopisom št. 430-133/2015/26 z dne 10. 9. 2015. Državna revizijska komisija je s pojasnilom in z dodatno dokumentacijo ob upoštevanju varstva podatkov, kot ga določa druga poved iz tretjega odstavka 32. člena ZPVPJN, z dopisom št. 018-129/2015-8 z dne 15. 9. 2015 seznanila vlagatelja in mu omogočila, da se o prejetem izreče (prva poved iz tretjega odstavka 32. člena ZPVPJN) v treh delovnih dneh od prejema. Vlagatelj je dopis št. 018-129/2015-8 z dne 15. 9. 2015 prejel 17. 9. 2015 (razvidno iz podpisane povratnice). Vlagatelj se je o posredovanem pojasnilu in posredovani dokumentaciji izrekel z dopisom z dne »20. 7. 2015« (očitno napačen datum; opomba Državne revizijske komisije), ki ga je 21. 9. 2015 oddal po pošti priporočeno in torej pravočasno.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je navedel, da je elektronska dražba potekala na način, da mu naročnik ni omogočil enakopravnega sodelovanja v njej, kar je bistveno vplivalo na oddajo javna naročila in na naročnikovo odločitev, da javno naročilo odda ponudniku, ki ni bil nujno najugodnejši, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik oddaja javno naročilo blaga (točki I.3 in I.6 objave; 8. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) z uporabo postopka oddaje naročila male vrednosti (28. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v katerega je vključil elektronsko dražbo (točka I.4 objave; prva poved iz prvega odstavka 35. člena ZJN-2). Naročnik je do roka za predložitev ponudb (17. 4. 2015 do 10. ure; točka I.10 objave) prejel ponudbi dveh ponudnikov (zapisnik z dne 17. 4. 2015). Naročnik je 3. 6. 2015 izvedel (obratno) elektronsko dražbo, ki se je začela ob 11. uri, končala pa ob 11.40 (zapisnik z dne 3. 6. 2015). Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-133/2015/13 z dne 4. 6. 2015 ponudnika obvestil, da je izbrani ponudnik po izvedeni elektronski dražbi ponudil cene, zaradi katerih je njegova ponudba po merilu najnižja cena (točka I.8 objave; alinea b prvega odstavka 48. člena ZJN-2) najugodnejša.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagateljeve navedbe mogoče razdeliti v dva »sklopa«. Eni razlogi (»prvi sklop«) se nanašajo na dogajanje pred začetkom elektronske dražbe 3. 6. 2015 ob 11. uri, drugi razlogi (»drugi sklop«) pa se nanašajo na dogajanje po tem začetku. Tudi iz vlagateljevih navedb (str. 1 zahtevka za revizijo) je razvidno, da je vlagatelj razmejil dogajanje »neposredno pred začetkom predmetne dražbe« (točka 1) in dogajanje po njem (točke 2, 3, 4 in 5).

Vlagatelj je najprej (točka 1) navedel, da informacijski sistem eDražba ni deloval pravilno, saj sta se na dveh različnih računalnikih dveh pooblaščenih uporabnikov, ki sta se prijavila v informacijski sistem eDražba, pred začetkom elektronske dražbe prikazala različna podatka o ceni, ki jo je v ponudbi ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj je navedel, da se je na enem računalniku prikazal podatek 135.365 eurov, na drugem računalniku pa 122.700 eurov, kar je dokazoval s posnetkoma zaslonov (priloga 1), o tem pa je pred začetkom elektronske dražbe ob 10.55 obvestil center za pomoč uporabnikov in ob 11.12 poslal informacije na elektronski naslov pri naročniku, vendar ni prejel odgovora. Vlagatelj je še navedel, da se je v izogib dvomom in nejasnostim pri sodelovanju v elektronski dražbi pred začetkom elektronske dražbe z drugega računalnika odjavil iz informacijskega sistema eDražba in v elektronski dražbi uporabljal le prvi računalnik.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015 in ugotovila, da je vlagatelj ponudil blago (po seznamu petih artiklov) za 182.500 eurov, izbrani ponudnik pa za 135.365 eurov. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015 je tudi razvidna cena za vsak artikel, ki je naveden v seznamu. Cena 122.700 eurov torej ni cena, ki bi bila razvidna iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015. Vlagatelj se je seznanil z zapisnikom o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015, saj mu ga je naročnik vročil 23. 4. 2015, kar je razvidno iz podpisane povratnice. Državna revizijska komisija je vpogledala v prilogo 1, iz nje pa je razvidno, da je bil en posnetek zaslona narejen 11 minut in 22 sekund pred začetkom elektronske dražbe (glede na podatek v zgornjem desnem kotu zaslona je bil to računalnik g. G.), drugi pa 10 minut in 31 sekund pred njenim začetkom (glede na podatek v zgornjem desnem kotu zaslona je bil to računalnik g. Č.). Na starejšem posnetku zaslona je pri ponudbi izbranega ponudnika navedena cena 122.700 eurov, na novejšem posnetku zaslona pa cena 135.365 eurov. Iz primerjave posnetkov zaslonov izhaja, da je pri artiklih izbranega ponudnika pod zaporednima številkama 1 in 3 navedena ista vrednost, pri artiklih izbranega ponudnika pod zaporednimi številkami 2, 4 in 5 pa so navedene druge vrednosti. Iz novejšega posnetka zaslona so razvidne cene po posameznih artiklih, ki so enake tistim iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015, iz starejšega posnetka pa so bile vse tri cene (za artikle pod zaporednimi številkami 2, 4 in 5) nižje.

Vlagatelj je v vlogi z dne 20. 7. 2015 navedel (str. 6), da je sodeloval v elektronski dražbi z računalnikom, v katerega je bil prijavljen g. Č., kar je navedel tudi naročnik v sklepu št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015, ko se je skliceval na določen IP naslov. Glede na to, da se je vlagatelj pred začetkom elektronske dražbe z računalnika, na katerem je bil prijavljen g. G., odjavil iz informacijskega sistema eDražba (str. 2 zahtevka za revizijo), je treba zaključiti, da je vlagatelj še pred začetkom elektronske dražbe izhajal iz istih podatkov, kot so tisti, ki jih je naročnik navedel v zapisniku o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015. Vlagatelj se je torej ob 11. uri vključil v elektronsko dražbo ob upoštevanju podatkov, ki so mu bili zaradi vročitve zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015 znani še pred tem. Navedeno pa ne kaže, da bi vlagatelj ne razpolagal s potrebnimi informacijami ob začetku elektronske dražbe.

Je pa treba pritrditi vlagatelju (str. 3 vloge z dne 20. 7. 2015), da je različen prikaz podatkov pred začetkom elektronske dražbe lahko vzbudil dvom v zanesljivost delovanja elektronske dražbe. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, ki je navedel (str. 4 sklepa št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015), da med njim in vlagateljem ni sporno, da se je odločil uporabiti elektronsko dražbo, niti ni sporen način njene izvedbe, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji. Vendar je treba upoštevati, da »so postopki e-dražbe kot dela postopka oddaje javna naročila neločljivo povezani oz. neposredno odvisni od s predpisi in navodili skladnega delovanja informacijskega sistema e-Dražba«, zato »so "tehnično" korektno izvedeni postopki e-dražbe imanenten del korektno izvedenega javnega naročila« (str. 1 vloge z dne 20. 7. 2015), s čimer je treba pritrditi vlagatelju, ki je navedel, da ne zadošča le zagotavljanje enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) na ravni razpisne dokumentacije, temveč je enako obravnavo ponudnikov treba tudi udejanjiti in temu načelu slediti tudi pri izvedbi elektronske dražbe. Državna revizijska komisija ne šteje, da je vlagatelj v vlogi z dne 20. 7. 2015 (str. 3) spreminjal svoje navedbe, ko je izpostavil dvom, temveč je upoštevala, da je vlagatelj s tem le izrecneje ubesedil očitke o nepravilnem delovanju informacijskega sistema eDražba (prim. str. 4 zahtevka za revizijo, priloga 2 – elektronsko sporočilo z dne 3. 6. 2015 in priloga 4 – dopis z dne 5. 6. 2015). Državna revizijska komisija hkrati opozarja, da le dvom, ki je odraz vlagateljeve percepcije dejanskega stanja, ne zadošča za zaključek, ki bi mu bil v prid, saj je kot pomembneje treba upoštevati, ali je ta dvom utemeljen na relevantni objektivni podlagi.

Ne glede na to, da se je prikaz različnih podatkov o cenah iz ponudbe izbranega ponudnika zgodil pred začetkom elektronske dražbe, ne pa med njenim izvajanjem, je treba upoštevati, da bi bil vlagateljev dvom lahko tehten, ko bi bilo mogoče npr. zaključiti, da (bi) ta napaka lahko vpliva(la) na uporabnike, ki dražijo oziroma v tem primeru cenijo. Vendar tega Državna revizijska komisija ni uspela ugotoviti. Vlagatelj je z dopisom z dne 5. 6. 2015 od naročnika zahteval tudi odgovor, zakaj sta dva različna uporabnika videla različne informacije (o cenah). Naročnik je vlagatelju odgovoril z dopisom št. 010-173/2015/3 z dne 10. 6. 2015 in priznal, da je po odpiranju ponudb prišlo do prikaza različnih cen v zavihku »Spremljanje cen«, čemur je botrovala napaka v stored procedurah v modulih gosta in ponudnika, vendar pa je navedel, da to nima vpliva ne na cene, ki jih je ponudnik podal do roka za predložitev ponudb, ne na izvajanje elektronske dražbe. Naročnik je v sklepu št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015 med drugim še navedel, da se ta procedura ne uporablja pri registriranih uporabnikih, ki sodelujejo v elektronski dražbi, temveč le pri uporabnikih, ki nimajo pravice sodelovati pri elektronski dražbi in lahko vidijo le ponudbe ponudnika, ki ga zastopajo, ponudb drugih ponudnikov pa ne. Vlagatelj je v vlogi z dne 20. 7. 2015 (str. 6) sicer navedel, da naročnikovo priznanje, da ni pravilno delovala stored procedura potrjuje njegovo prepričanje, da aplikacija še ni brez napak in še ni primerna za produkcijsko uporabo, vendar pa vlagatelj sprejema naročnikovo trditev, da je ta procedura namenjena le določenim uporabnikom, saj je navedel »ki je sicer namenjena le gostujočim uporabnikom« (str. 6). Državna revizijska komisija ob pomanjkanju objektivnih podlag, ki bi omogočile sklep, da (bi) napaka v stored procedurah lahko vpliva(la) na vlagatelja, ko je cenil (torej v času poteka elektronske dražbe), ne more zaključiti, da je treba že zaradi napake v prikazu cen, ki se je zgodila pred začetkom elektronske dražbe, šteti, da je postopek oddaje javnega naročila obremenjen z napakami, ki predstavljajo kršitev načela iz 9. člena ZJN-2 in vplivajo ali bi lahko vplivale na vlagateljev položaj v postopku oddaje javna naročila tako, da bi bilo treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila in izvedbo elektronske dražbe. Ob takem izhodišču tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju (str. 1 zahtevka za revizijo), da bi neenakopravno sodeloval v postopku elektronske dražbe, niti ni mogoče šteti, da pred začetkom elektronske dražbe ni razpolagal s potrebnimi podatki. Kot že predhodno ugotovljeno in česar vlagatelj ni problematiziral, so se na računalniku, v katerega je bil prijavljen g. Č., ki je sodeloval pri cenjenju, pred začetkom elektronske dražbe prikazali podatki, kot so razvidni iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi bili podatki na zapisnik o odpiranju ponudb z dne 17. 4. 2015 narobe zavedeni.

Tako je kot ključno v zadevi treba razjasniti, ali je dejansko stanje takšno, kot ga je vlagatelj zatrjeval v točkah 2, 3, 4 in 5 zahtevka za revizijo, in odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik zagotovil enako obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2) med elektronsko dražbo, saj je vlagatelj navedel, da ni bil obveščen o spremembi cene izbranega ponudnika, ki se je zgodila ob 11.33:33, zato tudi ni mogel tvorno sodelovati v elektronski dražbi. Vlagatelj je naročniku očital kršitev prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-2, ki zahteva, da mora naročnik v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočajo, da kadarkoli preverijo svojo relativno uvrstitev.

Vlagatelj se je udeležil elektronske dražbe (dokument »Izpis revizijskih sledi do aplikacije za vlagateljev IP naslov«) in je v njej tudi tvorno sodeloval, saj je tudi zniž(ev)al ceno. Vlagatelj je ceno nazadnje znižal ob 11.30:49 (dokument »Dnevnik dogodkov za postopek NMVKUZ-6/2015/Nabava kompletov uporabniške zaščite«). Ta dejstva med vlagateljem in naročnikom tudi niso sporna. Vlagatelj pa je navedel, da se je po znižanju cene ob 11.30:49 barvna shema njegove ponudbe na zaslonu obarvala zeleno, taka pa je ostala do poteka dražbe ob 11.40, kar je zanj pomenilo, da je predložil najnižjo ceno. Vlagatelj je še navedel, da je »nekaj minut po zaključku dražbe« zelena obarvanost izginila z zaslona in se je »prikazal tabelarični zaslon s cenami«, iz podatkov pa je ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno ob 11.33:33, o čemer ni bil obveščen, iz okoliščin pa ni mogel ugotoviti, da bi bila povezava prekinjena, kar mu je navedel naročnik v dopisu št. 010-173/2015/3 z dne 10. 6. 2015. Vlagatelj je navedel, da do prekinitve povezave sicer tudi ni prišlo.

Državna revizijska komisija ni štela, da je naročnik v dopisu št. 430-133/2015/26 z dne 10. 9. 2015 spremenil svoja stališča o prekinitvi povezave, kar je navedel vlagatelj v dopisu z dne »20. 7. 2015«, ki ga je 21. 9. 2015 oddal po pošti priporočeno. Državna revizijska komisija je upoštevala, da je naročnik v sklepu št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015 s sklicevanjem na izjasnitev izbranega ponudnika (vloga z dne 1. 7. 2015), da ni zaznal napak, in v dopisu št. 430-133/2015/26 z dne 10. 9. 2015 na povezavo z izbranim ponudnikom (dokument »Izpis revizijskih sledi za IP naslov [izbranega ponudnika]«) pojasnil, da je sistem deloval pravilno ves čas poteka elektronske dražbe, in da ni naročnik tisti subjekt, ki bi moral poskrbeti, da je računalnik pri ponudniku povezan s sistemom pri naročniku. Državna revizijska komisija se strinja, da mora naročnik omogočiti, da se ponudniki povežejo z naročnikovim sistemom pod pogoji, ki omogočajo vsem ponudnikom enak dostop (zahteva po enaki obravnavi iz 9. člena ZJN-2), vendar pa ne more biti naročnik tisti, ki mora skrbeti, da je ponudnik povezan s tem sistemom. Naročnik je z dokumentom »Izpis revizijskih sledi do aplikacije za vlagateljev IP naslov« prepričljivo predstavil, da je potekala komunikacija med vlagateljem in naročnikom, prepričljivo pa je tudi predstavil, da med 11.33:35 in 11.40:47 med njima komunikacija ni potekala. Iz slednjega dokumenta je razvidno, da je vlagatelj ob 11.40:47 jemal podatke, saj je v sporočilu navedeno »GET« in ne le »POST« (gl. str. 5 sklepa z dne 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015, kjer je naročnik navedel, da je vlagatelj takrat kliknil na zavihek dnevnik dogodkov). Vlagatelj je jemal podatke tudi v nadaljnjih sekundah, saj je tudi ob 11.40:55 v sporočilu navedeno »GET« in ne le »POST«. Iz dokumenta »Izpis revizijskih sledi za IP naslov [izbranega ponudnika]« je razvidno, da je potekala komunikacija med izbranim ponudnikom in naročnikom tudi v času med 11.33:35 in 11.40:47, zato Državna revizijska komisija ni našla zadostne podlage, da bi lahko zaključila, da sistem pri naročniku ni deloval ves čas poteka elektronske dražbe. Po drugi strani Državna revizijska komisija tudi v primeru, če bi lahko štela za možno, 1. da je odštevalnik ure deloval nemoteno, 2. da je bil vlagatelj med elektronsko dražbo s partnerjem v videokonferenci (skype), 3. da se ni prikazal simbol za prekinitev povezave in 4. da je bil indikator odziva ves čas obarvan zeleno, kar je navedel vlagatelj (str. 2 in 3 zahtevka za revizijo), to ne bi spremenilo tega, da je iz dokumenta »Izpis revizijskih sledi do aplikacije za vlagateljev IP naslov« razvidno, da je prišlo do prekinitve komunikacije med vlagateljem in naročnikom. Državna revizijska komisija je tako štela, da je treba razlikovati med tem, ali je prišlo do prekinitve komunikacije, in tem, ali je vlagatelj zaznal njeno prekinitev. Državna revizijska komisija po pregledu vse dokumentacije in vseh pojasnil niti ob upoštevanju vlagateljevih ugovorov ni našla podlage, da bi zaključila, da je bil za prekinitev komunikacije med vlagateljem in naročnikom odgovoren naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj seznanil s tem, katero ceno je ponudil izbrani ponudnik, iz informacijskega sistema eDražba. Iz zahtevka za revizijo (str. 2, točka 3) ali dopisa z dne 5. 6. 2015 je razvidno, da je vlagatelj podatek o ceni izbranega ponudnika pridobil vsaj iz tabele ali grafa, ki sta bila na razpolago v informacijskem sistemu eDražba. Iz tega je treba zaključiti, da je naročnik tudi podatek o ceni izbranega ponudnika, po kateri je oddal javno naročilo, poslal vlagatelju v informacijskem sistemu eDražba, saj bi vlagatelj sicer do tega podatka v njem ne mogel priti. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz ničesar iz dokumentacije tudi ne izhaja, da naročnik tega podatka vlagatelju ni poslal že med elektronsko dražbo. Vprašljivo pa je, ali ga je vlagatelj tudi prejel še med elektronsko dražbo. Zadnja komunikacija med vlagateljem in naročnikom je bila, kot izhaja iz dokumenta »Izpis revizijskih sledi do aplikacije za vlagateljev IP naslov«, ob 11.33:35, izbrani ponudnik pa je ceno, kot izhaja iz dokumenta »Dnevnik dogodkov za postopek NMVKUZ-6/2015/Nabava kompletov uporabniške zaščite«, znižal ob 11.33:33, kar je dve sekundi pred zabeleženo zadnjo komunikacijo med vlagateljem in naročnikom. Dolžnost naročnika je, da v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporoči vsem ponudnikom določene podatke (prva poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-2), vendar pa iz te podlage ne izhaja, da je njegova dolžnost, da tudi preveri, ali so te podatke ponudniki prejeli. Seveda je treba upoštevati, da mora naročnik te podatke pravilno in popolno poslati ponudnikom, ne sme pa storiti česa, kar bi preprečilo njihovo dostavo ponudnikom, saj je le tako mogoče zagotoviti enako obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Iz dokumentacije ne izhaja, da naročnik tega ni upošteval, saj se je vlagatelj, kot že ugotovljeno, s temi podatki lahko seznanil v informacijskem sistemu eDražba.

Tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija štela za prepričljivo vlagateljevo trditev, da je imel na zaslonu v času po zadnjem znižanju svoje cene ob 11.30:49 do konca elektronske dražbe ob 11.40 svojo ceno obarvano z zeleno barvo in da se je izpisalo sporočilo o zaključku elektronske dražbe, kar so navedli trije vlagateljevi kadri že v dopisu z dne 5. 6. 2015, ni mogla zaključiti, da bi to vplivalo na odločitev. Državna revizijska komisija je namreč na spletni strani e-Dražba (https://edrazbe.gov.si) preizkusila, kako deluje odštevalnik ure, če ni vzpostavljena internetna povezava (iztaknila je kabel), pri tem pa je ugotovila, da se čas še nadalje odšteva. Državna revizijska komisija zato ni mogla izključiti možnosti, da se ob prekinitvi komunikacije na zaslonu ohranijo podatki, ki so bili v trenutku prekinitve na njem, odštevalnik ure pa nadalje deluje in ob poteku časa izpiše obvestilo o zaključku dražbe.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil 9. člen ZJN-2 in prvo poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-2, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Vlagatelj je v vlogi z dne 20. 7. 2015 očital še kršitev 6. in 7. člena ZJN-2, vendar je treba upoštevati, da vlagatelj ne more v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati novih kršitev, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku (prva poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj teh nekrivdnih razlogov ni dokazal, zato Državna revizijska komisija ni obravnavala še kršitev 6. in 7. člena ZJN-2. Ne glede na navedeno, je treba upoštevati, da vlagatelj sicer nima interesa uveljavljati negospodarne rabe javnih sredstev, ker je to v tem kontekstu uveljavljanje kršitve v javnem interesu (gl. druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v primerjavi s prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ob takem zaključku Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je vlagatelj s tem, ko je povrnitev stroškov uveljavljal z vlogo z dne 13. 8. 2015, njihovo povrnitev uveljavljal skladno s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v sklepu št. 430-133/2015/20 z dne 14. 7. 2015 odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je naročnikovo stroškovno zahtevo v skladu z ustavljeno prakso (zadevi št. 018-090/2015 in 018-106/2015) zavrnila, saj naročnik v predrevizijskem postopku odločitve ni sprejel kot stranka predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 15. 10. 2015

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
 OSI, d. o. o., Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Creaplus, d. o. o., Ukmarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.