018-189/2015 Občina Brežice

Številka: 018-189/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektna dokumentacija PGD za Vodni center Brežice« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Ljubljanski Urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.10.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta Odločitev v postopku oddaje javnega naročila št. 430-0026/2015, z dne 18.08.2015.


2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 24.06.2015 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 4270/2015. Naročnik je dne 18.08.2015 sprejel Odločitev v postopku oddaje javnega naročila, s katero je vse tri prejete ponudbe (kot nepravilne in nepopolne) izločil iz postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker je, kot referenčna, navedel objekta, ki še nista zgrajena. Zaradi neizpolnjevanja referenčnih zahtev sta bili izločeni tudi ponudbi preostalih dveh ponudnikov.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 28.08.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o izločitvi njegove ponudbe razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj citira referenčne zahteve in zatrjuje, da jih je v celoti izpolnil. Navaja, da je v ponudbi navedel dve referenci. Prva se nanaša na »Veslaški center Straža« (v investicijski vrednosti 1.658.232,00 EUR z DDV), druga pa na objekt »Kajak proga v Solkanu« (v investicijski vrednosti 3.900.000,00 EUR z DDV). V rubriko, predvideno za vpis datuma izvedbe del, je pri prvi referenci navedel, da dela še niso izvedena, pri drugi pa je navedel rok predvidene izvedbe. Vlagatelj navaja, da je iz obeh predloženih referenčnih potrdil (Obrazec 5a-1) razvidno, da sta oba referenčna naročnika izdelani projektni dokumentaciji ocenila z najvišjo možno oceno. Navedeno pomeni, da je bila dokumentacija izdelana kakovostno, oziroma v skladu z zahtevami takratnih naročnikov. Vlagatelj pojasnjuje, da vlaga zahtevek za revizijo iz razloga, ker meni, da se je referenčna zahteva glasila na izdelano projektno dokumentacijo in ni zahtevala, da je bilo zanjo pridobljeno gradbeno dovoljenje ali celo, da je bil objekt že zgrajen. Vlagatelj pojasnjuje, da se vsebina razpisanih del nanaša na izdelavo projektne dokumentacije (PGD) in ne na izvedbo, referenčni dokumentaciji pa sta povsem primerljivi z razpisanimi deli. Tudi zahteva, da se mora referenca nanašati na izvedbo del v zadnjih treh letih, dokazuje, da se zahteva zgolj referenca izvedenega projektiranja. Izvedba gradnje referenčnega objekta (od faze PGD, pridobitve ustreznih dovoljenj, izdelave dokumentacije za izvedbo ter do dokončanja gradnje) traja namreč bistveno dlje. Zato objekta, ki bi takšne zahteve izpolnjeval, v Sloveniji ni. Izdelava projektne dokumentacije faze PGD je sestavni del popolne vloge v upravnem postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Za njegovo pridobitev je, poleg popolnega projekta, potrebna tudi izkazana pravica do gradnje in plačilo ustreznih taks oziroma prispevkov. Zgrajen objekt tako ne more biti merilo za presojo kakovosti in pravilnosti izdelanega PGD. Vlagatelj zato meni, da je naročnikova naknadna vključitev navedene zahteve v nasprotju s pravili stroke in zato tudi v nasprotju z določili predpisov o javnem naročanju.

Naročnik je dne 08.09.2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v točki C VIII. Poglavja razpisne dokumentacije (Tehnična, kadrovska ter ekonomska sposobnost) zahteval, da ponudnik izkazuje ustrezne reference, in sicer, da je v zadnjih petih letih od objave tega javnega naročila, izvedel primerljiva dela, na katerih je vrednost izvedbe del, predvidenih s projektom, presegala 400.000,00 EUR z DDV. Primerljiva dela je opisal z navedbo »izdelava projektov PGD za objekte 2412 - Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas«. Zahtevana so bila torej primerljiva dela projektiranja na (že) izvedenemu projektu, katerega izvedba je presegala 400.000,00 EUR. Naročnik navaja, da je v zvezi z referenčno zahtevo prejel vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov. Zato je razpisno dokumentacijo dopolnil in referenčno zahtevo (z Dopolnitvijo 1) zapisal še bolj natančno ter podaljšal rok za oddajo ponudb. V ta namen je dopolnil tudi obrazca OBR 5 in OBR 5a, oziroma je v (nov) obrazec OBR 5a-1 dodal rubrike, ki so jih morali ponudniki (referenčni naročniki) izpolniti s podatki o datumu prevzema projektne dokumentacije, o času izvedbe del na osnovi projekta, z vrednostjo izvedbe del, predvidenih v projektni dokumentaciji, ter z oceno izdelane projektne dokumentacije. Naročnik je z dopolnitvijo nedvoumno zapisal, da potrebuje reference na izvedenih objektih. Navedena dopolnitev je bila objavljena na Portalu javnih naročil in je postala sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik še pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za projektiranje zahtevnega objekta, ki je umeščen v poplavno območje ob hidroenergetski objekt, zato je ključnega pomena, da je projektiranje izvedeno strokovno in ob upoštevanju vseh zahtevanih specifik. Napake pri projektiranju, ki bi se izkazale po izvedbi projekta, bi lahko imele hude posledice. Naročnik meni, da se uspešnost referenčnih projektov izkaže šele po uspešno opravljeni izvedbi s projektno dokumentacijo predvidenega objekta. Prve nepravilnosti projektne dokumentacije se lahko pokažejo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, nadaljnje vsebinske pomanjkljivosti se lahko pokažejo tudi v postopku oddaje del, ključna pa je tudi faza izgradnje objekta, kjer slabo pripravljen projekt povzroči višje stroške in podaljševanje rokov, v primeru, da vseh napak ni mogoče odpraviti, pa tudi neustrezno kvaliteto izvedenega projekta. Naročnik navaja, da je z navedenim utemeljil postavljeno referenčno zahtevo, pri čemer poudarja, da bi moral vlagatelj, v kolikor se z referenčno zahtevo ni strinjal, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za oddajo ponudb.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 15.09.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da se referenčna zahteva nanaša na projektantsko oceno vrednosti del, in ne na vrednost dejanske izvedbe del, ki se za razpisan objekt ne more izvajati na podlagi PGD dokumentacije, temveč zgolj na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo (PZI), ki je naslednja faza dokumentacije. Še več, zahtevano ni bilo niti pridobljeno gradbeno dovoljenje. Trditev naročnika je strokovno neprimerna in nelogična. Izvedba del - gradnja, na podlagi PGD (referenčne dokumentacije), bi bila v nasprotju s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS št. 55/2008), ki v 2. členu določa, da je namen projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), pridobitev gradbenega dovoljenja, namen projekta za izvedbo (PZI) pa izvedba gradnje. V kolikor bi naročnik želel referenčni pogoj oblikovati na način, kot trdi v zavrnitvi zahtevka za revizijo, bi se ta moral nanašati vsaj na pripravljeno PZI dokumentacijo za objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vlagatelj ob tem še opozarja, da bi moral naročnik v primeru, če referenčno zahtevo dejansko tolmači na način, kot je navedel v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, njegovo ponudbo obravnavati kot formalno nepopolno in ga pozvati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe. Naročnik navedene dolžnosti iz 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ni izpolnil, zato je vlagateljevo ponudbo nezakonito zavrnil. Vlagatelj še zatrjuje, da je spremenjena referenčna obrazca razumel na drugačen način kot naročnik. Menil je, da se nanašata na izdelavo PGD dokumentacije, saj prvotno besedilo ni bilo spremenjeno. Razumel je, da je podatek o času izvedbe del na objektu zgolj dodatna informacija, ki ne predstavlja izključujočega dejavnika, zlasti ob upoštevanju, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da se kot datum dokončanja referenčnih del šteje datum prevzema PGD dokumentacije s strani naročnika. Da je bila projektna dokumentacija prevzeta s strani naročnika, pa je razvidno iz dopisa, ki ga prilaga. Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik, v kolikor je zahteval reference s področja poplavne varnosti, poleg zahtevanega referenčnega pogoja (ki se navezuje na izdelavo objekta po CC SI standardih v razredu 2412), zahtevati izpolnjevanje tistih kriterijev, ki so relevantni za projektiranje na poplavnih področjih. Vlagatelj tudi zatrjuje, da iz razloga, ker določil razpisne dokumentacije ni razumel na način, kot jih tolmači naročnik, glede teh očitkov ni prekludiran. Vlagatelj na koncu še navaja, da referenčnega pogoja ni dopustno razširiti v fazi ocenjevanja ponudb in v predrevizijskem postopku, zato predlaga, da Državna revizijska komisija naročnikove argumente iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, zavrne.

Naročnik je dne 11.09.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot zatrjuje vlagatelj, je njegova ponudba primerna in popolna, saj ponujeni referenci ustrezata vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi moral naročnik njegovo ponudbo v tem delu obravnavati kvečjemu kot formalno nepopolno, in ga pozvati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe.

Naročnik je referenčne zahteve določil v Dopolnitvi 1 razpisne dokumentacije, z dne 06.07.2015, ki jo je posredoval vsem ponudnikom, in jo objavil tudi na Portalu javnih naročil (naročnik je z navedeno dopolnitvijo spremenil prvotno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki jo je navedel v točki o točke C Navodila za izdelavo ponudbe - Tehnična, kadrovska in ekonomska sposobnost), in sicer:

»Ponudnik izkazuje ustrezne reference (OBR-5-1 in OBR-5a-1), in sicer, da je v zadnjih treh letih od objave tega javnega naročila uspešno izvedel projektiranje primerljivih objektov, katerih vrednost izvedbe, predvidena s projektom, je presegala 400.00,00 EUR brez DDV. Primerljiva dela: izdelava projektov PGD za objekte 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.«

Naročnik je k Dopolnitvi 1 priložil dva referenčna obrazca (OBR-5-1 in OBR-5a-1).

V obrazec OBR-5-1 (Reference ponudnika) so morali ponudniki vpisati »primerljive objekte, katerih vrednost izvedbe, predvidena s projektom, je presegala 400.000,00 EUR brez DDV«.

Naročnik je v obrazcu OBR-5-1 ponovno navedel, da so primerljiva dela tista, ki se nanašajo na izdelavo projektov PGD za objekte 2421 (Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas), ter tudi zapisal, da se kot datum dokončanja del šteje datum prevzema projektne dokumentacije s strani naročnika.

Obrazec OBR-5a-1 (Referenčno potrdilo ponudnika) je moral podpisati referenčni naročnik. Obrazec je moral biti izpolnjen s podatki o referenčnemu naročniku in o osebi, ki je referenco potrdila, ter z nazivom ponudnika in projektne dokumentacije. Obrazec je moral biti izpolnjen tudi s podatki o tem, ali je ponudnik dela opravil sam, z datumom prevzema projektne dokumentacije, s podatki o času izvedbe del, z vrednostjo izvedbe del, predvidenih v projektni dokumentaciji, ter z oceno izdelane projektne dokumentacije (od 1 do 4).

Referenčni naročnik je s podpisom obrazca OBR-5a-1 potrdil tudi (s strani naročnika vnaprej pripravljen tekst), in sicer: »1. da je bil naročnik navedene projektne dokumentacije in na njeni osnovi izvedenega projekta, 2. da je izvajalec dejansko pripravil projektno dokumentacijo, ki je bila izvedena strokovno, pravočasno in v pogodbeno določenem roku, 3. da razpolaga z dokazili o dejanski izvedbi del, 4. da je zadovoljen s kvaliteto izdelane projektne dokumentacije« ter »5. da je bil na podlagi projektne dokumentacije projekt uspešno izveden in projektne dokumentacije ni bilo potrebno spreminjati iz razlogov na strani pripravljavca projektne dokumentacije.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije so bila v zvezi z referenčno zahtevo postavljena številna vprašanja potencialnih ponudnikov. Eno izmed njih (vprašanje 11, ki se je glasilo: »Ali so mišljena izvedbena dela - se pravi gradnja, ali so mišljena dela/storitve projektanta - se pravi vrednost projektne dokumentacije?«) je vplivalo na naročnikovo odločitev, da referenčno zahtevo (in oba referenčna obrazca) spremeni (dopolni) v zgoraj citirani vsebini.

Naročnik je v zvezi z referenčnimi zahtevami (po objavi Dopolnitve 1) prejel še štiri vprašanja, in sicer:

» 1. Ali naročnik zahteva referenco za zgrajene objekte?

2. Ali je kot referenčno delo zahtevana izdelava PGD ali PZI?

3. Ali ste razmišljali, da z zaostritvijo referenčnih pogojev povzročate veliko gospodarsko škodo potencialnim ponudnikom?

4. Naročnika pozivamo, naj razpisno dokumentacijo popravi tako, da bo upošteval prvotno razpisno dokumentacijo, ki je veljala pred opravljeno spremembo.«

Naročnik je nanje odgovoril z naslednjimi pojasnili (vsa vprašanja in odgovori nanje so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 13.07.2015):

»1. Naročnik zahteva reference za zgrajene objekte.

2. Za naročnika je sprejemljiva izdelava PGD ali PZI.

3. Naročnik se zaveda, da gradi objekt, katerega vrednost je velika, zato zahtevamo od projektanta, da pozna predmetno področje in iščemo reference na že zgrajenih objektih.

4. Naročnik od samega začetka pričakuje reference na že zgrajenih objektih, s popravo obrazcev 5 smo nedvoumno zapisali kaj zahtevamo. Za spremembo smo se odločili na osnovi vprašanja pri odgovoru št. 11.«

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v ponudbeni obrazec OBR-5-1 (Reference ponudnika) vpisal dve referenci izdelanih projektnih dokumentacij (»Veslaški center Straža« v investicijski vrednosti 1.658.232,00 EUR z DDV in »Kajak proga v Solkanu« v investicijski vrednosti 3.900.000,00 EUR z DDV) za dva (še) neizgrajena objekta. Navedeno med vlagateljem in naročnikom ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je izpolnil vse naročnikove referenčne zahteve, saj se obe referenci nanašata na izdelano projektno dokumentacijo, naročnik pa ni zahteval, da je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje ali celo, da je objekt že zgrajen. Tudi vsebina razpisanih del se nanaša na izdelavo projektne dokumentacije (PGD), poleg tega je bilo tudi zahtevano, da je bila projektna dokumentacija izdelana v zadnjih treh letih, izvedba same gradnje (od izdelave projektne dokumentacije do dokončanja gradnje) pa traja bistveno dlje. Vlagatelj tudi opozarja, da bi ga moral naročnik v zvezi s tem, skladno z določili iz 78. člena ZJN-2, pozvati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe. Naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da je z dopolnitvijo referenčne zahteve (ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil, in je s tem postala sestavni del razpisne dokumentacije) jasno zapisal, da zahteva referenco na izvedenih objektih. Ker je vlagatelj predložil referenci za objekta, ki še nista zgrajena, je njegova ponudba nepravilna in nepopolna.

S stališčem vlagatelja se ni mogoče strinjati. Naročnik je namreč s kar tremi, zgoraj citiranimi odgovori, jasno in nedvoumno zahteval, da se mora referenčna dokumentacija (pri kateri gre lahko bodisi za izdelavo PGD bodisi za izdelavo PZI) nanašati na že zgrajen objekt. Naročnikovi odgovori so, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, postali del razpisne dokumentacije in so jih morali ponudniki upoštevati pri pripravi ponudb. Zato vlagatelj pravilno ugotavlja, da sta morala biti v konkretnem primeru (oziroma ob upoštevanju referenčnih zahtev) referenčni projekt, in na njegovi podlagi zgrajen objekt, izvedena v zgolj treh letih. Vlagatelj pravilno pojasnjuje tudi razlike med projektnima dokumentacijama PGD in PZI, ravno tako se je potrebno strinjati z vlagateljem tudi v tem, da se zahtevana referenčna vrednost nanaša na projektantsko oceno in ne na vrednost dejanske izvedbe del. Med naročnikom in vlagateljem tudi ni spora o tem, da je uspešnost in kvaliteta obeh ponujenih referenčnih projektov, ki sta ju referenčna naročnika ocenila z najvišjo predvideno oceno, primerljiva z razpisanimi deli. Ker pa je naročnik z odgovori večkrat in izrecno zahteval referenco na že zgrajenem objektu (v tem smislu je pripravljen tudi obrazec OBR-5a-1, s podpisom katerega je referenčni naročnik med drugim potrdil, »da je bil na podlagi projektne dokumentacije projekt uspešno izveden, in da projektne dokumentacije ni bilo potrebno spreminjati iz razlogov na strani pripravljavca projektne dokumentacije«), se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da je bil podatek o času izvedbe gradbenih del zahtevan le kot neobvezna dodatna informacija, ter da je naročnik referenčno zahtevo zaostril šele v fazi ocenjevanja ponudb oziroma (celo) tekom predrevizijskega postopka. Da bi bila torej ponudba v referenčnem delu pravilna in popolna, so morali ponudniki v zadnjih treh letih, šteto od objave predmetnega javnega naročila, izkazati vsaj eno referenco izdelane projektne dokumentacije (bodisi PGD bodisi PZI), ki je bila že realizirana v končni izgradnji objekta (katerega vrednost izvedbe, predvidene s projektom, je presegala 400.00,00 EUR brez DDV).

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 2. točki V. Poglavja Navodila za izdelavo ponudbe - Pojasnila o vsebini razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma da so referenčne zahteve nejasne, pretirane in strokovno neprimerne) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Kljub temu torej, da je bil vlagatelj z naročnikovo razpisno dokumentacijo nedvomno seznanjen, pa zoper njo ni (pravočasno) ugovarjal, čeprav bi takrat še lahko vplival na njeno vsebino.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je njegova ponudba v zvezi z neizpolnjeno referenčno zahtevo zgolj formalno nepopolna, zato bi ga moral naročnik, skladno z določili 78. člena ZJN-2, pozvati k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe.

17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati: svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ker ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti kot nebistvene (v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in ker naročnik dejstva, ali vlagatelj razpolaga z drugo ustrezno referenco ne more preveriti sam, bi moral vlagatelja pozvati, da svojo ponudbo v ustreznem roku dopolni. Ponudba je namreč nepopolna v delu predložitve (ne)ustreznih referenc, z dopolnitvijo tega dela ponudbe pa vlagatelj ne bi posegel v nobenega izmed prej naštetih elementov ponudbe, v katere (skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2) ni dovoljeno posegati. V konkretnem primeru torej dopolnitev oziroma sprememba ponudbe z novo referenco (in s predložitvijo ustreznih dokazil zanjo) ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merilo (v obravnavanem primeru je edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena - XIII. Poglavje Navodila za izdelavo ponudbe - Merilo za izbor izvajalca), ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Ob navedenem je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 28.08.2015, ugodila in je razveljavila odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz Odločitve v postopku oddaje javnega naročila št. 430-0026/2015, z dne 18.08.2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih ZJN-2 predvideva v 79. in 80. členu, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala priglašene stroške, oziroma stroške vplačane takse v višini 1.000,00 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15.10.2015

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice
- Ljubljanski Urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu