018-193/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-193/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »A-14/15 - G; Rekonstrukcija cestnega objekta čez žel. Progo v Mednem na R1-211/0212 v km 4,520 z nadomestnim propustom in obvozom preko dveh začasnih objektov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAFAEL, d. o. o., Sevnica, Savska cesta 24, Sevnica, ki ga zastopa odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 10. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 1. 9. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 43001-81/2015/19 412, z dne 18. 8. 2015.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 26.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 6. 2015 sprejel Sklep št. A-14/15 G o začetku postopka javnega naročila za rekonstrukcijo cestnega objekta čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 v km 4,520 z nadomestnim propustom in obvozom preko dveh začasnih objektov (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 16. 6. 2015 (s številko objave JN4023/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 18. 8. 2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 43001-81/2015/19 412 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda skupnima ponudnikoma »CVP inženiring d.o.o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana – vodilni partner« in »HIP PLUS d.o.o. - partner«, ponudbo katerih je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 20. 8. 2015, dne 1. 9. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 1. 9. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi odločitev o oddaji naročila ter »naročniku poda jasna navodila glede obravnavanja nepravilnih in formalno nepopolnih ponudb«. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
 zatrjuje, da izbrani ponudnik »nikjer v ponudbi ni navedel, katera dela iz specifikacije naročila prevzema posamezni partner«, upoštevaje dejstvo, da »sta bila partnerja enkrat že pozvana k dodatnim pojasnilom in dopolnitvi ponudbe (dopis naročnika z dne 31.7.2015) in to prav v zvezi s pravilno izpolnitvijo obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu", pa bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika celo izločiti kot nepravilno«;
 zatrjuje, da je reference za premostitveni objekt v izbrani ponudbi predložil podizvajalec, ki bo dejansko izvajal le manjši obseg del, večino del pa bo na premostitvenem objektu očitno izvedel eden od partnerjev (ali oba), ki pa reference ni predložil;
 opozarja, da »je potrebno odločitev naročnika razveljaviti, saj« […] »naročnik sklepa o izbiri ni utemeljil, zlasti pa ni z ničemer pojasnil, zakaj šteje reference izbranega konzorcija ponudnikov za ustrezne«.

Izbrani ponudnik je dne 8. 9. 2015 na pošto oddal vlogo »Izjasnitev izbranega ponudnika«, številka 43001-81/2015/48, z dne 8. 9. 2015 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v celoti zavrne. Izbrani ponudnik pri tem zatrjuje, da je v ponudbi izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije, prav tako pa zatrjuje, da je »vlagatelj z vsemi navedbami, ki jih je podal v zahtevku za revizijo in s katerimi izpodbija nepravilnost in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, prekludiran«, saj »je imel vlagatelj že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo možnost, da poda vse te navedbe, pa jih ni podal«.

Naročnik je dne 10. 9. 2015 sprejel sklep številka 43001-81/2015/60, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, prav tako pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je »po dopolnitvi ponudbe s strani izbranega ponudnika« lahko nesporno ugotovil, da »oba partnerja prevzemata cestna dela ter preostala dela v neposredni povezavi s cestnimi deli«, navedbe »izbranega ponudnika v dopolnitvi ponudbe« pa ocenjuje za »ustrezne« in takšne, ki »zadoščajo zahtevam razpisne dokumentacije, zato je izbrano ponudbo ocenil kot popolno«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 15. 9. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 16. 9. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 21. 9. 2015 prejela vlagateljevo »Opredelitev do navedb naročnika«, z dne 17. 9. 2015, ki jo je vlagatelj priporočeno na pošto oddal dne 17. 9. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, obenem pa iz razlogov, navedenih v njej, vztraja pri zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom z dne 18. 9. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 9. 2015, Državni revizijski komisiji odstopil dotlej še neodstopljeno dokumentacijo postopka pravnega varstva.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (3. točka na zadnji strani) zatrjuje, da je »vlagatelj z vsemi navedbami, ki jih je podal v zahtevku za revizijo in s katerimi izpodbija nepravilnost in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, prekludiran«, saj »je imel vlagatelj že ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo možnost, da poda vse te navedbe, pa jih ni podal«.

Prvi odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj v primeru, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ne izhaja, da bi v postopku oddaje tega javnega naročila, glede katerega je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16. 6. 2015 (s številko objave JN4023/2015), vlagatelj predhodno že vložil zahtevek za revizijo. Ker zakonski dejanski stan prvega odstavka 16. člena ZPVPJN normira vlaganje zahtevkov za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavljenega konkretnega dejanskega stanja pod omenjeno normo ni mogoče subsumirati, saj ni izkazano, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagatelj predhodno (torej pred tokratnim zahtevkom za revizijo) že vložil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru ni dokazal niti, da gre v zadevnem postopku pravnega varstva za presojo dejanj, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev (drugi odstavek 16. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je dne 13. 5. 2015 sicer sprejela odločitev številka 018-071/2015-9, s katero je odločila o takratnem vlagateljevem zahtevku za revizijo, vendar pa
 je bil predmet takratnega javnega naročila »[i]zvedba obvoza ob nadvozu čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 Medvode – Stanežiče v km 4,645« (obvestilo o naročilu je bilo za takratno javno naročilo »objavljeno na Portalu javnih naročil dne 9.1.2015, pod št. objave JN161/2015«);
 je bil v takratnem postopku oddaje javnega naročila spor vezan na vprašanje ustreznosti referenčnega dela takrat nominiranega podizvajalca Dvig, d. o. o., posledično pa tudi, ali je izbrani ponudnik s takratno dopolnitvijo ponudbe izpolnjevanje referenčnega pogoja uspel izkazati ali ne. Izbrani ponudnik v tokratni ponudbi ne nastopa s podizvajalcem Dvig, d. o. o., niti pogoja glede referenc ne dokazuje z omenjenim podizvajalcem;
 je vlagatelj v takratnem postopku pravnega varstva navajal, da »je v dopolnitvi ponudbe izbrani ponudnik predložil dodatno referenco, vendar te reference naročnik ne sme upoštevati, saj gre za nedopustno spremembo ponudbe«;
 je bilo v takratnem postopku oddaje javnega naročila za rešitev spora (za razliko od ključnih vprašanj spora, ki bodo obravnavana v tokratnem postopku pravnega varstva) »ključno vprašanje, ali so lahko ponudniki opravljeno »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta« izkazali z več referenčnimi posli«.

Ob upoštevanju navedenih dejstev je Državna revizijska komisija zaključila, da zakonski dejanski stan iz 16. člena ZPVPJN ni izpolnjen, zato je v nadaljevanju po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 43001-81/2015/8 (410), z dne 16. 7. 2015, med drugim izhaja, da je bila, upoštevaje najnižjo (ponudbeno) ceno kot merilo za izbiro ponudbe (točka IV.2.1 obvestila o naročilu in točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe), vlagateljeva ponudba uvrščena na drugo mesto, takoj za ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja, da »je potrebno odločitev naročnika razveljaviti, saj« […] »naročnik sklepa o izbiri ni utemeljil, zlasti pa ni z ničemer pojasnil, zakaj šteje reference izbranega konzorcija ponudnikov za ustrezne« (tretji odstavek na strani 7).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila obrazložil in v njej navedel ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi o oddaji naročila je naročnik s tem, ko je zapisal, da so »[o]stale ponudbe« […] »zavrnjene iz razloga, ker so cenovno manj ugodne od izbrane«, navedel razlog za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran (tudi vlagatelja), s tem, ko je naročnik v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da je prednost izbrane ponudbe »v razmerju do ponudb, ki niso izbrane,« […] »najnižja ponudbena cena«, pa je navedel tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran (tudi do vlagatelja). Glede na navedeno odločitev o oddaji naročila vsebuje sestavine, ki jih določa druga poved prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), vsebuje pa tudi pravni pouk (primerjaj tretjo poved prvega odstavka 79. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, med drugim tudi v svoji odločitvi številka 018-071/2015-9, z dne 13.5.2015 (stranki revizijskega postopka sta bili v takratnem postopku isti, kot sta v tokratnem postopku), »ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve«. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji ob tem tudi sicer ne izhaja, da bi vlagatelj pri naročniku morebiti zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, izhaja pa, da je vlagatelj dne 28. 8. 2015 vpogledal v izbrano ponudbo in pridobil 15 listov fotokopij izbrane ponudbe (glej Zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, številka 43001-81/2015/42, z dne 28. 8. 2015). Dejstvo, da je vlagatelj »ugotovi[l] dejansk[o] stanj[e], na kater[o] je naročnik oprl svojo odločitev«, potrjuje tudi vsebina zahtevka za revizijo. Na navedeni zaključek iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne vpliva sklicevanje vlagatelja na »sklep DRK št. 018-231/2013-4«. Dejstvo, ali odločitev o oddaji naročila izpolnjuje zahteve 79. člena ZJN-2, se presoja v vsakem postopku oddaje javnega naročila posebej, upoštevaje pri tem okoliščine vsakokratnega konkretnega dejanskega stanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik »nikjer v ponudbi ni navedel, katera dela iz specifikacije naročila prevzema posamezni partner« (drugi odstavek na strani 3), upoštevaje dejstvo, da »sta bila partnerja enkrat že pozvana k dodatnim pojasnilom in dopolnitvi ponudbe (dopis naročnika z dne 31.7.2015) in to prav v zvezi s pravilno izpolnitvijo obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu", pa bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika celo izločiti kot nepravilno« (tretji odstavek na strani 3).

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v Navodila za pripravo ponudbe, v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v njih določil, da mora biti v ponudbi »navedeno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa ter katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) in za kakšno ceno vsak prevzema« (točka 2.5.2 Navodil za pripravo ponudbe). V ponudbi je moralo biti navedeno tudi, »katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema ponudnik in katera posamezni podizvajalec«, pri čemer je moral vsak »navesti vrednost, kraj in predvideni rok izvedbe del«. Naročnik je ob tem določil, da se glede »predloženih listin in navedb (izjav)« […] »od ponudnika lahko zahteva pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Popravki formalnih nepopolnosti in računskih napak v ponudbi so dopustni le v okviru meja, določenih z zakonom« (prvi odstavek točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe). Kot nadalje izhaja iz Navodil za pripravo ponudbe se ponudbo »izloči, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži zahtevanih pojasnil ali stvarnih dokazil, če ne dopolni formalno nepopolne ponudbe« (drugi odstavek točke 2.9), ponudbo pa se izloči tudi, če »ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti ali ne upošteva zahtev iz razpisne dokumentacije« (tretji odstavek točke 2.9). »Podatki o gospodarskih subjektih, ki nastopajo v ponudbi, so obvezna sestavina pogodbe« (prvi odstavek točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe).

Zahtevo, da mora v primeru, če »v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, vsak poleg osebnih podatkov nave[sti] tudi dela, ki jih prevzema, ter vrednost teh del (brez DDV)«, je naročnik zapisal tudi v drugem odstavku točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, pri čemer je naročnik v isti točki zapisal še, da morajo biti prevzeta dela »navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela«.

Ob vpogledu v izbrano ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajajo štirje izpolnjeni, podpisani in žigosani obrazci »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, pri čemer je eden od njih predložen za vodilnega partnerja, eden za partnerja, dva pa za podizvajalca. Na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, predloženem za vodilnega partnerja, so kot dela, ki jih vodilni partner prevzema, zapisana »vsa dela po pogodbenem predračunu«, kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo« pa je zapisan podatek »50 %«. Vsebinsko enaka podatka sta zapisana na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, predloženem za partnerja. Na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, predloženem za prvega podizvajalca, je v navezavi na dela, ki jih prvi podizvajalec prevzema, zapisano »nadvoz čez železniško progo – gradbena in obrtniška dela – komplet«, kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo« pa je zapisan podatek »12 %«. Na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, predloženem za drugega podizvajalca, je v navezavi na dela, ki jih drugi podizvajalec prevzema, zapisano »Ureditev napajalne mreže železniške proge«, kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo« pa je zapisan podatek »4 %«.

Iz razpisne dokumentacije izhaja jasna zahteva naročnika, da mora biti v primeru skupne ponudbe v ponudbi navedeno tudi, katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak od partnerjev v skupni ponudbi in katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak podizvajalec. Ob upoštevanju zapisa, da vsak od partnerjev v skupni ponudbi prevzema »vsa dela po pogodbenem predračunu«, ob upoštevanju dejstva, da določena dela kljub temu prevzemata tudi podizvajalca, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da seštevek podatkov, vpisanih kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo«, ne znaša 100 %, temveč znaša 116 % (50 % + 50 % + 12 % + 4 %), na podlagi podatkov na obrazcih »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU« ni mogoče jasno zaključiti, katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak od partnerjev v skupni ponudbi in katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak od podizvajalcev. Podatka o tem, katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak od partnerjev v skupni ponudbi in katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema vsak od podizvajalcev, ni mogoče jasno razbrati niti iz preostale vsebine izbrane ponudbe.

V posledici predstavljenih dejstev je naročnik izbranega ponudnika s pozivom številka 43001-81/2015/16, z dne 31. 7. 2015 (v nadaljevanju: poziv z dne 31. 7. 2015), upravičeno pozval, da mu predloži »dopolnjene obrazce "Podatki o gospodarskem subjektu" za vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalce, iz katerih bo jasno razvidno, katera dela iz ponudbenega predračuna prevzema vodilni partner, katera partner in katera podizvajalci ter v kakšni vrednosti. Seštevek vrednosti prevzetih del posameznih gospodarskih subjektov in odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo mora biti enak ponudbeni vrednosti oz. 100%«. Ob upoštevanju citirane vsebine poziva z dne 31. 7. 2015 tako ni slediti izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju, da »[n]avedbe vlagatelja, da bi naročnik pozival izbranega ponudnika na spremembo obrazcev v delu, ki se nanaša na navedbno del, ki jih bo posamezen gospodarski subject izvedel, ne drži«, niti v njegovem zatrjevanju, da se poziv z dne 31. 7. 2015 »nanaša le na uskladitev odstotka prevzetih del« (tretji odstavek na tretji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Izbrani ponudnik je v dokumentu, poimenovanem »dodatna pojasnila in dokazila«, številka 348/2015, z dne 12. 8. 2015, upoštevaje njegove priloge (v nadaljevanju: dokument z 12. 8. 2015), ki predstavlja odziv na naročnikov poziv z dne 31. 7. 2015, v pravo relevantnem delu zapisal, da naročniku v prilogi pošilja »popravljene obrazce "Podatki o gospodarskem subjektu" za vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalca iz katerih je razvidno, da je seštevek vrednosti prevzetih del posameznih gospodarskih subjektov in odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo enak ponudbeni vrednosti oz. 100%«. Na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, predloženem za glavnega izvajalca (omenjeni obrazec je priloga dokumenta z 12. 8. 2015), so kot dela, ki jih glavni izvajalec prevzema, zapisana »VSA OSTALA DELA PO PONUDBENEM PREDRAČUNU«, kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo« pa je zapisan podatek »42 %«. Na enakem obrazcu, predloženem za partnerja (omenjeni obrazec je priloga dokumenta z 12. 8. 2015), so kot dela, ki jih partner prevzema, zapisana »DELA PO PRILOŽENEM PONUDBENEM PREDRAČUNU«, kot »odstotek od ponudbene cene za celotno naročilo« pa je zapisan podatek »42 %«. Vsebina omenjenih obrazcev (ki sta priloga dokumenta z 12. 8. 2015), predloženih za prvega oziroma drugega podizvajalca, je (v odnosu na prvotno predložena obrazca) glede izpostavljenih podatkov ostala nespremenjena.

V posledici Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi ob upoštevanju vsebine dokumenta z 12. 8. 2015 ni mogoče napraviti jasnega zaključka o tem, katera dela iz specifikacije naročila (popisa del) prevzema kateri od partnerjev (vodilni partner oziroma partner) v skupni izbrani ponudbi. Zaradi zapisa »DELA PO PRILOŽENEM PONUDBENEM PREDRAČUNU« na obrazcu »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU« (ki je priloga dokumenta z 12. 8. 2015), predloženem za partnerja, tudi ni jasno, ali namerava partner izvajati tudi dela, ki naj bi jih sicer izvajala prvi oziroma drugi podizvajalec, niti ni jasno, katera so »VSA OSTALA DELA PO PONUDBENEM PREDRAČUNU«, ki naj bi jih izvedel vodilni partner oziroma glavni izvajalec v skupni ponudbi, če naj bi partner izvedel »DELA PO PRILOŽENEM PONUDBENEM PREDRAČUNU«. Izbrani ponudnik tako tudi sam zatrjuje, da je na obrazcih »PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU«, ki so priloga dokumenta z 12. 8. 2015, spremenil »le vrednosti prevzetih del pri posameznem subjektu« (prvi odstavek 2. točke na tretji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), ne pa torej podatka o tem, katera »dela iz ponudbenega predračuna prevzema vodilni partner, katera partner in katera podizvajalci«, na kar je bil s pozivom naročnika z dne 31. 7. 2015 tudi pozvan. Glede na predstavljeno dejansko stanje tudi ni »logično, da bo partner prevzel vsa tista dela, ki jih podizvajalci ne bodo izvedli« (drugi odstavek na tretji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), oziroma, ni »edino logično, da bosta partnerja prevzela vsa ostala dela, ki jih ne bodo izvedli podizvajalci« (prvi odstavek 2. točke na tretji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Že zaključka izbranega ponudnika v citiranih zatrjevanjih se razlikujeta. Glede na doslej navedeno tudi ni prepričljiv zaključek naročnika, da je »mogoče nesporno ugotoviti, da oba partnerja prevzemata cestna dela ter preostala dela v neposredni povezavi s cestnimi deli« (zadnji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Ob tem ne gre prezreti, da naj bi, sodeč po podatkih v izbrani ponudbi, cena del nadvoza čez železnico (z davkom na dodano vrednost) znašala bistveno več, kot znaša delež (12 % oziroma ustrezni znesek v EUR) prvega podizvajalca, ki naj bi izvedel dela »nadvoz čez železniško progo – gradbena in obrtniška dela – komplet«. Navedeno prav tako napeljuje na zaključek, da bo moral dela, opredeljena kot dela nadvoza čez železnico, izvajati še kdo od partnerjev v skupnem nastopu ali pa drugi podizvajalec. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala v nekaterih svojih preteklih odločitvah je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, v kolikor ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa posledice nosi ponudnik.

Vlagatelju je nadalje pritrditi v njegovem zaključku (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da tudi »[n]a podlagi navedbe zgolj vrednosti in odstotka, ki ga posamezni partner prevzema, ni mogoče sklepati na to, kdo bo prevzel posamezna dela iz razpisa«. Ker je naročnik izbranega ponudnika v pozivu z dne 31. 7. 2015 izrecno in jasno pozval, da mu predloži »dopolnjene obrazce "Podatki o gospodarskem subjektu" za vodilnega partnerja, partnerja in podizvajalce, iz katerih bo jasno razvidno, katera dela iz ponudbenega predračuna prevzema vodilni partner, katera partner in katera podizvajalci«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik z vsebino dokumenta z 12. 8. 2015 ni sledil naročnikovemu pozivu z dne 31. 7. 2015. Glede na navedeno bi moral naročnik ob upoštevanju prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ob upoštevanju drugega odstavka točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe in ob upoštevanju poziva z dne 31. 7. 2015 izbrano ponudbo izločiti iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila. ZJN-2 namreč določa, da mora naročnik v primeru, če ponudnik v roku, ki ga naročnik določi, svoje ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, tako ponudbo izločiti (tretja poved prvega odstavka 78. člena ZJN-2), drugi odstavek točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe pa določa, da se ponudbo »izloči, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži zahtevanih pojasnil ali stvarnih dokazil, če ne dopolni formalno nepopolne ponudbe«. Naročnik je poleg tega tudi v pozivu z dne 31. 7. 2015 jasno zapisal, da se »[p]o določilih zakona in razpisne dokumentacije« […] »ponudba izloči, če ponudnik v določenem roku ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali če ne upošteva naročnikovih določil«. V posledici je v predstavljenem smislu pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da bi moral naročnik, upoštevaje dejstvo, da »sta bila partnerja enkrat že pozvana k dodatnim pojasnilom in dopolnitvi ponudbe (dopis naročnika z dne 31.7.2015) in to prav v zvezi s pravilno izpolnitvijo obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu",« […] »ponudbo izbranega ponudnika« […] »izločiti« (tretji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo).

Sodišče Evropske unije je že v več sodbah presodilo, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih odločitvah zapisala, da se mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili oziroma zahtevami, ki jih je sam določil. Omenjena stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati na podlagi člena 2 Direktive številka 2004/18/ES, z dne 31. 3. 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004 in sprem.). Načelo enakega obravnavanja zahteva, da za vse konkurente (ponudnike) veljajo enaki pogoji, namen zahteve po preglednosti pa je zagotoviti izključitev tveganja favoriziranja in samovolje naročnika.

V navezavi na zatrjevanje izbranega ponudnika, da »iz razpisne dokumentacije nikjer ne izhaja«, da »naj bi bil podatek o specifikaciji del pri posameznem gospodarskem subjektu ter opredelitvi vrednosti prevzetih del namenjen primerjanju le-tega z predloženimi referencami« (drugi odstavek 1. točke na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik v drugem odstavku točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe zapisal, da morajo biti prevzeta dela »navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko izbrane ponudbe iz razloga, ker izbrani ponudnik z vsebino dokumenta z 12. 8. 2015 ni sledil pozivu z dne 31. 7. 2015, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2 (v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 8. člena ZJN-2, saj ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, niti ni zagotovil, da bi bil ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Z opisanim ravnanjem je naročnik kršil tudi drugi odstavek točke 2.9 Navodil za pripravo ponudbe in svoj lastni zapis v pozivu z dne 31. 7. 2015 o posledici, predvideni za primer, če »ponudnik v določenem roku ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali če ne upošteva naročnikovih določil«.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali so zatrjevanja izbranega ponudnika pravilna, iz razlogov, predstavljenih doslej, ob upoštevanju vrste oziroma narave ugotovljene kršitve naročnika v konkretnem primeru nista »dva ključna elementa«, […] »da se bo delo izvajalo "na ključ" in ne po specifikaciji oziroma po vrednostih navedenih v popisu del, ter da sta oba partnerja solidarno odgovorna za izvedbo vseh del, ki so predmet javnega naročila, vključno z deli, ki jih opravljajo podizvajalci« (drugi odstavek na tretji strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v navezavi na uvodno poved istega odstavka) ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 43001-81/2015/19 412, z dne 18. 8. 2015.

V posledici Državna revizijska komisija v nadaljevanju (tudi ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2 tudi iz katerega od ostalih razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v preostalem delu namreč ne bi več vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne »strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 2.754,00 EUR (6.000 točk)«, »izdatke v pavšalnem znesku 32,13 EUR (20+50 točk)«, oboje povečano za »22 % DDV«, ter »plačano takso v višini 25.000,00 EUR«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne tudi strošek »opredelitve do navedb naročnika v višini 1.377,00 EUR (3.000 točk)« in izdatke v pavšalnem znesku, oboje povečano za »22 % DDV«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
 strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 25.000,00 EUR,
 strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
 izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (20 točk + 20 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
 22 % davek na dodano vrednost v znesku 306,98 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščeni odvetnik, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisan kot davčni zavezanec,
skupaj torej 26.702,34 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na priglašene stroške opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 26.702,34 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12. 10. 2015


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
– odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova ulica 9, 1000 Ljubljana
– CVP inženiring, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu