018-192/2015 Vrtec Šentvid

Številka: 018-192/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve čiščenja za obdobje 2015-2017« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Celovite storitve d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Vrtec Šentvid, Ulica pregnancev 6, 1210 Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: naročnik), 8. 10. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19. 6. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 24. 6. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave NMV3868/2015 in sprememba dne 3. 7. 2015, št. objave NMV4054/2015.

Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe in po razvrstitvi ponudb, glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila po postopku naročil male vrednosti, št. 470-1079/15-2, z dne 10. 8. 2015, oddal ponudniku, ki je prejel največje število točk in oddal popolno ponudbo, Anetta, poslovne in druge storitve, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 10. 8. 2015, št. 470-1079/15-2 po postopku naročil male vrednosti Storitve čiščenja za obdobje 2015-2017, objavljenega pod NMV3868/2015 z dne 24. 6. 2015 v zvezi z NMV4054/2015 z dne 3. 7. 2015 z dne 20. 8. 2015, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila in se mu povrne stroške v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Vlagatelj zatrjuje, da:
- je izbrani ponudnik podal neresnične in zavajajoče podatke v razpisnem obrazcu 8a, na katerem je bilo potrebno podrobno obrazložiti strukturo cene po posameznih postavkah, in sicer v nasprotju z zakonom, ki ureja in določa minimalno plačo, zato sta tako njegova, kot tudi ponudba drugouvrščenega ponudnika Cleaning, d.o.o., Ljubljana, nepravilni in nepopolni,
- naročnikova zahteva po prisotnosti čistilcev 40 ur dnevno pomeni prisotnost petih delavk, zaposlenih za polni delovni čas,
- za pet oseb, ob upoštevanju Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010, v nadaljevanju ZMinP), strošek zaposlenih znaša 3.945,00 EUR (bruto I) oziroma 4.581,00 EUR (bruto II), čemur se prišteje še strošek prehrane minimalno v višini 370,00 EUR in strošek regresa minimalno v višini 329,00 EUR, kar skupaj znese 5.280,00 EUR oziroma v 24 mesecih 126.720,00 EUR brez DDV oziroma 154.598,40 EUR z DDV,
- na podlagi opisanega izračuna utemeljeno sumi, da sta oba ponudnika navedla neresnične in zavajajoče podatke na razpisnem obrazcu 8a,
- je naročnik že v razpisni dokumentaciji razpisni obrazec 8a označil z oznako »STROGO ZAUPNO-POSLOVNA SKRIVNOST«,
- je na vpogledu v ponudbo izbranega in drugouvrščenega ponudnika pozval naročnika, da umakne oznako »STROGO ZAUPNO-POSLOVNA SKRIVNOST«, a je naročnik to odklonil,
- je naročnik ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), ko je ponudbo izbranega ponudnika dopustil kljub taki nepopolnosti,
- naj naročnik omenjena dejstva preveri ter v skladu z drugim odstavkom 77. člena ZJN-2 Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena tega zakona in skladno s tem spremeni svojo odločitev.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi z dne 31. 8. 2015 navaja, da:
- vlagatelj napačno predpostavlja, da je za zahtevano prisotnost 40 ur dnevno potrebno 5 delavcev za polni delovni čas 8 ur, saj naročnik v razpisni dokumentaciji tega ni zahteval, ampak je zahteval le 40 urno prisotnost dnevno,
- je, glede na razpredelnico delavcev in delovnega časa v razpisni dokumentaciji na strani 18, izvedba s petimi delavci nemogoča, ker en delavec ne more biti istočasno na dveh enotah ob isti uri,
- je razpisni obrazec izpolnil upoštevajoč določila ZMinP, le z drugim številom delavcev, ki so zaposleni za različno število ur,
- zavrača očitek, da je njegova ponudba nepravilna in nepopolna in se pri tem sklicuje na Sklep Državne revizijske komisije št. 018-407/2012-7, kjer gre po njegovem mnenju za identičen primer.

Naročnik je dne 10. 9. 2015 sprejel Sklep, št. 470-1079/15-5, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka.

Naročnik navaja, da:
- vlagatelj ni uspel dokazati in izkazati kumulativno določenega pogoja, potrebnega za izkazovanje aktivne legitimacije, ker ni dokazal domnevne kršitve naročnika in ni izkazal in dokazal, da naj bi mu nastala škoda,
- je vlagatelj z zahtevo glede umika oznake »STROGO ZAUPNO – POSLOVNA SKRIVNOST« na razpisnem obrazcu 8a prekludiran, saj v postopku oddaje ni zahteval, naj se razpisna dokumentacija spremeni oziroma oznaka umakne, o tem pa ni naročnika obvestil niti preko portala,
- je taka zahteva vlagatelja nezakonita, saj mora naročnik skladno z ZJN-2 zagotoviti varovanje podatkov, ki štejejo za osebne, tajne ali poslovno skrivnost, zaradi česar je naročnik že sam v razpisni dokumentaciji razpisni obrazec strukture cene označil kot »STROGO ZAUPNO – POSLOVNA SKRIVNOST«,
- izbrani in drugouvrščeni ponudnik nista podala neresničnih in zavajajočih podatkov, saj sta na razpisnem obrazcu 8a podala vse relevantne podatke, ki izkazujejo predračunsko vrednost, ki jo ponujata,
- je navedba vlagatelja glede očitane kršitve ZMinP izbranega in drugouvrščenega ponudnika napačna,
- v razpisni dokumentaciji ni zahteval dnevne prisotnost petih delavk, ampak le prisotnost 40 ur dnevno, kar izhaja iz preglednice v razpisni dokumentaciji in da je posledično napačna domneva vlagatelja, da sta ponudnika dala neresnične in zavajajoče podatke,
- je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo zato, ker je njegova ponudba glede na objavljena merila najugodnejša, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, predloženi so vsi zahtevani dokumenti in ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje.

Vlagatelj se je opredelil do navedb naročnika v sklepu dne 16. 9. 2015 in navedel, da
- se ne strinja in odločno zavrača navedbe naročnika glede neizkazanega pogoja za priznanje aktivne legitimacije,
- se ne strinja z ugotovitvijo naročnika, da je predmet zahtevka za revizijo zahteva vlagatelja za umik oznake »STROGO ZAUPNO-POSLOVNA SKRIVNOST«, saj je v zahtevku zgolj opisal potek vpogleda,
- ponudba izbranega ponudnika ne more biti formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna zgolj zaradi dejstva, da je ponudnik predložil vse dokumente,
- je sklicevanje izbranega ponudnika na Sklep Državne revizijske komisije št. 018-407/2012-7 napačno, saj dejansko stanje ni primerljivo,
- 40 urna dnevna prisotnost predstavlja enak strošek dela ne glede na to, ali delo opravlja 5 delavcev po 8 ur ali 10 delavcev po 4 ure oziroma bi zaposlitev večjega števila delavcev še povečala stroške prevozov na delo, zdravniških pregledov, opravljanja izpitov iz varstva pri delu ipd., zato naročnikovo trditev, da je napačno ocenil, da je v razpisni dokumentaciji zahtevana prisotnost 5 delavcev, temveč gre zgolj za zahtevo po 40 urni prisotnosti, označuje kot zavajajočo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Procesno upravičenje za vodenje (pred)revizijskega postopka je urejeno v določbi 14. člena ZPVPJN, ki (povzeto) aktivno legitimacijo priznava vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V skladu z navedeno določbo ZPVPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev javnega naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne gotovost, vendar obenem tudi ne zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Naročnik zatrjuje, da vlagatelj ni dokazal izpolnjevanja kumulativno določenega pogoja, ker ni uspel dokazati in izkazati domnevne kršitve naročnika in nastanka škode, s čemer se vlagatelj ne strinja.

Ker je vlagatelj v predmetnem postopku predložil pravočasno ponudbo, je s tem nesporno izkazal interes za dodelitev javnega naročila. Možnost nastanka škode pa se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta javnega naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije zahteva izkaz določene stopnje verjetnosti nastanka škode. Da bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana vsaj hipotetična vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve. Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo in vodenje postopka pravnega varstva, saj sta izkazana tako interes za pridobitev javnega naročila kot tudi (vsaj) določena stopnja verjetnosti nastanka škode. Le-ta bi vlagatelju namreč nastala v primeru, da bi naročnik oddal javno naročilo ali izbranemu ali drugouvrščenemu ponudniku, vlagateljeva trditev o nepopolnosti ponudb omenjenih ponudnikov pa bi se tekom revizijskega postopka izkazala za utemeljeno. Izločitev pred vlagateljevo uvrščenih ponudb kot nepopolnih bi tako v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vlagatelju dala možnost, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

Naročnik je v sklepu obravnaval vlagateljeve navedbe glede zahteve za umik oznake »STROGO ZAUPNO – POSLOVNA SKRIVNOST« iz razpisnega obrazca 8a kot del revizijskih navedb, a je vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika pojasnil, da te navedbe niso predmet revizijskega zahtevka, saj so bile v revizijskem zahtevku podane zgolj kot pojasnilo, da je na vpogledu naročnika pozval, da mu dovoli vpogled v razpisni obrazec 8a, kar pa je le-ta zavrnil zaradi omenjene oznake. Glede na navedbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedb ne gre obravnavati kot revizijski razlog in šteje, da med strankama o tem ni spora.

Med strankama pa je sporno, ali sta izbrani in drugouvrščeni ponudnik pri pripravi ponudbene cene in obrazložitvi strukture cene po posameznih postavkah spoštovala zakon, ki ureja minimalno plačo in število delavcev, ki ga je določil naročnik in ali je posledično pravilno zatrjevanje vlagatelja, da sta oba ponudnika v razpisnem obrazcu 8a podala neresnične in zavajajoče podatke.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila opisal v VII. poglavju (Značilnosti in opis predmeta javnega naročila ter posebne zahteve naročnika), iz katerega izhaja, da je za 4 enote, kjer se bo izvajalo čiščenje, naročnik zahteval izvajanje čiščenja v skupnem seštevku 40 ur. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, koliko oseb mora za izvajanje predmeta javnega naročila zagotoviti ponudnik, ampak je to prepuščeno njegovi presoji v okviru oblikovanja ponudbene cene in ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagatelju v navedbi, da je naročnik zahteval prisotnost petih delavk, zaposlenih za polni delovni čas, saj taka zahteva iz razpisne dokumentacije ne izhaja.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudbi izbranega in drugouvrščenega ponudnika nasprotujeta predpisom in sta kot taki nepravilni in nepopolni, ker nobeden od ponudnikov pri pripravi strukture cene v razpisnem obrazcu 8a ni upošteval zakona, ki ureja minimalno plačo.

ZJN-2 v 80. členu določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2 izločiti ponudbe, ki niso popolne. V 16. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je določeno, kakšna mora biti ponudba, da jo je mogoče označiti za popolno, in sicer mora biti pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. ZJN-2 v nadaljevanju v 19. točki istega člena določa, da je nepravilna tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona.

Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo tako izbranega kot tudi drugouvrščenega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisnega obrazca 8a, v katerega so morali ponudniki vnesti podatke o podrobni obrazložitvi strukture cene po posameznih postavkah, izhaja, da sta oba ponudnika pri prikazu izračuna za enega zaposlenega upoštevala najmanj znesek minimalne plače, kot je le-ta objavljen v Uradnem list RS, št. 6/2015, stran 408.

Iz vsebine razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik določil minimalno časovno obveznost izvajalca, ki jo mora s svojim osebjem zagotavljati za izvajanje storitev, ki so predmet javnega naročila. Ponudniki imajo tako možnost, da v ponudbeni ceni upoštevajo delež plač in povračila stroškov zaposlenih, ki bodo izvajali razpisano storitev pri naročniku, upoštevajoč tudi vse druge okoliščine svojega poslovanja (drugi prihodki za plačilo stroška dela ipd). Ni namreč mogoče zaključiti, da je v neskladju z določbami zakona, ki ureja minimalno plačo ponudba, katere skupna ponudbena cena je nižja od vsote minimalnih plačil za delo zaposlenih, hkrati pa je iz izračuna razvidno, da je v svoji obrazložitvi strukture cene ponudnik upošteval zakonsko določen znesek minimalne plače na zaposlenega.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem dodaja še, da do kršitev določb zakona, ki ureja minimalno plačo, lahko pride šele v pogodbeni fazi izvajanja javnega naročila, torej po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila. Upoštevanje zakonskih določb v zvezi z minimalno plačo je namreč s strani ponudnika obvezujoče v razmerju do njegovih zaposlenih, ne pa tudi v razmerju do naročnika pri oblikovanju ponudbene cene (razen, če je to naročnikova izrecna zahteva v razpisni dokumentaciji).

Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevami naročnika glede načina oblikovanja ponudbene cene v razpisni dokumentaciji ugotavlja, da so morali ponudniki, v skladu z razpisno dokumentacijo, v razpisnem obrazcu 8 navesti skupno ponudbeno ceno za 24 mesecev, za katero bodo izvajali storitev čiščenja pri naročniku, in sicer ob upoštevanju 11. točke razpisne dokumentacije (Ponudbena cena in ostali komercialni pogoji), kjer je v šestem odstavku navedeno »Ponudniki v predračunu ponudijo ceno za celovito opravljanje storitev čiščenja, za katerega se prijavljajo … «. S podpisom razpisnega obrazca 7 (Izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije, o sprejemanju plačilnih pogojev in o sprejemanju meril za izbor) so izjavili, da so s pogoji iz razpisne dokumentacije v celoti seznanjeni, s podpisom Krovne izjave, ki je del razpisne dokumentacije pa so se zavezali, da bodo dela izvedli po cenah, v rokih in na način, ki so jih ponudili. Hkrati so se strinjali tudi z vsebino pogodbe, ki v 2. členu (med drugim) določa, da mora izvajalec zagotoviti dovolj delavcev, da skupna čistilna površina na delavca ne presega 600m2, skladno z normativi za čiščenje vrtcev.

Vlagateljeve očitke glede nespoštovanja zakonskih določb zakona, ki ureja minimalno plačo gre tako razumeti tudi v smeri, da smiselno zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 49. členom ZJN-2, ki ureja institut neobičajno nizke ponudbe. Neobičajno nizka ponudba je v skladu z 21.a točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Prvi odstavek 49. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da v kolikor meni, da je pri javnem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve, ponudba ponudnika neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve javnega naročila, preveri, ali je neobičajno nizka. V skladu z navedenim je torej vlagateljeve navedbe razumeti tako, da bi moral naročnik preveriti, ali je izbrani (pa tudi drugouvrščeni) ponudnik spoštoval delovnopravno zakonodajo pri oblikovanju ponudbene cene, torej »skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga« (točka d prvega odstavka 49. člena ZJN-2) in bi moral ponudbo izbranega (in drugouvrščenega) ponudnika zato izločiti kot neobičajno nizko.

V konkretnem primeru je naročnik prejel zgolj tri ponudbe, zato k obligatornemu preverjanju neobičajno nizke ponudbe ni bil zavezan, saj za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji: (i) vrednost ponudbe je za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe in (ii) naročnik je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da pa je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe (od predpostavki, da niso izpolnjeni pogoji za obvezno preverjanje ponudbe), predmet njegove avtonomne presoje. Ravno tako je predmet naročnikove avtonomne presoje (vsaj z vidika konkurenčnih ponudnikov) odločitev, ali bo po izvedbi postopka ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe takšno ponudbo izločil ali pa sprejel. Naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navaja, da je ponudnika glede na določbo 49. člena ZJN-2 pozval, naj potrdi, ali bo storitve čiščenja opravljal v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije za ceno, navedeno v svoji ponudbi, kar naj bi izbrani ponudnik tudi potrdil. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika po preveritvi v skladu z 49. členom ZJN-2 označil za popolno in je ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je naročnik, kot že pojasnjeno, ravnal v okviru avtonomije, ki mu jo s tem v zvezi dajejo določila ZJN-2.

Glede na vse navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da nobeden od ponudnikov pri sestavi ponudbene cene ni ravnal v nasprotju z zakonom, ki ureja minimalno plačo, v posledici česar ponudnika tudi nista podala neresničnih in zavajajočih podatkov na razpisnem obrazcu 8a. Državna revizijska komisija zato zavrača kot neutemeljene vse vlagateljeve navedbe v zvezi s to domnevno kršitvijo ponudnikov, prav tako pa tudi naročniku ni mogoče očitati kršitve 80. člena ZJN-2, v skladu s katerim bi moral naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb izločiti ponudbe, ki niso popolne.

Ker ni izkazano niti, da bi bilo naročnikovo ravnanje v neskladju z določili 49. člena ZJN-2, je Državna revizijska komisija, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8. 10. 2015


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Vrtec Šentvid, Ulica pregnancev 6, 1210 Ljubljana Šentvid
- Celovite storitve d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor
- Anetta, poslovne in druge storitve, d.o.o., Tržaška cesta 135, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.