018-183/2015 Občina Brežice

Številka: 018-183/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Komunalna ureditev obrtne cone Dobova«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KOP Brežice, d. d., Cesta prvih borcev 9, Brežice (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 10. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 21. 8. 2015, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 22. 6. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN4157/2015. Dne 7. 8. 2015 je naročnik izdal dokument št. 430-11/2015-50 »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku TOMGRAD Tomaž Hohnjec, s. p., Olimje 85, Podčetrtek (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 21. 8. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil neupravičeno, saj bi ga moral najprej pozvati k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je od ponudnikov zahteval predložitev zavarovanja za resnost ponudbe, in sicer menice z menično izjavo »brez protesta« v višini 6.000,00 EUR. Prvotno je bil rok za oddajo ponudb določen na dan 7. 7. 2015, kasneje pa je naročnik rok podaljšal na dan 13. 7. 2015. Naročnik je veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe vezal na rok za oddajo ponudb, in sicer je zahteval, da je zavarovanje veljavno 90 dni dlje od roka za oddajo ponudbe. Vlagatelj je v ponudbi predložil menično izjavo z veljavnostjo do 5. 10. 2015, kar predstavlja 90 dni od prvotno določenega roka za oddajo ponudb, in ne 11. 10. 2015, kar bi bilo 90 dni od podaljšanega roka. Vlagatelj zatrjuje, da je bil rok veljavnosti menice dovolj dolg glede na prvotno določen rok za predložitev ponudb. Ko je naročnik rok podaljšal, ni podaljšal nobenega drugega roka, npr. za veljavnost ponudbe ali veljavnost menične izjave, prav tako ponudnikom ni dal nobenih navodil v zvezi z ostalimi zahtevami, na katere vpliva rok za oddajo ponudbe. Šele po prejemu ponudb se je naročnik postavil na stališče, da je samo po sebi umevno, da bi morali biti datumi pri vseh ostalih zahtevah avtomatično podaljšani. Če bi naročnik želel, da je menična izjava vezana na nov rok, bi moral ponudnike na to opozoriti. Naročnik je v zvezi z rokom za predložitev ponudb objavil le dodatno pojasnilo in se je izognil objavi obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, na ponudnike pa je prevalil dolžnost, da sami ugotovijo, kateri roki so spremenjeni. Vlagatelj zato zatrjuje zlorabo, ko je naročnik vsebinsko povsem ločene datume vezal na datum odpiranja ponudb, saj nikjer ni navedel, kateri rok za oddajo ponudb je relevanten za ostale zahteve v razpisni dokumentaciji. Ker je bil rok za veljavnost ponudbe v obrazcu OBR-2 vpisan na dva načina, in sicer datumsko ter z dikcijo »Opcija ponudbe je najmanj 90 dni daljša od roka za oddajo ponudb«, v obrazcu OBR-9, ki se je nanašal na menično izjavo, pa je bil datum določen le datumsko, bi moral naročnik vlagatelja pozvati k pojasnilu, kateri od obeh podatkov velja. V tem primeru bi vlagatelj pojasnil, da priznava rok veljavnost ponudbe 90 dni daljši od roka za oddajo ponudb in bi popravil datumsko opredelitev. Naročnik pa je domneval, da je edini relevanten podatek 5. 10. 2015, ne da bi upošteval, da se je vlagatelj strinjal tudi z opombo »Opcija ponudbe je najmanj 90 dni daljša od roka za oddajo ponudb«. Če bi naročnik navedeno nejasnost razčistil, bi bila pravilna tudi menična izjava na obrazcu OBR-9, v kateri je datum na črti prav tako vezan na datum oddaje ponudb. Vlagatelj navaja, da je naročnik v trenutku poteka roka za prejem ponudb in še 84 dni po poteku končnega roka razpolagal z veljavno in po vsebini ustrezno ponudbo, zato naročnik ni imel razlogov, da ponudbo vlagatelja izloči, ne da bi ga prej pozval k dopolnitvi ponudbe. Namen finančnega zavarovanja je, da predstavlja učinkovito zavarovanje, če ponudnik po poteku roka za predložitev ponudb umakne ponudbo. Naročnik bi zavarovanje lahko unovčil v roku 84 dni od poteka roka za predložitev ponudb, če bi bilo to potrebno, dejstvo, da je bilo zavarovanje šest dni prekratko, pa pomeni le formalno nepopolnost ponudbe, zato bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi. Po mnenju vlagatelja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) omogoča tudi spreminjanje ponudbe. Prekratek rok veljavnosti menične izjave predstavlja napako v delu, ki ne vpliva na merila in se ne veže na tehnične specifikacije v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta. Ne gre za napako, ki bi povzročila neuporabnost zavarovanja, predložena menična izjava je naročniku omogočala, da izvede postopek dopolnjevanja, v času veljavnosti menične izjave pa bi naročnik tudi že moral opraviti fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Ne glede na določbo 1. točke drugega odstavka VII. poglavja razpisne dokumentacije, ki je določala, da bo naročnik kot nepravilno izločil vsako ponudbo, če besedilo menične izjave za resnost ponudbe ne bo vsebovalo vseh zahtevanih elementov ali če menica ne bo žigosana in podpisana, vlagatelj meni, da je treba v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem ponudb kot kogentno upoštevati določbo 78. člena ZJN-2. Tudi sicer pa je vlagateljeva menična izjava vsebovala vse zahtevane elemente in je bila tudi podpisana in žigosana, imela je le napako v navedbi datuma veljavnosti. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zato, ker predložena menična izjava za resnost ponudbe ni bila veljavna do 11. 10. 2015. Naročnik v odločitvi ni zatrjeval, da naj bi bila ponudba vlagatelja veljavna prekratek čas, če pa bo naročnik zatrjeval, da je bil razlog za izločitev ponudbe tudi prekratek rok veljavnosti ponudbe, bo vlagatelj svoje navedbe dopolnil. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 7. 9. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbo predložil menično izjavo za resnost ponudbe s krajšo veljavnostjo od zahtevane glede na podaljšan rok za oddajo ponudb. Naročnik je veljavnost ponudbe in veljavnost menične izjave za resnost ponudbe vezal na rok za oddajo ponudbe, ki je bil najprej določen z dnem 7. 7. 2015, kasneje pa je bil z odgovorom na vprašanje podaljšan na dan 13. 7. 2015. Po mnenju naročnika iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da se s spremembo roka za oddajo prijav pravice in obveznosti naročnika in prijaviteljev vežejo na nove roke, ki izhajajo iz podaljšanega roka za oddajo ponudb, kar je bilo določeno v 4. točki V. poglavja razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija je bila po mnenju naročnika jasna tudi v delu, ki se nanaša na predložitev zavarovanja za resnost ponudbe. S tem, ko je naročnik od ponudnikov želel pridobiti datum veljavnosti ponudbe in je v oklepaju opozoril ponudnike, da je rok veljavnosti ponudbe najmanj 90 dni, je ponudnike dodatno opozoril na pozornost pri izpolnjevanju ponudbe. Ker je vlagatelj ponudbo oddal 13. 7. 2015, je bil seznanjen s podaljšanjem roka za predložitev ponudb, kar bi moral upoštevati pri določanju ostalih rokov. Vlagatelj ni predložil menične izjave za resnost ponudbe v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj je veljavnost izjave prekratka, zato je ponudba neprimerna in nepopolna. Po mnenju naročnika ne gre za formalno nepopolnost, saj menična izjava ni bila predložena v skladu z navodili iz vzorcem obrazca OBR-9. Menična izjava pomeni vsebinsko pomanjkljivost ponudbe in ne formalne. Če bi naročnik vlagatelju omogočil dopolnitev, bi mu s tem omogočil vsebinsko spremembo že predloženih dokumentov, kar pa ne bi bilo dopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 10. 9. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 9. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da je namen določbe 78. člena ZJN-2 ta, da ponudnikom omogoči dopolnjevanje in spreminjanje že predloženih ponudb in da na ta način odpravijo napake, ki jih vsebujejo ponudbe. Ponudbe je dopustno dopolnjevati in spreminjati v vseh delih, razen v tistih, kjer je v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2 izrecno navedeno, da dopolnitev oz. sprememba ni dovoljena. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ne določa, da ponudnik ne sme odpraviti napake v menični izjavi, zato je treba dopustiti odpravo napake. To velja toliko bolj ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v trenutku poteka roka za prejem ponudb in še nadaljnjih 84 dni po njegovem preteku razpolagal z veljavno menično izjavo in mu je bilo zagotovljeno ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe. Menična izjava je bila skladna z vzorcem in je bila tudi vrednostno ustrezna, le veljala je šest dni premalo, to pa je napaka, ki jo je dopustno odpraviti. V konkretnem primeru velja, da sta dopolnjevanje in sprememba dovoljena v vseh primerih, razen kadar bi šlo za dopolnjevanje oz. spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe, ponudbe v okviru meril, tehničnih specifikacij oz. tistih elementov ponudbe, ki vplivajo na razvrstitev ponudb.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je ponudbo vlagatelja mogoče obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in posledično ali bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Če je ponudba formalno nepopolna, ZJN-2 dovoljuje, da jo ponudnik, če so izpolnjeni pogoji, določeni v ZJN-2, dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.

Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe.

Naročnik ponudbi vlagatelja očita, da je vsebovala menično izjavo za zavarovanje resnosti ponudbe s prekratkim rokom veljavnosti. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe je, kadar ga naročnik zahteva, del ponudbene dokumentacije, kar izhaja iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2. Ta določa, da lahko razpisno dokumentacijo sestavljajo tudi morebitna finančna ali druga zavarovanja. Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnih zavarovanj, mora upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 48/2014; v nadaljevanju: Uredba). Namen Uredbe je določiti, ali so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki (71.a člen ZJN-2). V skladu s 74.a členom ZJN-2 je namen zavarovanja za resnost ponudbe ta, da naročnik (v primeru, kadar zahteva njegovo predložitev) unovči zavarovanje, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb ali če po pozivu naročnika z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kot zavarovanje za resnost ponudbe zahteval predložitev menice z menično izjavo. Zahteve glede predložitve menice je določil v IV. poglavju Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je v točki 3.m zahteval, da morajo ponudniki na obrazcu OBR9 kot zavarovanje za resnost ponudbe predložiti naslednji dokument:

»Menica z menično izjavo »brez protesta« v višini 6.000,00 EUR, unovčljiva na kateremkoli poslovnem računu ponudnika in z veljavnostjo najmanj 90 dni daljšo od roka za oddajo ponudbe, če se le-ta spreminja.«

V 7.a točki VIII. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v zvezi z menico določil še:

»Za zavarovanje za resnost ponudbe mora ponudnik predložiti menico z menično izjavo »brez protesta« v višini 6.000,00 EUR, unovčljivo na kateremkoli poslovnem računu ponudnika in z veljavnostjo najmanj 90 dni daljšo od roka za oddajo ponudbe, in sicer na OBR-9.

Naročnik bo unovčil zavarovanje za resnost ponudbe v naslednjih primerih:

- če ponudnik umakne ali spremni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi ali
- če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolni obveznosti iz pogodbe ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ali ne predloži oz. zavrne predložitev garancije za dobro izvedbo javnega naročila ali
- če ponudnik ne pristopi k izvedbi del kljub podpisani pogodbi o izvedbi javnega naročila.«

V obrazcu OBR9, v katerem je bila vsebovana menična izjava, je naročnik med drugim zahteval, da menična izjava vsebuje naslednje besedilo:

»Izdajatelj menice nepreklicno pooblašča Občino Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, da v primeru, če izdajatelj menice umakne ali spremni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi ali če izdajatelj menice kot ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami razpisne dokumentacije ali če izdajatelj menice v skladu z določbami razpisne dokumentacije ne predloži oz. zavrne predložitev garancije za dobro izvedbo ali če izdajatelj menice ne pristopi k izvedbi del kljub podpisani pogodbi o izvedbi javnega naročila, izpolni bianko menico do višine 6.000,00 EUR z veljavnostjo do (datum veljavnosti ponudbe) in da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni, in sicer tako z bistvenimi kot opcijskimi meničnimi sestavinami in klavzulami, po svoji presoji, ter uporabi izpolnjeno menico za izterjavo menične v skladu z Zakonom o menicah brez možnosti protesta izdajatelja menice.«

Iz citiranih določb Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je razvidno, da je naročnik kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe zahteval predložitev menice z menično izjavo, pri čemer je moral biti rok veljavnosti menice vsaj 90 dni daljši od roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bile zahteve naročnika, ki se nanašajo na rok veljavnosti zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, jasne. Jasno (in na več mestih v razpisni dokumentaciji) je bilo določeno, da mora finančno zavarovanje za resnost ponudbe veljati vsaj 90 dni od datuma za predložitev ponudb. Rok veljavnosti zavarovanja je bil vezan na rok za predložitev ponudb, na to pa so bili ponudniki tudi izrecno opozorjeni, in sicer tako v že citirani točki 3.m Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, še bolj jasno pa v 4. točki V. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik določil:

»Naročnik bo po potrebi podaljšal rok za oddajo prijav, da bo prijaviteljem omogočil upoštevanje dopolnitev. S premaknitvijo roka za oddajo prijav se pravice in obveznosti naročnika in prijaviteljev vežejo na nove roke, ki posledično izhajajo iz podaljšanega roka za oddajo ponudb.«

Na podlagi navedenega se ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik dne 29. 6. 2015 objavil le podaljšanje roka za oddajo ponudb, ni pa ob tem podaljšal nobenega drugega roka in ponudnikom tudi ni dal nobenih navodil v zvezi z ostalimi zahtevami, na katere vpliva rok za oddajo ponudbe. Ponudniki so bili v 4. točki V. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno opozorjeni, da se v primeru podaljšanja roka za predložitev ponudb pravice in obveznosti naročnika in prijaviteljev vežejo na nove roke, kar nedvoumno pomeni, da premik roka za predložitev ponudb vpliva na ostale roke, ki so bili vezani nanj. Ponudnikom zato ni bilo treba ugibati, kakšen namen je imel naročnik v zvezi z ostalimi roki, kot to navaja vlagatelj, temveč so bili dolžni, po skrbni preučitvi razpisne dokumentacije, upoštevati jasna navodila tudi v zvezi z ostalimi datumi, ki so bili vezani na rok za predložitev ponudb, in pripraviti ponudbeno dokumentacijo upoštevajoč podaljšani rok.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik datum za predložitev ponudb najprej določil na 7. 7. 2015, kasneje pa je ta datum podaljšal na 13. 7. 2015. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, se v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. To pomeni, da je spremenjeni datum za predložitev ponudb postal del razpisne dokumentacije, ponudniki pa so ga bili dolžni upoštevati, in sicer tako v zvezi s samo predložitvijo ponudb kot tudi (glede na določbe točke 3.m iz IV. poglavja in točke 7.a iz VIII. poglavja, zlasti pa točke 4 iz V. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) v zvezi z določitvijo roka veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe. Ker je bil prvotno določen rok za predložitev ponudb 7. 7. 2015 in je moral biti rok veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe vsaj do 5. 10. 2015, so morali ponudniki po prestavitvi roka za predložitev ponudb zagotoviti veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe vsaj do 11. 10. 2015.

Kot je razvidno iz ponudbe vlagatelja, je ta upošteval nov datum za predložitev ponudb, saj je ponudbo predložil 13. 7. 2015 ob 8.58 uri. Tudi ponudbena dokumentacija vlagatelja je datirana na 13. 7. 2015, npr. OBR-1 Podatki o ponudniku, OBR-2 Ponudba, OBR-3 Izjava itd. Prav tako je sama menična izjava na obrazcu OBR-9 datirana na 13. 7. 2015, kar pomeni, da jo je vlagatelj pripravil na dan izteka podaljšanega roka za predložitev ponudb. Kljub temu, da je bil vlagatelj očitno seznanjen z novim datumom za predložitev ponudb in da ga je tudi upošteval pri sami pripravi in oddaji ponudbe, pa pri tem ni upošteval citiranih določb Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj novemu datumu za predložitev ponudb ni prilagodil niti roka veljavnosti ponudbe (kar je razvidno iz obrazca OBR-2) niti roka veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe (kar je razvidno iz obrazca OBR-9). V obrazec OBR-9, ki je vseboval menično izjavo, je namreč vlagatelj zapisal, da je veljavnost bianco menice 5. 10. 2015, kar je bil tudi datum veljavnosti ponudbe. Glede na navedeno v tem delu ni mogoče govoriti o nejasnosti vlagateljeve ponudbe, kot to zatrjuje vlagatelj, saj iz njegove ponudbe jasno izhaja, da je zavarovanje za resnost ponudbe veljavno do 5. 10. 2015 in ne do 11. 10. 2015, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji (najmanj 90 dni od roka za predložitev ponudb).

Navedena dejstva med vlagateljem in naročnikom niti niso sporna. Kot priznava tudi vlagatelj, je svoji ponudbi predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe (menično izjavo) z veljavnostjo do 5. 10. 2015, kar predstavlja 90 dni od prvotno določenega roka za oddajo ponudb, in ne do 11. 10. 2015, kar bi bilo 90 dni dlje od podaljšanega roka za oddajo ponudb in v skladu z naročnikovimi zahtevami. Vendar vlagatelj zatrjuje, da ugotovljena napaka v zvezi z veljavnostjo zavarovanja za resnost ponudbe ne predstavlja vsebinskega odstopanja od vzorčnega besedila menične izjave, temveč zgolj formalno nepopolnost, zaradi katere bi ga moral naročnik, v skladu z 78. členom ZJN-2, pozvati k odpravi te pomanjkljivosti oz. k podaljšanju roka veljavnosti zavarovanja. Te navedbe vlagatelj utemeljuje s tem, da ZJN-2 omogoča tudi spreminjanje ponudbe ter da napaka v datumu veljavnosti finančnega zavarovanja ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila in tudi ne na tehnične specifikacije.

Glede na definicijo formalno nepopolne ponudbe ter upoštevajoč 78. člen ZJN-2 je treba ugotoviti, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe res ni del ponudbenega predračuna niti ne sodi med tehnične specifikacije ali tiste elemente ponudbe, ki vplivajo na razvrstitev ponudb glede na merila. Ne glede na to pa se z vlagateljem ni mogoče strinjati, da napake v finančnem zavarovanju za resnost ponudbe pomenijo formalno nepopolnost ponudbe. Slediti vlagateljevim argumentom bi pomenilo, da lahko ponudniki kadarkoli pojasnjujejo, dopolnjujejo ali spreminjajo finančno zavarovanje za resnost ponudbe, na ta način pa bi zavarovanje za resnost ponudbe izgubilo svoj namen. Kot je bilo že zapisano, je v skladu s 74.a členom ZJN-2 namen zavarovanja za resnost ponudbe ta, da ga naročnik unovči v primeru, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb ali če po pozivu naročnika z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Iz določbe 74.a člena ZJN-2 je razvidno, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja poseben del ponudbe, ki se ne nanaša na izkazovanje ponudnikove usposobljenosti in ki tudi ni povezan s predmetom ponudbe ali merili, je pa tesno povezan s samo ponudbo in je namenjen resnosti izkazovanja ponudbene volje. Naročniku prejeto zavarovanje za resnost ponudbe zagotavlja, da po razkritju ponudbenih cen in ostalih elementov meril na javnem odpiranju ponudb ne pride do dogovarjanj med ponudniki oz. do špekulacij, ko bi najugodnejši ponudniki umaknili svoje ponudbe v korist manj ugodnemu (dražjemu) ponudniku oz. ko z naročnikom ne bi več hoteli sodelovati v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Glede na jasen namen in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe ni mogoče zavzeti stališča, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti je mogoče kadarkoli odpravljati, bodisi s spreminjanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja bodisi s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. V tem primeru bi bili naročniki izpostavljeni zlorabam, saj bi ponudniki lahko namenoma predložili neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe ali pa ga sploh ne bi predložili, pričakujoč, da bodo napake lahko odpravljali kasneje, če jim bo to glede na podatke, pridobljene na javnem odpiranju ponudb, sploh še v interesu. Naročniki bi bili v tem primeru odvisni od volje ponudnikov, zavarovanje za resnost ponudbe pa bi v celoti izgubilo svoj namen. Zato je treba ugotoviti, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, morebitnih napak pa ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za izločitev ponudbe.

Napaka v menični izjavi v vlagateljevi ponudbi torej ne more predstavljati formalne nepopolnosti ponudbe. Ni mogoče govoriti zgolj o manjši formalni pomanjkljivosti, temveč o vsebinski napaki pri roku veljavnosti zavarovanja, ki je eden izmed ključnih delov finančnega zavarovanja. Pri tem okoliščina, ali gre za napako v nekaj dneh ali v nekaj mesecih, ne more biti pomembna. Ključna je ugotovitev, da vlagatelj, kljub jasnim določbam v razpisni dokumentaciji, ni zagotovil veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe v zahtevanem roku, temveč je ta rok krajši. Da bo naročnik neustrezno menico obravnaval kot izločitveni pogoj, je bilo določeno tudi v 1. točki VII. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik zapisal, da bo kot nepravilno izločil ponudbo, če »besedilo menične izjave za resnost ponudbe ne bo vsebovalo vseh zahtevanih elementov ali priložena lastna bianco menica ne bo podpisana in žigosana.« Ker vlagatelj ni predložil zavarovanja za resnost ponudbe, ki bi vsebovalo element veljavnosti v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 9. 10. 2015


predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- TOMGRAD Tomaž Hohnjec, s. p., Olimje 85, 3254 Podčetrtek
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve