018-178/2015 SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.

Številka: 018-178/2015-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELEKTROTEHNA ELEX INTERNATIONAL TRADE d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 10. 2015

ODLOČILA


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-571/2015-IK, z dne 9. 7. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. 7. 2014 sprejel sklep št. SODO-589/14-IK o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 9. 2014, pod št. objave JN9355/2014, dne 24. 9. 2014 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2014/S 183-323883.

Naročnik je dne 4. 12. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-866/2014-IK, s katerim je javno naročilo oddal vlagatelju. Zoper navedeno odločitev je ponudnik C & G d.o.o. Ljubljana vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev (sklep št. 018-012/2015-23 z dne 16. 4. 2015).
Naročnik je dne 9. 7. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-571/2015-IK, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot nepopolno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31. 7. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev (št. SODO-622/15-IK) sprejel dne 4. 8. 2015, vlagatelju pa je bila vročena dne 6. 8. 2015.

Vlagatelj je dne 17. 8. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da so razlogi za zavrnitev njegove ponudbe nezadostno obrazloženi in nezakoniti. Ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker naj na poziv naročnika ne bi predložil odločbe Urada RS za meroslovje o skladnosti tipov meril s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Vendar pa vlagatelj poudarja, da se je zahteva naročnika glasila na predložitev ustrezne izjave o odobritvi tipa meril in ne na predložitev odločbe Urada RS za meroslovje; predložitev tipa merila je bila zahtevana šele kasneje, v izvedbeni fazi, po sklenitvi pogodbe. Ponudba torej ne more biti nepopolna iz razloga, ker ni predložena dokumentacija o odobritvi tipa merila, v posledici navedenega pa tudi ne drži, da bi naročnik lahko certifikat Physikalisch-Technische Bundesanstalt (v nadaljevanju: PTB) štel kot ustrezno izjavo šele s predložitvijo ustrezne odločbe Urada RS za meroslovje, saj naročnik take odločbe kot dela ponudbene dokumentacije sploh ni zahteval. Vlagatelj poudarja, da na predložitev izjave ni bil nikoli pozvan, v kolikor pa bo bil, bo takšno izjavo – o obstoju odločbe o skladnosti tujega tipa merila – tudi predložil. Vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na 46. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in predlaga razveljavitev odločite o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 26. 8. 2015 izjasnil izbrani ponudnik. Poudarja, da je bil vlagatelj pozvan na dopolnitev ponudbe, vendar je s tem, ko je v dopolnitvi navedel, da ima odobritev tipa merila s strani PTB, dejansko priznal, da z odobritvijo tipa merila s strani Republike Slovenije ne razpolaga. Pravno nerelevantno in neutemeljeno naj bi bilo stališče vlagatelja veljavnosti tujih certifikatov o odobritvi tipa merila v Republiki Sloveniji, saj je potrebno zahteve razpisne dokumentacije izpolniti točno tako, kot so zapisane. Izbrani ponudnik še dodaja, da ponudba vlagatelja ni nepopolna zgolj iz razloga neustreznosti izjave glede zahteve o odobritvi tipa merila, temveč tudi zato, ker ponudba ne izkazuje ustreznosti ponujenega napetostnega merilnega transformatorja zahtevi glede nazivne zdržne napetosti NN navitij.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. SODO-730/15-IK z dne 3. 9. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da ker ponudbi vlagatelja za ponujene instrumentne transformatorje ni bil priložen odobren tip meril, izdan v Republiki Sloveniji, je vlagatelja pozval, naj svojo ponudbo v tej smeri dopolni. Naročnik v nadaljevanju navaja in povzema zahteve Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/2000 s sprem; v nadaljevanju: ZMer-1) in podzakonskih predpisov ter navaja, da lahko naročnik prizna potrdilo oz. certifikat o odobritvi tipa merila, ki ga je izdal organ s sedežem v drugi državi članici, šele na podlagi odločbe Urada za meroslovje RS o skladnosti tipa merila z zahtevami slovenske zakonodaje, saj naročnik nima pristojnosti niti strokovnega znanja tega presojati. Naročnik meni, da vlagatelj ne more uspeti z zavajajočo interpretacijo razpisnih pogojev, ko poskuša prikazati, da je za izpolnitev sporne zahteve dovolj predložitev ustrezne izjave, ne pa tudi izkazovanje odobritve tipa merila v Republiki Sloveniji. Navedeno se dokazuje z odločbo Urada za meroslovje, ki je vlagatelj ni predložil, niti ni predložil kakršnekoli druge izjave, ki bi navedeni pogoj dokazovala. Predložil je le odobritev tipa merila s strani PTB, s čimer pa ni izkazal pogoja, da imajo ponujeni instrumentni transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji. Predložen certifikat PTB bi lahko v skladu s pogoji naročnik štel kot ustrezno izjavo le v primeru hkratne predložitve ustrezne odločbe Urada RS za meroslovje o skladnosti zadevnih meril s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Ponudniki morajo dokazovati izpolnjevanje zahtevanih pogojev zgolj z dokazili, ki jih določi naročnik.

Naročnik je z vlogo z dne 7. 9. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 9. 9. 2015 opredelil do navedb naročnika. Poudarja, da z zahtevkom za revizijo ni izpodbijal materialnopravne podlage naročnikovih zahtev, niti zakonsko določene vloge Urada RS za meroslovje, niti vsebine razpisne dokumentacije. Obenem tudi ni sporno, da na naročnikov poziv ni predložil odločbe Urada, vendar pa je bistvo revizijskega postopka drugje – problematična je ustreznost naročnikovega poziva k odpravi formalne nepopolnosti. Naročnik tako ni bil upravičen pozvati k navedeni odobritvi tipa merila, temveč le k izjavi o odobritvi tipa merila. Navedeno pomeni, da s strani naročnika ni bil pozvan na odpravo formalne nepopolnosti na način, kot je to določala razpisna dokumentacija. Odločba Urada RS za meroslovje že sama po sebi predstavlja odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji, ne pa izjave o tem. Naročnik naj bi skušal zahtevo, ki jo je postavil za kasnejšo fazo javnega naročila (predložitev tovarniške dokumentacije) inovativno prestaviti v fazo ocenjevanja ponudb. Odločba Urada kot del razpisne dokumentacije ni bila zahtevana, saj naročnik v razpisni dokumentaciji razlikuje med izjavo o odobritvi tipa merila in dokumentaciji o odobritvi tipa merila. Naročnik po roku za oddajo ponudb ne sme spreminjati razpisne dokumentacije tako, da za priznanje sposobnosti zahteva drugo dokazilo, kot ga je že prej določil, čeprav lahko tudi to dokazilo izkazuje izpolnjevanje pogoja. Vlagatelj poudarja, da v kolikor bo na podlagi razveljavitve izpodbijane odločitve pravilno pozvan na predložitev izjave o odobritvi tipa merila v RS, bo takšno izjavo – o obstoju odločbe Urada RS za meroslovje o skladnosti tujega tipa merila – tudi priložil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJNVETPS, ko je po prejemu dopolnitve ponudbe to kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak).

Kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da ponudnik niti po pozivu na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe ni dopolnil v smeri, da bi bilo razvidno, ali je za ponujen tip tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev priložen odobren tip meril, izdan v Republiki Sloveniji. Razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne se torej nanaša na zahtevo naročnika, kot izhaja iz naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil, kjer je dne 10. 10. 2014 na vprašanje gospodarskega subjekta: »V razpisni dokumentaciji ni nikjer navedeno, da morajo imeti instrumentni (napetostni in tokovni) transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji in da morajo imeti overjeno kalibriranje (prve meritve). Ali se za napetostnike in tokovnike zahteva odobritev tipa merila v RS in ali je potrebno izvesti kalibriranje (prvo umerjanje).« odgovoril »Vsi napetostni in tokovni instrumenti transformatorji morajo imeti odobritev tipa merila v RS in morajo imeti pri merilnih jedrih, izvedeno kalibriranje (prvo umerjanje). Ponudnik mora o tem v ponudbi podati ustrezno izjavo, dokumentacija o odobritvi tipa merila in o prvi kalibraciji pa mora biti del tovarniške dokumentacije, ki jo dobavitelj predloži po zaključenih kosovnih preizkusih instrumentnih transformatorjev..« Dopolnitev zahtev, kot jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS šteje kot del razpisne dokumentacije.

Med strankama ni sporno, da vlagateljeva ponudba zahtevane izjave ni vsebovala, zaradi česar je bila ponudba formalno nepopolna (enak zaključek izhaja tudi iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-012/2015-23). Ponudba izbranega ponudnika je bila namreč nepopolna v delih, ki niso vplivali na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti s predložitvijo izjave o odobritvi tipa merila za ponujene instrumentne transformatorje pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (18. točka 2. člena in tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Naročnik je vlagatelja s pozivom z dne 21. 5. 2015 (št. SODO-400/15IK) pozval na »Dopolnitev ponudbe skladno z 82. členom ZJNVETPS«, pri čemer je navedel, da »[k]er iz vaše ponudbe ni razvidno, da je za ponujen tip tokovnih in napetostnih instrumentnih transformatorjev priložen odobren tip meril, izdan v Republiki Sloveniji, vas na podlagi navedenega pozivamo, da nam le tega predložite«. Glede na navedeno naročnik torej vlagatelja ni pozval na predložitev ustrezne izjave o tem, da imajo oz. bodo imeli transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji, ampak na samo odobritev tipa merila – tj. odločbo Urada RS za meroslovje, kar naj bi ponudniki skladno s citirano naročnikovo zahtevo predložili šele ob dobavi – v okviru tovarniške dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti po zaključenih kosovnih preizkusih instrumentnih transformatorjev. Državna revizijska komisija pri tem še ugotavlja, da je naročnik predložitev odločb Urada RS za meroslovje zahteval le od vlagatelja, ne pa tudi od izbranega ponudnika, čeprav (tako kot vlagatelj) ta ponudnik odločb v ponudbi ni predložil.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS in prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS s tem, ko je vlagatelja pozval na predložitev dokazila, ki ga ni zahteval že v razpisni dokumentaciji in nato njegovo ponudbo zaradi nepredložitve takega dokazila izločil kot nepopolno, saj zaradi odsotnosti takega dokazila (odločbe oz. dokumentacije o odobritvi tipa merila) vlagateljeva ponudba glede na zahteve naročnika ni bila formalno nepopolna (v pomenu iz 18. točke 2. člena ZJNVETPS). Ni namreč mogoče presojati popolnosti predložene ponudbe na podlagi dokazil, ki v razpisni dokumentaciji niso bila zahtevana.

Državna revizijska komisija v izogib morebitnim nadaljnjim sporom med strankami še poudarja, da predloženega certifikata PTB o odobritvi tipa merila v Nemčiji ni mogoče opredeliti niti kot izjave o tem, da imajo ponujeni merilni transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji niti (čeravno, kot že pojasnjeno, to glede na z razpisno dokumentacijo zahtevano dokazilo ni relevantno) kot odobritve tipa merila v Republiki Sloveniji. Naročnik namreč pravilno ugotavlja, da ZMer-1 v 9. členu določa, da so v Republiki Sloveniji lahko dana v promet samo tista merila, ki izpolnjujejo zahteve tega zakona ter meroslovne in tehnične zahteve, ki so vsebovane v predpisih, ki jih minister, pristojen za meroslovje, izda na podlagi tega zakona, in za katera je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti. Meril, za katera njihova skladnost ni bila ugotovljena po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki niso označena oziroma zanje ni bila izdana listina o skladnosti z meroslovnimi predpisi, ni dovoljeno uporabljati. Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/2001, 53/2007 in 79/2013; v nadaljevanju: Pravilnik) določa načine ugotavljanja skladnosti in označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov, ki se dajejo v promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 1. člena). Načini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste meril so odobritev tipa merila, prva overitev merila, neposredna overitev posamičnega merila, izjava o skladnosti s tipom merila, EEC-odobritev tipa merila, EEC-prva overitev merila in obvezna predhodna odobritev (2. člen Pravilnika). V 65.a členu (ki je bil skupaj s členi 65.b, 65.c, 65.č in 65.d predmet spremembe Pravilnika s sprejemom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti, Uradni list RS, št. 79/2013), je določen postopek obvezne predhodne overitve, s katerim o tem, ali se z merilom, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo zakonito trži v drugi državi članici ali v drugi državi članici Evropske unije oziroma v državi članici Evropskega združenja za prosto trgovino ali Turčiji, zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa, kot je določena v meroslovnih predpisih, ki veljajo za to merilo v Republiki Sloveniji, odloči (zgolj) Urad Republike Slovenije za meroslovje. Ob slednjem ne bi moglo biti upoštevno niti vsebinsko sklicevanje vlagatelja na določbo 62. člena Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (Uradni list EU L št. 94 z dne 28. 3. 2014), za implementacijo katere sicer še ni potekel rok (106. člen) in se nanjo ZJNVETPS ne sklicuje, po kateri bi moral naročnik sprejeti tudi potrdila drugih enakovrednih organov za ugotavljanje skladnosti. Postopek obvezne predhodne odobritve vključuje pregled nacionalne zakonodaje države, kjer je bilo merilo proizvedeno oziroma se je dalo v promet, preverjanje vseh podatkov v zvezi s predhodno izvedenim postopkom ugotavljanja skladnosti v tej državi ter ugotavljanje ustrezne usposobljenosti institucije, ki je izvedla postopek ugotavljanja skladnosti za merilo. Postopka ugotavljanja skladnosti sta odobritev tipa merila iz II. poglavja in prva overitev merila iz III. in V. poglavja Pravilnika. Če Urad ugotovi, da se z merilom, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo zakonito trži v državah iz prvega odstavka 65.a člena, zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa v Republiki Sloveniji, izda odločbo o skladnosti zadevnih meril s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji (65.c člen Pravilnika), če pa Urad ugotovi, da se s takim merilom ne zagotavlja enakovredna raven varovanja javnega interesa v Republiki Sloveniji, izda negativno odločbo, s katero odloči, da zadevna merila niso skladna s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji (65.č člen Pravilnika). Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS, skladno s katerim se mora naročnik, kadar zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil, pri tem pa priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah oziroma sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se dejansko stanje v konkretni zadevi, ob upoštevanju prej navedene podlage v ZMer-1 in Pravilniku, ne nanaša na vprašanje skladnosti gospodarskega subjekta z določenimi standardi za zagotavljanje kakovosti, zato drugi odstavek 46. člena ZJNVETPS v konkretnem primeru ni uporabljiv (prim. tudi 52. člen Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Uradni list EU L št. 134 z dne 30. 4. 2004 s sprem.).

V povzetku vsega navedenega je zato Državna revizijska komisija, ob ugotovljeni kršitvi naročnika, ki se nanaša na ravnanje s formalno nepopolno ponudbo vlagatelja in posledičen zaključek o nepopolnosti te ponudbe, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-571/2015-IK, z dne 9. 7. 2015.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponudbe pregledati na način, ki ga kot dopustnega določa ZJNVETPS, pri čemer mora upoštevati tudi določila 82. člena ZJNVETPS in lastne razpisne dokumentacije. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora spoštovati načelo transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJNVETPS, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 84. člena ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 25.000,00 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 25.000,00 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 5. 10. 2015

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ELEKTROTEHNA ELEX INTERNATIONAL TRADE d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana
- SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor
- C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.