018-197/2015 Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Številka: 018-197/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup 8 protokolarnih specialnih vozil (okoljsko manj obremenjujoče blago)« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj A–Cosmos trgovina in proizvodnja d.d., Celovška cesta 182, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetnik Peter Rotar, Savska cesta 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 1. 10. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19. 6. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka, št. 43009-1/2015/9 ter dve spremembi in dopolnitvi sklepa, št. 43009-1/2015/21 dne 8. 7. 2015 in št. 43009-1/2015/27 dne 13. 7. 2015.

Naročnik izvaja javno naročilo v svojem imenu in za svoj račun ter na podlagi pooblastil za Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Obvestilo o naročilu je bilo dne 24. 6. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave JN4249/2015, zadnja sprememba dne 28. 7. 2015, št. objave JN5085/2015 in dne 26. 6. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. objave TED 2015/S 121-220446, zadnja sprememba dne 31. 7. 2015, št. objave TED 2015/S 146-268605.

Naročnik je prejel dve pravočasni ponudbi. Po razvrstitvi ponudb, upoštevajoč merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, je naročnik ponudbo prvouvrščenega ponudnika – vlagatelja izločil kot nepravilno, zaradi zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali davkov v vrednosti 50 EUR ali več, na dan, ko je bila oddana ponudba, drugouvrščenemu ponudniku, PORSCHE SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, čigar ponudbo je naročnik ocenil kot popolno, pa je oddal javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 43009-1/2015/71 z dne 25. 8. 2015 (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 4. 9. 2015, v katerem (povzeto) predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, naročnik ponovno pregleda prejete ponudbe in javno naročilo odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku in mu povrne stroške revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije do plačila.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnikov zaključek o neplačanih davkih ni pravilen in navaja, da:
- ga je naročnik tekom postopka opomnil, da v svojo ponudbo ni vključil potrdila o plačanih davkih, zaradi česar je vlagatelj naročniku takoj poslal potrdilo, iz katerega izhaja, da ima plačane vse, do dne 12. 8. 2015, evidentirane zapadle davke in druge obvezne dajatve;
- iz obrazložitve Odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja, na kateri dan vlagatelj ni imel poravnanih davčnih obveznosti;
- je skupaj s potrdilom Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) z dne 12. 8. 2015 naročniku podal tudi obrazložitev, iz katere je razvidno, da je stanje neplačanih davkov na dan oddaje ponudbe posledica očitne pomote oziroma začasne odsotnosti vodje finančne službe vlagatelja, ki edini razpolaga s pravicami upravljanja s sredstvi na računih vlagatelja pri organizacijah za plačilni promet;
- je bil vodja prodaje primoran ponudbo oddati brez sodelovanja vodje finančne službe in ni mogel preveriti stanja davčnih obveznosti;
- je na dan 4. 8. 2015 vlagatelj dejansko izkazoval neplačane davčne obveznosti, kar ni bila posledica nelikvidnosti ali siceršnjih težav v poslovanju vlagatelja, temveč dejstva, da je bil vodja finančne službe v tistem času kratkotrajno odsoten zaradi poletnih počitnic in družba v tem času ni izvajala plačil;
- je vodja finančne službe takoj po vrnitvi z dopusta poravnal zapadle davčne obveznosti;
- nekajdnevna zamuda pri plačilu davčnih obveznosti ni vplivala na sam postopek javnega naročila in da je bila posledica očitne pomote oziroma opravičljive zmote, nastale zaradi odsotnosti v času dopustov, zato bi moral naročnik upoštevati določila o vrnitvi v prejšnje stanje;
- je bil bistveni pogoj zakonske obveze, da morajo biti davki poravnani, izpolnjen, saj je imel vlagatelj v času odločanja o oddaji nesporno poravnane vse davčne obveznosti;
- smisel določbe tretjega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – UPS s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ni v tem, da ima ponudnik plačane svoje davčne obveznosti na dan oddaje ponudbe, temveč je v tem, da so davčne obveznosti (vsaj v času odločanja) poravnane;
- je nasprotna razlaga, to je, da je pravilnost ponudbe pogojena s plačilom davčnih obveznosti na dan oddaje ponudbe, povsem nelogična, saj takšen rok ničesar ne doprinese k bistvenemu interesu naročnika v zvezi s to določbo in da takšno tolmačenje zagotovo ni bil namen zakonodajalca;
- je potrebno določbo tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 tolmačiti v tem oziru kot pogoj, da se javno naročilo lahko odda zgolj ponudniku, ki ima poravnane vse svoje davčne obveznosti, saj je zakonski pogoj vezan na čas sklenitve samega posla in ne na čas oddaje ponudbe, ker bi bilo to povsem nelogično in neskladno s samim namenom javnega naročanja;
- namen pogoja plačanih davkov ni v datumu oddaje ponudbe, temveč v zagotovilu, da ima ponudnik na dan, ko bi pridobil posel, svoje davčne obveznosti poravnane;
- je upoštevaje navedeno, vlagateljeva ponudba pravilna in bi moral naročnik oddati javno naročilo vlagatelju, ki je podal najugodnejšo ponudbo.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi z dne 10. 9. 2015 navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen, ker je naročnik pravilno uporabil materialno pravo in iz postopka oddaje javnega naročila izločil ponudnika, ki je imel na dan oddaje ponudbe zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več. Zakonska določba za naročnika ustvarja obveznost, ne možnost izločitve, je jasna in ne vsebuje nikakršnih izjem.

Naročnik je dne 17. 9. 2015 sprejel Odločitev, št. 43009-1/2015/79, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da ni sporno, da je bila ponudba vlagatelja ekonomsko najugodnejša, da je vlagatelj ponudbo oddal 4. 8. 2015 in da na ta dan ni imel poravnanih davčnih obveznosti v vrednosti nad 50 EUR. Vse navedeno izhaja iz potrdil FURS z dne 6. 8. 2015 in 13. 8. 2015 ter navedb vlagatelja z dne 12. 8. 2015. Naročnik nadalje navaja, da je določba tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 kogentna, za naročnika zavezujoča in ne dopušča različnega tolmačenja, sploh pa ne takega, kot ga zagovarja vlagatelj. Naročnik dodaja še, da samo dejstvo, da je vlagatelj po oddaji ponudbe poravnal vse zapadle obveznosti, ne more vplivati na odločitev naročnika o izločitvi ponudbe vlagatelja, prav tako pa na odločitev naročnika ne more vplivati razlog za neplačilo davčnih obveznosti.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj, skladno z določilom naročnika v Povabilu k oddaji ponudbe, da je rok za predložitev ponudbe 4. 8. 2015 do 10.00 ure, le to tega dne tudi oddal in da je imel na ta isti dan 4. 8. 2015 neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, to je pravočasne, formalno popolne, sprejemljive, pravilne in primerne. Upoštevaje določbo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna (med drugim) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2. Skladno z tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2 mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več. Izpolnjevanje tega pogoja se izkaže z dokazilom iz uradne evidence oziroma lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali no¬silcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam (peti odstavek 42. člena ZJN-2).

Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo in v 1. točki (Osnovna sposobnost ponudnika) II. Poglavja (Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) zapisal: »Ponudnik na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali v skladu s predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več. Dokazilo: Izpolnjena, podpisana, žigosava krovna izjava ponudnika in pooblastilo ponudnika naročniku za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. (priloga št. 9)«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za rešitev konkretnega spora relevantno, ali je imel vlagatelj na dan oddaje ponudbe, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več. Navedeno je naročnik presojal na podlagi podatkov, ki jih je pridobil od FURS. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik v fazi pregledovanja ponudb dne 4. 8. 2015 pozval FURS na posredovanje podatka o izpolnjenih davčnih obveznosti za vlagatelja. Naročnik je dne 6. 8. 2015 od FURS prejel odgovor št. DT 42900-513693/2015-3 08-231-03, iz katerega izhaja, da je imel vlagatelj, na dan 4. 8. 2015 (dan oddaje ponudbe) zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost oziroma davkov v vrednosti 50 EUR ali več. Da je imel na dan oddaje ponudbe neplačane davčne obveznosti, vlagatelj niti ne zanika, še več, vlagatelj temu pritrjuje – najprej z dopisom naročniku dne 12. 8. 2015, v katerem je navedel »Pri prijavi na razpis št. 43008-5/2015, katerega predmet je nakup 8 protokolarnih specialnih vozil, smo priložili prilogo št. 9 – krovna izjava, v kateri smo zagotovili, da imamo na dan predložitve naše ponudbe poravnane vse davčne obveznosti. Žal smo naknadno ugotovili, da temu ni bilo tako. Do zamude pri plačilu je prišlo zaradi odsotnosti vodje finančne službe (čas dopustov). Po prejemu vašega obvestila smo vse obveznosti nemudoma poravnali.« in nato še v zahtevku za revizijo, kjer je navedel: »… da je stanje neplačanih davkov na dan oddaje ponudbe posledica očitne pomote …« (zadnji odstavek, stran 3), »… Na tisti dan (4. 8. 2015) je vlagatelj dejansko izkazoval neplačane davčne obveznosti …« (prvi odstavek stran 4), »… Nekajdnevna zamuda pri plačilu le-teh ni vplivala na sam postopek javnega naročila …« (drugi odstavek stran 4). Dopisu je vlagatelj priložil potrdilo FURS z dne 12. 8. 2015 iz katerega izhaja, da ima vlagatelj »… na dan 12. 8. 2015 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 12. 8. 2015 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila.«. Po prejemu tega obvestila vlagatelja in dokazila FURS, je naročnik dne 12. 8. 2015 ponovno preveril izpolnjevanje predmetnega zakonskega in razpisnega pogoja in od FURS dne 13. 8. 2015 prejel odgovor št. DT 42900-515989/2015-2 08-231-03 z enako vsebino - to je, da je imel vlagatelj na dan oddaje ponudbe, 4. 8. 2015, neplačane zapadle davčne obveznosti v višini 50 EUR ali več.

Določba tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 je glede trenutka, torej presečnega datuma preverjanja obstoja (morebitnega) davčnega dolga (»… na dan, ko je bila oddana ponudba …«), povsem jasna in v nobenem primeru ne pušča prostora za kakršnokoli drugačno tolmačenje, zato Državna revizijska komisija vse vlagateljeve navedbe, s katerimi to določbo poskuša tolmačiti drugače: »…da morajo biti davčne obveznosti poravnane vsaj v času odločanja, da takšno tolmačenje ni bil namen zakonodajalca, da je pogoj vezan na trenutek sklenitve posla« ipd), v celoti zavrača.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da iz predloženega dokazila, ki ga je pridobil od FURS z dne 12. 8. 2015 res izhaja, da ima vlagatelj poravnane vse, do tega dne evidentirane zapadle davčne obveznosti, a Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da to ne pomeni, da davčnega dolga vlagatelj ni imel na dan 4. 8. 2015, kot to izhaja iz obvestil FURS z dne 6. 8. 2015 in 13. 8. 2015. Vlagatelj je namreč sam večkrat poudaril, da je davčni dolg poravnal potem, ko je svojo ponudbo na predmetno javno naročilo že oddal (stran 4 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja številne razloge, zakaj davčne obveznosti niso bile poravnane in da jih je poravnal naknadno, to je po 4. 8. 2015. Takšni razlogi: odsotnost vodje finančne službe, odsotnost predsednika uprave, dopusti, neizkušenost vodje prodaje, naknadno plačilo zapadlega davčnega dolga ipd. niso pravno upoštevni, saj ZJN-2 v zvezi s tem pogojem ne dopušča nobenih izjem. V tretjem odstavku 42. člena ZJN-2 je namreč določeno, da naročnik »mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, … zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.«. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju v navedbi, da bi mu naročnik moral omogočiti vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč procesnopravni institut, ki se dovoli zaradi zamude procesnih rokov. V konkretnem primeru je vlagatelj zamudil rok za plačilo davčnih obveznosti (dan oddaje ponudbe), kar pa ni procesni rok.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da ga je naročnik tekom postopka opomnil, da v svojo ponudbo ni vključil potrdila o plačanih davkih in da je vlagatelj po prejemu naročnikovega obvestila vse obveznosti nemudoma poravnal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se pisanje s tako ali podobno vsebino v predloženi spisovni dokumentaciji naročnika ne nahaja, prav tako ga v podkrepitev svojih navedb zahtevku za revizijo ni priložil vlagatelj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno in skladno z ZJN-2 ter določili razpisne dokumentacije, ko je na podlagi podatkov, ki izhajajo iz odgovora FURS, ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, ker na dan oddaje ponudbe ni izpolnjevala (zakonskega) pogoja določenega v razpisni dokumentaciji glede neobstoja davčnega dolga.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 1. 10. 2015



predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














































Vročiti:
- Republika Slovenija, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Peter Rotar, Savska cesta 3, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.