018-162/2015 Komunalno podjetje Ptuj d.d.

Številka: 018-162/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PREVZEM IN KONČNA OBDELAVA DEHIDRIRANEGA BLATA S CČN PTUJ«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila »Prevzem in končna obdelava dehidriranega blata s CČN Ptuj«, kot izhaja iz »Odločitve o oddaji naročila« št. JN-02/2015 z dne 15. 7. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.070,42 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 5. 2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave NMV2796/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Prevzem in končna obdelava dehidriranega blata s CČN Ptuj«. Predmetno javno naročilo je naročnik po postopku oddaje naročila male vrednosti na podlagi Odločitve o oddaji naročila, št. JN-02/2015 z dne 15. 7. 2015, oddal izbranemu ponudniku, družbi CEP, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o., Lava 7, 3000 Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila je vlagatelj dne 28. 7. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločitev o oddaji naročila spremeni, ponudbo izbranega ponudnika izloči ter po opravljenem pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb javno naročilo odda vlagatelju zahtevka za revizijo kot najugodnejšemu ponudniku. Poleg tega vlagatelj predlaga povračilo stroškov predrevizijskega oziroma revizijskega postopka v roku 15 dni od dneva odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da ponudnik za glavnega končnega predelovalca poda njegove reference za obdelavo odpadkov, in sicer vsaj eno referenco za zadnja tri leta (2012, 2013, 2014), iz katere bo razvidna ponudnikova sposobnost obdelati najmanj 1.000 ton odpadkov letno z vsebnostjo 17-22% suhe snovi. Reference se morajo nanašati na odpadke iz skupine 19, navedeno pa mora ponudnik dokazovati z izpolnjenim obrazcem OBR-12 in OBR-12a. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik predložil obrazce OBR-12 ter OBR-12a (referenčna potrdila), iz katerih je razvidno, da je referenčne storitve opravil Petrol d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana (ki z izbranim ponudnikom pri konkretnem naročilu nastopa kot podizvajalec). Vendar nobeno od referenčnih potrdil po vlagateljevih zatrjevanjih ni potrjeno s strani naročnikov storitev, zato ni mogoče zaključiti, da je podizvajalec izbranega ponudnika za naročnike dejansko opravil storitve, navedene kot referenčne, ter posledično tudi ne, da je te storitve opravil kvalitetno, pravočasno ter skladno s pogodbenimi določili. Glede na predloženi Načrt ravnanja z odpadki – dehidriranim blatom na CČN Ptuj (OBR 10 Priloga 1), je glavni končni predelovalec odpadkov družba Salonit Anhovo ali/in Petrol skladiščenje d.o.o., zato bi referenčna potrdila morala biti potrjena njima in ne družbi Petrol d.d.. Prav tako iz ponudbe izbranega ponudnika po vlagateljevem mnenju ni razvidno, da bi med izbranim ponudnikom ali njegovim podizvajalcem ter glavnim končnim predelovalcem, družbo Petrol skladiščenje d.o.o., obstajalo kakršnokoli pogodbeno razmerje, potrebno za izvedbo zadevnega naročila. Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik med zahtevami za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika določil, da mora ponudnik v ponudbi izkazati možnost razpolaganja s tehtalno napravo z možnostjo izpisa tehtalnega lista, s katero se bo preverjala količina vsake prevzete pošiljke odpadkov, česar pa izbrani ponudnik ni izkazal. Na podlagi vsega navedenega je po prepričanju vlagatelja jasno, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi.

V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik v vlogi z dne 7. 8. 2015 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene, poleg tega pa izrazil dvom v pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo s sklepom, št. JN-02/2015 z dne 20. 8. 2015, zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno. Nadalje naročnik navaja, da so predložene reference podizvajalca Petrol d.d. resda nepotrjene, vendar vanje ni dvomil, zato izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe ni pozval. Naročnik naj bi namreč po telefonu sam preveril reference in se tako prepričal o njihovi ustreznosti. Naročnik sicer priznava, da je v razpisni dokumentaciji zahteval referenco končnega predelovalca odpadkov, vendar je med pregledom ponudb ugotovil, da pri izvedbi javnega naročila ni bistveno, ali izbrani izvajalec storitev, ki je predmet naročila, opravi sam, ali pa v sodelovanju s partnerjem oziroma podizvajalcem, bistveno je, da morajo imeti vsi sodelujoči, od prevzema do končne obdelave odpadkov, ustrezna dovoljenja ter zmogljivosti, kar pa je izbrani ponudnik za vse sodelujoče izkazal. Naročnik pojasnjuje, da dodatne obrazložitve od izbranega ponudnika ni zahteval tudi zato, ker je izbrani ponudnik dejansko že prevzemal blato iz CČN Ptuj, in sicer delno v letu 2014, ko je bilo izvajalec javne službe odvajanja ter čiščenja odpadnih vod za Mestno občino Ptuj podjetje Javne službe Ptuj d.o.o., naročnik pa je postal izvajalec navedene javne službe s 1. 1. 2015. Zaradi lastnih izkušenj naročnika z izbranim ponudnikom v letu 2015 reference izbranega ponudnika za naročnika niso bile sporne. Nadalje naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik kot dokazilo za možnost razpolaganja s tehtalno napravo z opcijo izpisa tehtalnega lista predložil izpolnjen zahtevani obrazec OBR-8. Iz slednjega je razbrati izjavo izbranega ponudnika, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da ima za zagotavljanje merjenja količin za končno obdelavo prevzetega dehidriranega blata s CČN Ptuj na razpolago ustrezno tehtalno napravo z možnostjo izpisa evidenčnega lista. Naročnik zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik pri oddaji javnega naročila kršil določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter določila lastne razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo zavrnil.

O zavrnitvi zahtevka za revizijo se je vlagatelj pravočasno opredelil v vlogi z dne 26. 8. 2015, v kateri je po vsebini smiselno ponovil svoje dosedanje navedbe ter vztrajal pri svojih trditvah.

Pred meritorno obravnavo konkretne zadeve je Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo in ugotovila, da so procesne predpostavke za vsebinsko odločanje v konkretnem primeru izpolnjene. Ker je izbrani ponudnik v svoji vlogi z dne 7. 8. 2015, s katero se je opredelil do revizijskih navedb vlagatelja, podvomil v pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija posebej pojasnjuje razloge za odločitev o pravočasnosti zahtevka za revizijo. Iz priložene povratnice je razvidno, da je bila odločitev naročnika o oddaji naročila, št. JN-02/2015 z dne 15. 7. 2015 vlagatelju vročena dne 16. 7. 2015. V skladu s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN znaša rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila, pet delovnih dni od prejema te odločitve. To pomeni, da bi se rok za vložitev zahtevka za revizijo v obravnavani zadevi iztekel dne 23. 7. 2015. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel napačen (zavajajoč) pravni pouk, ki je določal, da lahko ponudnik zoper odločitev o oddaji naročila zahtevek za revizijo vloži v osmih delovnih dneh od prejema te odločitve. Iz kopije povratnice, ki jo je k pravočasni opredelitvi do navedb naročnika z dne 16. 8. 2015 priložil vlagatelj, izhaja, da je bil zahtevek za revizijo vložen dne 28. 7. 2015, to je zadnji dan osemdnevnega roka, določenega v napačnem pravnem pouku naročnika.

Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem postopanju v zvezi s pravnim varstvom, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem (o tem npr. DKOM v sklepu št. 018-210/2012, št. 018-203/2014). Stališče oziroma pravilo o tem, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Pri vprašanju odprave škodljivih posledic, ki jih je vlagatelj utrpel zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o oddaji javnega naročila, je treba izhajati iz tega, da se mu zagotovi položaj, čim bolj primerljiv tistemu, v katerem bi bil, če mu naročnik ne bi dal napačnega pravnega pouka. Ob upoštevanju navedenega je zato treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil pri naročniku po poteku zakonskega roka, vendar v skladu z napačnim pravnim poukom, znotraj roka osmih delovnih dni, pravočasen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti (95. a do 95. č člen ZJNVETPS), katerega predmet je »Prevzem in končna obdelava dehidriranega blata s CČN Ptuj«. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJNVETPS naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti javno naročilo odda potem, ko najprej razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila ter nato preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Za popolno se šteje tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (sedemnajsta točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS).

V obravnavanem primeru se je med vlagateljem ter naročnikom kot sporno pojavilo vprašanje o formalni (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (na strani 13 pod točko 11.9.) določil, da mora ponudnik za glavnega končnega predelovalca odpadkov podati njegove reference za obdelavo odpadkov, in sicer vsaj eno referenco za zadnja tri leta (2012, 2013 in 2014), iz katere bo razvidno, da je ponudnik sposoben obdelati najmanj 1.000 ton odpadkov letno z vsebnostjo 17 – 22% suhe snovi. Reference se morajo nanašati na odpadke iz skupine 19 – Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za čiščenje odpadne vode in objektov za oskrbo pitne in tehnološke vode. Izpolnjevanje referenčnega pogoja se skladno z razpisno dokumentacijo izkazuje z izpolnjeno izjavo o referencah končnega predelovalca odpadkov, ki mora biti podana na predpisanem obrazcu OBR-12, ter s potrdili o izvedenih referenčnih storitvah, ki jih morajo na obrazcu OBR-12a potrditi naročniki teh storitev. Obrazec OBR-12a, z naslovom REFERENČNO POTRDILO je naročnik oblikoval iz dveh delov. Prvi del izpolnijo ponudniki s podatki o referenčni storitvi in drugi del, ki ga potrdijo naročniki (referenčne) storitve. V drugem delu so povsem jasno zahtevani podatki: odgovorne osebe, njene telefonske številke, podpisa osebe, žiga in navedbo datuma.

Iz vpogleda v obrazec OBR-12, ponudbe izbranega ponudnika, je razvidno, da je ta reference za obdelavo odpadkov končnega predelovalca odpadkov izkazoval s petimi referenčnimi posli, sklenjenimi med petimi različnimi referenčnimi naročniki (CČN Domžale – Kamnik, Komunala Radovljica, ČD – SHW d.o.o., ČN Sežana, ČN Mežica) ter družbo Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana. Družba Petrol d.d. v konkretnem javnem naročilu nastopa kot podizvajalec izbranega ponudnika, ki bo v primeru dodelitve javnega naročila prevzela izvedbo storitve sušenja mulja v Sušilnici blata Petrol, Študljanska cesta 91a, Domžale (obrazec OBR-6).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim pavšalnim zatrjevanjem, da družba Petrol d.d. v okviru ponudbe izbranega ponudnika ni končni predelovalec odpadkov, temveč naj bi to bila družba Salonit Anhovo ali/in Petrol skladiščenje d.o.o. in bi zato referenčna potrdila morala biti potrjena njima in ne družbi Petrol d.d.. Vlagatelj namreč teh svojih trditev ni podprl s konkretnimi dejstvi, ki bi zadostila vlagateljevemu trditvenemu bremenu (7. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato obravnavanega ugovornega razloga ni štela za utemeljenega.

Nasprotno pa se je za utemeljeno izkazala vlagateljeva navedba o tem, da nobena od petih referenc končnega predelovalca odpadkov, družbe Petrol d.d., ni potrjena. Državna revizijska komisija je po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik referenčna potrdila na obrazcu OBR-12a izpolnil le v prvem delu, kjer je predvidena navedba podatkov o referenčnem poslu, njegovem izvajalcu ter naročniku. Predložena referenčna potrdila pa niso izpolnjena v drugem delu, kjer bi jih moral potrditi naročnik referenčne storitve. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz referenčnih potrdil, ki jih je predložil izbrani ponudnik ni razvidno, da je njegov podizvajalec (tj. končni predelovalec odpadkov) za naročnike naštete na obrazcu OBR-12 dejansko opravil storitve, ki so navedene kot referenčne in so pogoj za popolno ponudbo, kot tudi ne, da je te storitve (v kolikor jih je opravil) izvedel kvalitetno, pravočasno ter skladno s pogodbenimi določili, potrditev česar je zahteval naročnik.

Ker reference končnega predelovalca odpadkov v ponudbi izbranega ponudnika niso potrjene, je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna. Takšna je v skladu z osemnajsto točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETS vsaka ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila ter se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona spremeni ali dopolni. Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku spremeni ali dopolni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.

Iz citiranih zakonskih določb izhaja na eni strani ponudnikova pravica, da sme formalno nepopolno ponudbo v skladu z zakonskimi pogoji dopolniti ali spremeniti, v kolikor naročnik določenega dejstva ne more preveriti sam, in na drugi strani naročnikova dolžnost, da v primeru formalno nepopolne ponudbe omogoči odpravo formalnih pomanjkljivosti.

Naročnik v obrazložitvi sklepa, št. JN-02/2015 z dne 20. 8. 2015, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, priznava, da so bile zahtevane reference končnega predelovalca odpadkov v ponudbi izbranega ponudnika nepotrjene in da je bila ponudba izbranega ponudnika posledično formalno nepopolna. Vendar naročnik v tej zvezi zatrjuje, da je sam po telefonu preveril reference, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, in sicer je naročnik govoril s kontaktnimi osebami, navedenimi v posamezni referenci. Na ta način naj bi naročnik preveril reference, zato vanje po lastnih trditvah ni več dvomil, zaradi česar izbranega ponudnika k formalni dopolnitvi ponudbe tudi ni pozval.

Po pregledu vse dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe naročnika o telefonskem preverjanju referenc končnega predelovalca odpadkov niso izkazane. Na nobeni od listin, ki je del dokumentacije javnega naročila, ni uradnega zaznamka ali vsaj pripisa, zapisa oziroma opombe, kdaj in s kom naj bi predstavnik naročnika v zvezi referencami izbranega ponudnika komuniciral in kaj naj bi pri tem izvedel.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v postopku javnega naročila kršil določbo 82. člena ZJNVETPS. Iz dokumentacije javnega naročila ni razbrati in naročnik tako ni dokazal, da je sam preverjal in tudi preveril ustreznost referenc izbranega ponudnika, prav tako pa naročnik izbranega ponudnika tudi ni pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. Namesto tega je naročnik v nasprotju z osemnajsto v povezavi s sedemnajsto točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba je formalno nepopolna. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila ter na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN Odločitev o oddaji naročila, št. JN-02/2015 z dne 15. 7. 2015, razveljavila. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavane kršitve ZJNVETPS, preostalih revizijskih navedb vlagatelja ni obravnavala.

V zvezi s predlogom vlagatelja, da naj se v postopku pravnega varstva izloči ponudbo izbranega ponudnika in se odloči o oddaji javnega naročila vlagatelju, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila. To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka javnega naročanja v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek javnega naročanja pri naročniku vrne v fazo preverjanja popolnosti najugodnejše ponudbe. Pri ponovljenem preverjanju popolnosti najugodnejše ponudbe pa bo moral naročnik upoštevati odločitev Državne revizijske komisije in zagotoviti, da bodo pri tem uresničena določila 82. člena ZJNVETPS o dopolnjevanju formalno nepopolne ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v okviru postopka pravnega varstva zahteval povračilo plačane takse v višini 7.070,42 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potreben strošek za postopek pravnega varstva priznala plačano takso v višini 7.070,42 EUR.

Glede na navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.070,42 EUR, in sicer v roku 15 dni, ki skladno s 313. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN teče od dneva vročitve tega sklepa (in ne od dneva izdaje odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 9. 2015



predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj
- Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000
Maribor
- CEP, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o., Lava 7, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:
- v spis zadeve, tu