018-138/2015 Mestna knjižnica Ljubljana

Številka: 018-138/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov Mestne knjižnice Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Valfat, d. o. o., Pot v dolino 37a, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 8. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov Mestne knjižnice Ljubljana«, ki ga je naročnik začel s sklepom št. 330-3/2015-1 z dne 6. 5. 2015, in sicer v sklopu 5 »Čiščenje poslovnih prostorov Knjižnice Šiška«.

2. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.

3. Naročnik mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen.

4. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.805,11 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14. 7. 2015, pod številko objave JN4726/2015, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da je po izvedenem postopku s pogajanji brez predhodne objave predmetno naročilo v sklopu 5 »Čiščenje poslovnih prostorov Knjižnice Šiška« dodelil ponudniku E & T PLANINC, d. o. o., Novo Polje, cesta X 20A, Ljubljana – Polje.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 22. 7. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je kot ponudnik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti čiščenja, zainteresiran za pridobitev naročila v sklopu 5 »Čiščenje poslovnih prostorov Knjižnice Šiška«, vendar zaradi kršitev naročnika ni mogel oddati ponudbe. Vlagatelj navaja, da je iz obvestila za predhodno transparentnost razvidno, da je naročnik vse sklope oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ker je izvajalec, s katerim je imel sklenjeno pogodbo za izvajanje storitev čiščenja, prekinil pogodbo. Naročnik je pri tem navedel razloge nujnosti, s čimer se vlagatelj ne strinja. Prekinitev pogodbe ne predstavlja razloga nujnosti, kot ga opredeljuje 3. točka prvega odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da ne obstajajo razlogi, ki bi upravičevali izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, temveč bi moral naročnik izvesti odprti postopek. Med naročnikom in izvajalcem je prišlo do sporazumnega prenehanja pogodbe, kar pomeni, da je bila to tudi naročnikova odločitev v dogovoru z izvajalcem. Naročnik bi prekinitev lahko predvidel in bi lahko izvedel vse potrebno za izbiro novega izvajalca. Poleg tega je iz sporazuma med naročnikom in prejšnjim izvajalcem, družbo Medvedek, d. o. o., razvidno, da sta se aprila 2015 stranki dogovorili o sporazumni prekinitvi postopka, in sicer da bo pogodba nehala veljati dne 31. 7. 2015, pri čemer sta si pridržali pravico, da se prenehanje odloži na kasnejši datum, če naročnik do tega dne ne bo uspel zaključiti postopkov za izbiro novih izvajalcev. Naročnik bi torej lahko izvedel ustrezen postopek, saj javnega naročila ni bilo neizogibno treba oddati. Naročnik bo z izbranim izvajalcem sklenil pogodbe za tri leta. Če bi šlo res za nujnost, bi naročnik sklenil pogodbe za krajši čas, do izvedbe ustreznega postopka. Naročnik je s tem kršil določbe ZJN-2 in njegova temeljna načela. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj je na vlagateljevo zahtevo odgovoril, da ni nastopal kot ponudnik in da zato ni upravičen do vpogleda. Vlagatelj navaja, da je odločitev o oddaji naročila v sklopu 5, za katerega je zainteresiran tudi sam, nezakonita, in predlaga, da Državna revizijska komisija naročnika napoti, da izbere transparenten postopek za izbiro izvajalca. Vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija preveri, ali je pri izvedbi predmetnega postopka prišlo do storitve prekrška, sicer pa predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 5 oz. razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila ter da se naročniku naloži predložitev porevizijskega poročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 29. 7. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izvajalec čiščenja, družba Medvedek, d. o. o., 9. 4. 2015 predlagal sporazumno prekinitev pogodbe. Zato je naročnik 17. 4. 2015 organiziral sestanek, na katerem se je z izvajalcem dogovoril o prekinitvi pogodbe. Ta ni bila sporazumna in jo tudi ni mogoče pripisati ravnanju naročnika. Prekinitve ni bilo mogoče predvideti in tudi ni bilo mogoče pravočasno začeti z aktivnostmi. Naročnik je 6. 5. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, v katerem je določil, da se naročilo odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Naročnik pojasnjuje, da je naročilo zelo obsežno in da mora zagotavljati čistočo svojim obiskovalcem z vsakodnevnim čiščenjem prostorov, zato ga je treba nujno oddati. Ker je storitev nujna in ker do prenehanja pogodbe ne bi bilo mogoče izvesti odprtega postopka, se je naročnik odločil za postopek s pogajanji brez predhodne objave. Da bi zagotovil konkurenco in enakopravnost med ponudniki, je povabil vse ponudnike, ki so sodelovali v okviru prejšnjega odprtega postopka. Vlagatelja ni povabil, ker v prejšnjem odprtem postopku ni oddal ponudbe. V sporazumu o prekinitvi je res navedeno, da pogodba preneha veljati 31. 7. 2015 in da se stranki lahko dogovorita za kasnejši datum prenehanja, ki pa bi ga izvajalec lahko prestavil le za krajši čas, v katerem naročnik ne bi mogel zaključiti postopka. Poleg tega se je po podpisu sporazuma poslabšala kvaliteta čiščenja, zato je naročnik želel nemudoma izbrati nove izvajalce. Naročnik bo pogodbi z izbranima izvajalcema sklenil 1. 8. 2015, s čimer bo zagotovil nemoteno odprtost in delovanje knjižnic. Naročnik še navaja, da vlagatelj ni upravičen do vpogleda v dokumentacijo, ker v postopku ni nastopal kot ponudnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 31. 7. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 8. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 6. 5. 2015, je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Ta določa, da lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede v primeru, če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave utemeljil z argumentom, da ga je obstoječi izvajalec čiščenja obvestil o tem, da ne želi več izvajati storitev čiščenja, zaradi česar se je naročnik odločil za sporazumno prekinitev pogodbe. Kot je še pojasnil naročnik, je bilo naročilo nujno potrebno oddati, odpovedi pogodbe ni mogel predvideti, vzrokov za odpoved pogodbe pa ni bilo mogoče pripisati njegovim ravnanjem.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da okoliščine ne utemeljujejo izvedbe predmetnega postopka, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila, ali so v obravnavanem primeru podane vse v zakonu določene okoliščine, ki dopuščajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke petega odstavka 29. člena ZJN-2.

Postopek s pogajanji je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (25. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V zakonu sta urejeni dve vrsti postopka s pogajanji, in sicer postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek s pogajanji po predhodni objavi (4. in 5. točka prvega odstavka 24. člena). Kot izhaja že iz njegovega poimenovanja, postopek s pogajanji brez predhodne objave ne vključuje javne objave obvestila o naročilu, zaradi česar se potencialni ponudniki seveda ne morejo seznaniti s postopkom, posledično pa lahko v njem sodelujejo izključno tisti gospodarski subjekti, ki jih povabi naročnik. Postopek s pogajanji brez predhodne objave zato izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja vseh potencialnih ponudnikov.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, zato ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 29. členu ZJN-2 (tretji odstavek 24. člena ZJN-2). Postopek s pogajanji brez predhodne objave je torej postopek, ki ga lahko naročnik izvede le izjemoma, kadar obstajajo taksativno navedeni razlogi, določeni v 29. členu ZJN-2. Ta naročniku dovoljuje izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave v primeru neuspešno izvedenega predhodnega postopka javnega naročanja, v primeru obstoja določenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih lahko predmet naročila izpolni le omejeno število ponudnikov, v nekaterih nujnih primerih, v nekaterih specifičnih primerih naročanja blaga ali storitev in v nekaterih specifičnih primerih naročanja dodatnih gradenj ali dodatnih storitev. Razlogi, ki so določeni v 29. členu ZJN-2, so takšne narave, da utemeljujejo izvedbo posebnega postopka oddaje javnega naročila, v katerem naročniku ni treba upoštevati vseh formalnih zahtev, ki so sicer značilne za ostale postopke javnega naročanja. V izjemnih primerih, ki jih ZJN-2, kot že zapisano, določa taksativno in veljajo kot izjema od obveznih ravnanj, lahko torej naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je glede zahtevanih ravnanj naročnika manj formalen od drugih postopkov, saj se naročnik pogaja z omejenim številom ponudnikov.

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave je izjema (in ne pravilo), kar izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske Unije. V zadevah C-385/02 (Komisija proti Italiji) in C-394/02 (Komisija proti Grčiji) je Sodišče EU poudarilo, da je treba določbe direktive o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot izjeme od pravil v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme pa nosi stranka, ki se na izjeme sklicuje. Za uporabo te izjeme morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.

Kot je bilo že zapisano, 3. točka prvega odstavka 29. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede v primeru, če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi. Iz citiranega besedila ZJN-2 izhaja, da je mogoče določbo 3. točke petega odstavka 29. člena uporabiti kot podlago za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave v življenjskih primerih, ki jih označujejo naslednje okoliščine:

- izvedba postopka je nujno potrebna,
- nujnost izvedbe je posledica razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju,
- javno naročilo je treba neizogibno oddati, pri tem pa ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi.

Navedene okoliščine predstavljajo pogoje za uporabo postopka iz 3. točke petega odstavka 29. člena ZJN-2 in morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da v primeru, ko samo ena izmed navedenih okoliščin ni podana, pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave ne obstajajo.

Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da mora nujno zagotavljati storitve čiščenja svojih poslovnih prostorov. Prav tako se je mogoče strinjati, da prekinitev pogodbe o čiščenju, ki jo je imel naročnik sklenjeno z izvajalcem, družbo Medvedek, d. o. o., ni bila posledica njegovega ravnanja, saj je bila pogodba (sicer sporazumno) prekinjena na željo oz. zahtevo izvajalca. Vendar pa se ni mogoče strinjati, da je bila prekinitev pogodbe nepredvidljiva okoliščina. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije odprtega postopka oddaje javnega naročila, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen pod številko JN9048/2014, je naročnik v vzorcu pogodbe predvidel možnost predčasnega prenehanja pogodbe. 21. člen vzorca pogodbe je namreč določal, da lahko pogodba preneha pred potekom časa, za katerega je sklenjena, in sicer bodisi na podlagi sporazuma pogodbenih strank bodisi z odstopom naročnika. Predčasna prekinitev je bila torej v pogodbi, ki jo je imel naročnik sklenjeno z izvajalcem, družbo Medvedek, d. o. o., izrecno predvidena, tudi sicer pa v poslovni praksi ni neobičajna. Za primer prenehanja pogodbe je naročnik v 22. členu vzorca pogodbe določil, da v primeru sporazuma pogodba preneha v roku, ki ga pogodbeni stranki določita sporazumno. Kot je razvidno iz dokumenta »Sporazum o prenehanju pogodbe o izvajanju storitev čiščenja poslovnih prostorov Mestne knjižnice Ljubljana« z dne 15. 5. 2015, sta se naročnik in izvajalec Medvedek, d. o. o., sporazumno dogovorila, da pogodba preneha veljati 31. 7. 2015, pri čemer sta zapisala, da bo prenehanje pogodbe začelo veljati s kasnejšim datumom, če naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bi zaključil do 31. 7. 2015.

Bistvena okoliščina, ki vpliva na presojo dopustnosti izvedbe predmetnega postopka s pogajanji brez predhodne objave, torej je, da je sporazum o prenehanju pogodbe, ki je bil predviden v sami pogodbi o izvajanju storitev čiščenja, naročniku vsekakor omogočal, da bi lahko izvedel enega izmed transparentnih postopkov javnega naročanja, ki jih določa ZJN-2. Naročnik je bil z namero izvajalca o prenehanju pogodbe seznanjen že 9. 4. 2015 oz. ponovno na sestanku 17. 4. 2015, kar pomeni, da je imel do 31. 7. 2015 več kot tri mesece časa za izvedbo naročila. Zakonski pogoj, da naročnik ne bi mogel spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, torej ni bil podan, s tem pa niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 3. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Naročnik je s tem, ko je predmetno javno naročilo storitev, katerega ocenjena vrednost je bila 527.451,11 EUR brez DDV, oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kršil tretji odstavek 24. člena ZJN-2. Ta določa da se javno naročanje storitev, katerih vrednost je enaka ali višja od 134.000 EUR, izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in da se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave izvede le v posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 29. členu ZJN-2.

Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati navedbe naročnika, da so se storitve izvajalca Medvedek, d. o. o., po sklenitvi sporazuma o prenehanju poslabšale in da naročnik temu izvajalcu tudi ni smel izplačati določenih terjatev za meseca junij in julij. Gre za dejstva, ki so nastopila šele po izdaji sklepa o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga je naročnik sprejel 6. 5. 2015. Dejstvo je, da se je izvajalec Medvedek, d. o. o., s sporazumom zavezal, da bo storitve čiščenja izvajal do 31. 7. 2015 in da zato ni bil izpolnjen pogoj, da naročnik ne bi mogel spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so določeni za odprti postopek oz. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.

Sicer pa je treba ugotoviti, da tudi v primeru, če izvajalec Medvedek, d. o. o., po prenehanju pogodbe ne bi bil več pripravljen izvajati storitev čiščenja, naročnik ne bi imel podlage za izvedbo postopka s pogajanju brez predhodne objave na način, kot ga je izvedel. Postopek s pogajanji brez predhodne objave bi bil namreč v tem primeru, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, izjemoma lahko dopusten (če bi bili izpolnjeni vsi, v ZJN-2 določeni pogoji) le za izvajanje storitev čiščenja v prehodnem obdobju, torej do izvedbe transparentnega postopka oddaje javnega naročila oz. do sklenitve pogodbe, ki bi sledila zaključenemu odprtemu postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Z drugimi besedami – naročnik bi lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave izjemoma izvedel le z namenom začasno zagotavljati storitve čiščenja, dokler ne bi izbral izvajalca storitev čiščenja po odprtem postopku. Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik z izbranima izvajalcema sklenil pogodbi o izvajanju storitev čiščenja za 36 mesecev, kar nikakor ni obdobje, ki bi ga bilo mogoče označiti za prehodnega.

Na ugotovitev, da je naročnik kršil tretji odstavek 24. člena ZJN-2 in 3. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2, tudi ne morejo vplivati navedbe naročnika, da je v predmetni postopek oddaje javnega naročila povabil vse ponudnike, ki so sodelovali v prejšnjem odprtem postopku oddaje javnega naročila. ZJN-2 namreč v postopkih javnega naročanja (razen v taksativno določenih primerih) zahteva polno transparentnost, in sicer objavo obvestila o naročilu na portalu javnih naročil in (v primeru preseganja evropskih vrednostnih pragov) tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Zaradi naročnikove opustitve objave obvestila o naročilu tudi vlagatelj, ki, kot navaja sam, je zainteresiran za pridobitev naročila v sklopu 5, ni bil seznanjen s postopkom in v njem ni mogel sodelovati. Dejstvo, da vlagatelj v prejšnjem odprtem postopku ni oddal ponudbe, pri tem ni pomembno.

Naročnik je z izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji, kršil tretji odstavek 24. člena ZJN-2 in 3. točko prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Navedena kršitev je zaradi odsotnosti transparentnega postopka ena od najhujših kršitev pravil javnega naročanja in v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZPVPJN predstavlja tudi razlog za ničnost pogodbe. Državna revizijska komisija je zato na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in (v skladu z vlagateljevim predlogom) razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila v sklopu 5 »Čiščenje poslovnih prostorov Knjižnice Šiška«. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila naročilo v sklopu 5, tudi ni odločala o navedbah, ki se nanašajo na kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj njihova presoja ne bi več vplivala na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija naročniku na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN nalaga, da izvede postopek oddaje javnega naročila na transparenten način in ob upoštevanju vseh določb ZJN-2.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, naj Državna revizijska komisija preveri, ali je pri izvedbi postopka prišlo do storitve prekrška in naj po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek, pa Državna revizijska komisija pripominja, da lahko o tem, ali je naročnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in spremembe; v nadaljevanju: Zakon o prekrških), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 108. člena ZJN-2). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi Zakona o prekrških proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V zvezi z naročnikovim predlogom, ki ga je podal v vlogi z dne 31. 7. 2015, naj Državna revizijska komisija v primeru, če bo ugodila zahtevku za revizijo, v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN izda sklep, s katerim bo dovolila sklenitev pogodb z izvajalcema, izbranima v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik z izbranim izvajalcem v sklopu 5 pogodbo že sklenil. Kot navaja tudi sam v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-2 ni upošteval obdobja mirovanja in je že sklenil pogodbi z izbranima izvajalcema, ki od 1. 8. 2015 tudi že izvajata storitve čiščenja. Naročnik torej za izdajo sklepa, s katerim bi lahko sklenil pogodbo v sklopu 5, ne izkazuje pravnega interesa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za plačano takso v višini 1.805,11 EUR. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačano takso v višini 1.805,11 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 17. 8. 2015

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Valfat, d. o. o., Pot v dolino 37a, 1261 Ljubljana – Dobrunje
- CLEANING, d. o. o., Cesta 24. junija 25, 1231 Ljubljana – Črnuče
- E & T PLANINC, d. o. o., Novo Polje, cesta X 20A, 1260 Ljubljana – Polje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve