018-158/2015 Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

Številka: 018-158/2015-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Nini Velkavrh v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova učnih kuhinj v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci« v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj KUPOLA, gradbeno podjetje d.o.o., Na terasi 33, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jerman, Partizanska cesta 30, 2000 Maribor, zoper ravnanje naročnika Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Mladinska ulica 5, 9252 Radenci (v nadaljevanju: naročnik), 26. 8. 2015

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. NMV – 1/2015 z dne 3. 8. 2015.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

3. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3. 7. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 13. 7. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, št. objave NMV4283/2015.

Naročnik je prejel dve pravočasni ponudbi. Po razvrstitvi ponudb glede na merilo najnižja končna ponudbena cena (brez DDV) je ponudbo prvouvrščenega ponudnika – vlagatelja izločil kot nepopolno zaradi neustreznih referenc, drugouvrščenemu ponudniku, Blisk montaža d.d., Murska Sobota, ki je oddal popolno ponudbo, pa je oddal javno naročilo z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. NMV – 1/2015, z dne 21. 7. 2015 (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno, dne 29. 7. 2015, vložil Zahtevek za revizijo postopka, v katerem (povzeto) predlaga, da naročnik zavrne ponudbo izbranega ponudnika kot manj ugodno, obvestilo o oddaji javnega naročila razveljavi ter izda novo obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika ter mu povrne stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila. Podredno vlagatelj predlaga odstop vloženega zahtevka za revizijo v reševanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je s Sklepom št. NMV – 1/2015 z dne 3. 8. 2015 zahtevek za revizijo, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN (naročnik je navedel Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), gre za očitno pisno pomoto), zavrgel, saj vlagatelju odreka aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, ker le-ta naročnika prehodno, na Portalu javnih naročil, ni opozoril na očitano kršitev, ki se nanaša na določitev izkazovanja kadrovske in tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta v razpisni dokumentaciji, niti ni tega storil drug morebitni ponudnik. Zaradi navedenega je naročnik skladno z ZPVPJN štel, da vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila.

Vlagatelj je vložil Pritožbo z dne 17. 8. 2015 zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in predlagal, da naročnik vso dokumentacijo odstopi Državni revizijski komisiji, ki naj pritožbi ugodi, razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 21. 7. 2015 in sklep z dne 3. 8. 2015, zadevo pa vrne v ponovno odločanje naročniku ter mu naloži povračilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila.

Vlagatelj je navedel, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo v nasprotju z 2.a točko 45. člena ZJN-2, ker je v razpisni dokumentaciji določil, da se tehnična sposobnost ponudnika dokazuje s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih treh letih, ne pa v zadnjih petih letih, kot določa zakon; da je posledično vlagatelj z dvema referenčnima potrdiloma, ki ju je priložil svoji ponudbi, izkazal izpolnjevanje omenjenega zakonskega pogoja; da je bila ponudba vlagatelja pravočasna, popolna in glede na merilo za izbor tudi najugodnejša. Nadalje vlagatelj navaja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima aktivno legitimacijo vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki jo v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj zaključuje, da je iz navedenega razvidno, da je naročnik ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ko ni izločil oziroma zavrnil ponudbe izbranega ponudnika kot manj ugodne, saj je glede na merilo za izbor najugodnejša ponudba vlagatelja, ki je ponudil najnižjo končno ponudbeno ceno (brez DDV).

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 18. 8. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in njegov zahtevek zavrgel.

Naročnik je v obvestilu o oddaji javnega naročila navedel, da je skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 preveril popolnost najugodnejše ponudbe s kontrolo iz razpisne dokumentacije zahtevanih prilog in vsebino prispele ponudbe, pri čemer je ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepopolna, saj ponudnik svoji ponudbi ni priložil ustreznih referenčnih potrdil za obdobje zadnjih treh let pred datumom odpiranja ponudb. Njegovo ponudbo je tako štel za nepopolno in jo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločil iz postopka, javno naročilo pa oddal izbranemu ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo. Izločeni ponudnik je zoper odločitev naročnika vložil zahtevek za revizijo postopka, ki pa ga je naročnik s sklepom zavrgel.

Ob tem je potrebno poudariti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila in ne zoper razpisno dokumentacijo. Vlagatelj torej z zahtevkom za revizijo ne izpodbija same razpisne dokumentacije oz. njenih določb, temveč izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila v zvezi z načinom tolmačenja razpisne dokumentacije, ki je pripeljal naročnika do odločitve, da je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil.

Naročnikovo procesno ravnanje z zahtevkom za revizijo je treba presojati z vidika 26. člena ZPVPJN, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveriti obstoj procesnih predpostavk, med drugim preveri tudi (tretja alineja prvega odstavka omenjenega člena), ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Aktivna legitimacija je namreč ena izmed procesnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da bi naročnik zahtevek za revizijo obravnaval meritorno - vsebinsko.

V prvi alineji prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je določeno, komu se v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna aktivna legitimacija, t.j. pravica vložiti revizijski zahtevek, in sicer:
- vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in
- ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Kot izhaja iz zgornje zakonske določbe morata biti, za priznanje aktivne legitimacije v postopku pravnega varstva, izpolnjena oba zakonska pogoja kumulativno.

Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila oddal pravočasno ponudbo št. 063-2015 z dne 20. 7. 2015, ki jo je naročnik prejel dne 21. 7. 2015 ob 9. uri (rok za oddajo ponudb se je iztekel istega dne ob 10. uri) in s tem izpolnil prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN (prva poved drugega odstavka 14. člena).

Vlagatelj v pritožbi navaja, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 pri sestavi razpisne dokumentacije in da bi bila ob saniranju naročnikove kršitve njegova ponudba popolna ter bi morala biti izbrana kot najugodnejša. »V kolikor bi naročnik ravnal v skladu z ZJN … in zahtevami svoje razpisne dokumentacije, bi bila ponudba ponudnika … zavrnjena, saj bi bil vlagatelj kot ponudnik na podlagi ocene naročnika izbran kot najugodnejši ponudnik.« (pritožba, stran 4).

Glede nastanka škode ne zadošča, da je nastanek škode le hipotetičen, ampak mora biti verjeten. Ponudniku, katerega ponudba je bila glede na merilo uvrščena na prvo mesto, preden jo je naročnik izločil iz postopka, bi ob predpostavki, da je naročnik njegovo ponudbo izločil neupravičeno, nastala škoda. Zatrjevana naročnikova kršitev ZJN-2 je v vzročni zvezi s škodno posledico, ki je ali bi lahko nastala vlagatelju zaradi naročnikove kršitve določb zakona, kar po ZPVPJN zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za priznanje aktivne legitimacije, t.j. realna stopnja verjetnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določbami in namenom tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel in mu odrekel aktivno legitimacijo iz razloga, ker ga le-ta ni opozoril na očitano kršitev iz zahtevka za revizijo najprej na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik napačno tolmačil določbe ZPVPJN glede pogojev za priznanje aktivne legitimacije v fazi izpodbijanja naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in spregledal, da bi bilo potrebno vlagatelju v konkretnem primeru priznati aktivno legitimacijo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbi, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. NMV – 1/2015 z dne 3. 8. 2015.

O drugih pritožbenih navedbah vlagatelja se Državna revizijska komisija ni izrekala, ker niso bistvene za rešitev predmetne zadeve.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene (druge) procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je odločila, da zahtevka za revizijo v tej fazi ne sprejme v obravnavo, kot je to predlagal vlagatelj, saj ima naročnik najprej pravico, da se do njega vsebinsko opredeli.

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26. 8. 2015

Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
 Odvetnik Janko Jerman, Partizanska cesta 30, 2000 Maribor,
 Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Mladinska ulica 5, 9252 Radenci
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.