018-143/2015 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Številka: 018-143/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »IZDELAVA NAKNADNE OCENE INSTRUMENTOV NA PODROČJU RAZISKAV, RAZVOJA IN INOVACIJ (RRI) IN PODJETNIŠTVA«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe Deloitte svetovanje d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), v zvezi z zahtevkom naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 8. 2015 podanega v vlogi »Predlog za ustavitev postopka javnega naročanja«, dne 20. 8. 2015

ODLOČILA

Zahtevku naročnika, dne 6. 8. 2015 podanem v vlogi »Predlog za ustavitev postopka javnega naročanja«, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28. 5. 2015 na Portalu javnih naročil pod številko objave NMV 3071/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Izdelava naknadne ocene instrumentov na področju raziskav, razvoja in inovacij (RRI) in podjetništva«. Predmetno javno naročilo je naročnik po postopku oddaje naročila male vrednosti na podlagi Odločitve o oddaji javnega naročila št. 4301-18/2015-23 z dne 7. 7. 2015 oddal izbranemu ponudniku, družbi Pitija, svetovanje, d.o.o., Ulica bratov Tuma 8, Ljubljana, s soponudnikom Johannesom Jacobusom Albertom Blankertom.

Zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila je vlagatelj dne 17. 7. 2015 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom št. 4301-18/2015-30 z dne 4. 8. 2015 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka.

V posledici navedenega je naročnik z vlogo z dne 4. 8. 2015, vloženo dne 6. 8. 2015, celotno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila kot tudi o predrevizijskem postopku odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Skupaj z dokumentacijo je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval tudi vlogo »Predlog za ustavitev postopka javnega naročanja« po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN. V navedenem predlogu št. 4301-18/2015-31 z dne 4. 8. 2015, vloženem dne 6. 8. 2015, naročnik navaja, da je 20. 7. 2015 prejel zahtevek za revizijo, zaradi česar ne bo mogel več oddati predmetnega javnega naročila v skladu z zastavljeno časovnico. Pri predmetnem javnem naročilu je bilo predvideno, da bo naročnik v roku 8 dni po podpisu pogodbe povabil izbranega izvajalca na uvodni sestanek, kjer bi se razdelala in predstavila vsebina ter pravne podlage. Po preteku enega meseca bi naročnik v skladu z razpisno dokumentacijo sklical ponovni sestanek, kjer bi izvajalec predstavil podroben načrt dela in strokovne podlage, ki bi jih potrdila skupaj z naročnikom najkasneje 2 meseca po podpisu pogodbe. Po zatrjevanjih naročnika je iz 6. člena vzorca pogodbe razvidno, da naj bi izvajalec naročniku najkasneje do 30. 11. 2015 predložil končno verzijo dokumentacije v slovenskem jeziku, in sicer v pisni in elektronski obliki. Naročnik nadalje izpostavlja, da se je Evropski komisiji zavezal, da bo v obdobju upravičenosti stroškov (do 31. 12. 2015) izvedel predmetno javno naročilo do omenjenega datuma. Glede na to, da je konkretno javno naročilo v finančni perspektivi 2007-2013 financirano iz cilja »konvergenca« (operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj), to v skladu s pravilom n+2 predstavlja upravičen strošek še dve leti po zaključku finančne perspektive, tj. do 31.12.2015. Račun izbranega izvajalca bi torej moral biti plačan iz proračuna 2015, zaradi česar bi ga moral naročnik prejeti najkasneje 1. 12. 2015. V zvezi s tem naročnik ocenjuje, da glede na preostanek časa zaradi obravnave zahtevka za revizijo izvedba predmetnega javnega naročila ne glede na izid revizijskega postopka ne bo več mogoča. Skrajnega roka za izvedbo vseh aktivnosti (30. 11. 2015) po zatrjevanju naročnika ni možno spremeniti, ker gre za bistveno sestavino naročnikove razpisne dokumentacije. Po ponovni preučiti obsega predmetnega javnega naročila v povezavi z zavezo Evropski komisiji naročnik ugotavlja, da ne potrebuje več predmetnega javnega naročila v takem obsegu. Zato bi naročnik po odobritvi ustavitve postopka s strani Državne revizijske komisije izvedel javno naročilo v vrednosti, nižji od 20.000,00 EUR brez DDV, za bistveno manjši, tj. tisti obseg naročila, za katerega je z rokom 30. 11. 2015 zavezan Evropski komisiji. Naročnik zaključuje, da bo na ta način ustregel zavezam Evropske komisije, saj bo napor zunanjega izvajalca osredotočen na ključne projekte, zaradi manjšega obsega naročila pa bo izbrani izvajalec lahko pravočasno (tj. do 30. 11. 2015) izvedel storitev.

Po preučitvi predloga naročnika ter vseh pomembnih okoliščin konkretnega primera je Državna revizijska komisija skladno s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu s temeljnim pravilom, izhajajočim iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, vloženi zahtevek za revizijo nima suspenzivnega učinka, vendar pa preprečuje, da bi naročnik sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, ustavil postopek javnega naročanja, zavrnil vse ponudbe ali za isti predmet začel nov postopek javnega naročanja. Vloženemu zahtevku za revizijo navkljub pa lahko naročnik izjemoma ravna na enega od opisanih načinov, a le v primerih in pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to na podlagi naročnikovega predloga dovoli Državna revizijska komisija (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). Tako lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli bodisi sklenitev pogodbe, ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb, bodisi začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

V konkretnem primeru naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za »Izdelavo naknadne ocene instrumentov na področju raziskav, razvoja in inovacij (RRI) in podjetništva«, št. JN 18/2015. Naročnik je v okviru predmetnega postopka javnega naročanja že izbral po njegovi oceni najugodnejšega ponudnika ter mu naročilo tudi oddal. Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, št. 4301-18/2015-23 z dne 7. 7. 2015, je vlagatelj dne 17. 7. 2015 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik kot neutemeljenega zavrnil ter ga skupaj s celotno dokumentacijo v postopku javnega naročanja ter predrevizijskem postopku odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Obenem je naročnik dne 6. 8. 2015 na Državno revizijsko komisijo naslovil tudi vlogo »Predlog za ustavitev postopka javnega naročanja«, v kateri predlaga izdajo sklepa, s katerim naj se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli ustavitev predmetnega postopka javnega naročanja.

Ustavitev postopka javnega naročanja je urejena v drugem odstavku 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da lahko naročnik ustavi postopek javnega naročanja kadarkoli pred odpiranjem ponudb. Navedena določba ZJN-2 torej dopušča naročniku, da postopek javnega naročanja ustavi vse do faze odpiranja ponudb, kasneje pa naročnik možnosti ustavitve postopka javnega naročanja nima več. Pravna podlaga za ustavitev postopka javnega naročanja je glede na določbo drugega odstavka 80. člena ZJN-2 podana zgolj do trenutka odpiranja ponudb, medtem ko po odpiranju ponudb postopka javnega naročanja ni mogoče več ustaviti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v konkretnem primeru zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, torej šele po tem, ko je naročnik javno naročilo že oddal izbranemu ponudniku. To pomeni, da je bilo v konkretnem primeru odpiranje ponudb že izvedeno, s čimer pa je tudi že minila faza, do katere bi bila ustavitev postopka javnega naročanja skladno z drugim odstavkom 80. člena ZJN-2 dopustna. Naročnik lahko postopek javnega naročanja ustavi zgolj do faze odpiranja ponudb, zato lahko tudi Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa za ustavitev postopka javnega naročanja kljub vloženemu revizijskemu zahtevku ugodi le, če je tak naročnikov predlog (bodisi v predrevizijskem bodisi kadarkoli v revizijskem postopku) podan do faze odpiranja ponudb (in so hkrati izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN). Ker pa je naročnik v konkretnem primeru predlog za ustavitev postopka javnega naročanja kljub vloženemu zahtevku za revizijo podal šele po odpiranju ponudb, ko je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika in predmetno javno naročilo oddal, navedenemu predlogu naročnika ni bilo mogoče ugoditi. V presojo (ne)obstoja pogojev iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN se zato Državni revizijski komisiji ni bilo potrebno spuščati, saj slednje glede na navedene razloge odločitve v nobenem primeru ne bi moglo spremeniti.

Naročnik je v svoji vlogi z dne 4. 8. 2015 navedel, da je po ponovni preučitvi obsega predmetnega javnega naročila v povezavi z zavezo Evropski komisiji ugotovil, da predmetnega javnega naročila ne potrebuje več v takem obsegu, temveč bi mu zadoščal tudi bistveno manjši obseg predmetnega javnega naročila, pri čemer bi lahko izbrani ponudnik zaradi zmanjšanega obsega naročila storitev izvedel pravočasno (tj. do 30. 11. 2015). V zvezi s tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko naročnik, ki predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali zanj nima zagotovljenih sredstev ali se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča, v skladu s petim odstavkom 80. člena ZJN-2 odstopi od izvedbe javnega naročila tudi po sprejemu odločitve o oddaji naročila, a najdlje do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Vendar pa naročniku določbe ZPVPJN v takem primeru ne nudijo pravne podlage, da bi Državni revizijski komisiji lahko podal predlog za izdajo sklepa, s katerim bi se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovolil odstop od izvedbe javnega naročila. V kolikor bi bil na Državno revizijsko komisijo naslovljen tak (nedovoljen) predlog, mu zato ne bi bilo mogoče ugoditi.

Nadalje naročnik v vlogi z dne 4. 8. 2015 zatrjuje, da predmetnega javnega naročila ne potrebuje več v takem, marveč v zmanjšanem obsegu, zato bi po izdaji sklepa Državne revizijske komisije o dovolitvi ustavitve postopka javnega naročanja izvedel javno naročilo v vrednosti, nižji od 20.000,00 EUR brez DDV (evidenčno naročilo) za bistveno manjši obseg naročila. V zvezi s tem velja poudariti, da se v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-2 določbe navedenega zakona, razen določb 105. a do 107. člena ZJN-2, ne uporabljajo za tista javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV za blago in storitve ter 40.000,00 EUR brez DDV za gradnje. Za evidenčno naročilo storitev, katerega vrednost bi bila skladno z navedbami naročnika nižja od 20.000,00 EUR, se torej določbe ZJN-2 ne bi uporabljale. To pa upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZPVPJN pomeni, da za omenjeno evidenčno naročilo pravno varstvo po ZPVPJN ne bi bilo zagotovljeno, zato Državna revizijska komisija ne bi bila organ, ki bi bil v takem primeru pristojen za odločanje. Morebitnemu predlogu naročnika za izdajo sklepa za dovolitev začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja kljub vloženemu zahtevku za revizijo zato ne bi bilo mogoče ugoditi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 20. 8. 2015
predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:

- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Deloitte svetovanje d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu