018-128/2015 DARS, d.d.

Številka: 018-128/2015 -4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava kombiniranih in tovornih vozil« v sklopu 2 »Lahka tovorna vozila«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja BENUSSI d.o.o., Cvetkova ulica 1, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Rok Petrič, Nazorjeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 7. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava kombiniranih in tovornih vozil« v sklopu 2 »Lahka tovorna vozila«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2015-MS-242/14-027, z dne 4. 6. 2015.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.438,19 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 12. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5. 2. 2015, pod št. objave JN782/2015, dne 10. 2. 2015 pa pod oznako 2015/S 028-046663 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 4. 6. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2015-MS-242/14-027, s katerim je javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 8. 6. 2015.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 17. 6. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika za sklop 2 ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je neprimerna in nepopolna, saj ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, pri čemer iz ponudbe niti ni razvidno, kaj ponudnik sploh ponuja. Izbrani ponudnik je šele v dopolnitvi ponudbe specificiral model vozila, ki ga ponuja, to vozilo pa naj ne bi ustrezalo zahtevam glede največje dovoljene mase in emisijskega razreda motorja. Še dodatno naj iz ponudbe ne bi bilo razvidno, ali vozilo ustreza nekaterim od tehničnih zahtev (vlagatelj jih izrecno našteva), prav tako naj ne bi bilo razvidno, ali je ponujeni signalni blok enake širine kot streha vozila, kot se je glasila zahteva naročnika, saj širine ponujenega bloka ni mogoče ugotoviti. Tudi sicer naj bi izbrani ponudnik navajal signalni blok KRISTAL II (kitajskega porekla), v ponudbi in dopolnitvi ponudbe pa predložil prospekt za signalne bloke drugega proizvajalca (FEDERAL SIGNAL) z drugačnimi karakteristikami. Naročnik je omogočil izbranemu ponudniku, da je predmet opredelil šele z dopolnitvijo ponudbe po roku za oddajo ponudb, pa tudi na podlagi teh podatkov ni razviden emisijski razred motorja vozila in kateri signalni blok je sploh zajet v ponudbi. Vlagatelj še dodaja, da mu je bil onemogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje ponudbe v okviru meril – naročnik ni omogočil vpogleda v listine, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev glede meril, pri čemer se je skliceval na sklep o varovanju poslovne skrivnosti, ki je bil sprejet po roku za oddajo ponudb (dne 10. 6. 2015). Vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, naj mu omogoči vpogled v ta dokazila.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 30. 6. 2015. Pojasnjuje, da lahko zahtevo po dvojnih zadnjih kolesih zagotovi le z dobavo vozila Crafter 50, ki v osnovi omogoča 5.000 kg skupne dovoljene mase, vendar pa bo za zadostitev razpisnemu pogoju o skupni masi vozila 3.500 kg vozilo naročeno s posebno kodo in v tovarni prilagojeno ter homologirano v skladu z razpisnim pogojem. V ponudbi priloženi evropski homologaciji naj bi bilo jasno označeno, da ima vozilo normo EURO VI, v ponudbi pa so bili predloženi še neprenovljeni katalogi. Izbrani ponudnik dodatno pojasnjuje, da ponujeno vozilo ustreza vsem tehničnim zahtevam in smatra, da je s podpisom in žigosanjem ponudbenega predračuna ponudil vse pozicije iz predračuna, saj v nasprotnem primeru tvega vnovčenje finančnega zavarovanja. Opozarja še, da je pod prilogo 3 dopisa (dopolnitve ponudbe) definiran prospektni material KRISTALL II, kar ni pravilno. Priložen je prospektni material za signalni blok AURUM SOLARIS proizvajalca FEDERAL SIGNAL. Pri sestavi ponudbe je bil po administrativni pomoti v ponudbo predložen napačen certifikat za signalni blok.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom z dne 13. 7. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil podpisan in žigosan ponudbeni predračun ter ponudil vse pozicije iz predračuna. Prav tako je izbrani ponudnik priložil podpisano in žigosano izjavo št. 1, da razpisno dokumentacijo razume in se v celoti strinja z njeno vsebino ter da je ponudba pripravljena skladno z razpisno dokumentacijo v besedilu, kot je bilo objavljeno na portalu javnih naročil. Naročnik še pojasnjuje, da se določilo točke V.2. (V. poglavje razpisne dokumentacije) nanaša na pogoje, ki jih bo moral dobavitelj izpolniti pri dobavi (in ne ponudnik v ponudbi). Od ponudnikov ni zahteval vzorcev, niti ne dokazovanja tehničnih lastnosti ponujenega vozila s prospektnim ali drugim materialom, je pa v okviru merila za izbor zahteval navedbo nabavne cene, vrsto in porabo energenta in emisije izpušnih plinov, v zvezi s čimer so morali ponudniki priložiti tehnično dokumentacijo proizvajalca oz. potrdilo o homologaciji, kar je izbrani ponudnik tudi priložil. Naročnik meni, da vlagatelj namerno zavaja z navedbo, da mu je bil onemogočen vpogled v listine za izpolnjevanje meril. Vlagatelju je bil omogočen vpogled v izjavo VIII.4.2. z vrednostmi za izračun stroškov v življenjski dobi vozila. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki k merilom priložijo še kakršnakoli dokazila.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 7. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 17. 7. 2015 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri svojih navedbah in meni, da naročnik zavaja s trditvijo o tem, da ni zahteval dokazovanja zahtevanih tehničnih lastnosti ponujenega vozila s prospektnim ali drugim materialom. Naročnika ne zavezuje le lastna razpisna dokumentacija, ampak tudi določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj opozarja, da je naročnik vodil odprti postopek oddaje javnega naročila, ne pa postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Posledično je potrebno ugotoviti, ali ponujeno blago ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, kar navsezadnje potrjuje tudi ravnanje naročnika, ko je pozival izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe. Vlagatelj dvomi, da je bilo v ponudbi priloženo potrdilo o homologaciji, saj naročnik v tem primeru ne bi pozival izbranega ponudnika na izjasnitev kakšen tip motorja ponuja. Iz potrdila o homologaciji tudi ne izhajajo podatki o izpolnjevanju preostalih spornih tehničnih pogojev (vlagatelj jih našteva).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, katero vozilo in s kakšnimi tehničnimi specifikacijami sploh ponuja, zaradi česar ni mogoče preveriti skladnosti ponujenega z zahtevami naročnika, oz. zatrjuje, da je izbrani ponudnik predmet opredelil šele naknadno, po oddaji ponudbe – v tem primeru pa naj bil predmet neskladen z naročnikovimi zahtevami.

V odprtem postopku naročnik odda javno naročilo potem, ko razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Iz razpisne dokumentacije (točka II.5.2. »Oblika ponudbe«) izhaja, da so morali ponudniki vpisati zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, ter priložiti zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni izrecno zahteval, da ponudniki navedejo naziv ponujenega vozila (npr. model, motor, nivo opreme), vendar pa ne gre spregledati, da so morali ponudniki skladno z določbo točke II.6.4. d) razpisne dokumentacije v ponudbi predložiti »prospektni ali drug material, vzorc[e] in podobno za predmet ponudbe, iz katerega je razviden proizvajalec le-te in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij.« Iz tega izhaja, da se mora prospektni ali drug material nanašati na ponujeni predmet javnega naročila in definirati predmet ponudbe, kar je tudi logično, saj naročnik ne more preveriti izpolnjevanja tehničnih zahtev, posledično pa primernosti in popolnosti ponudbe, če predmet ponudbe sploh ni določen. Ob upoštevanju navedenega je potrebno zavrniti navedbe naročnika o tem, da ni zahteval nikakršnih tovrstnih dokazil, sklicevanje naročnika na določbe razpisne dokumentacije (točka V.2.), ki se nanašajo na dobavo vozil oz. zahtevano dokumentacijo ob predaji vozila, pa za vprašanje preverjanja popolnosti ponudbe niti ni relevantno. Naročnik je tehnične specifikacije predmeta določil v V. poglavju razpisne dokumentacije, pri čemer je v točki V.1. tega poglavja navedeno, da bo naročnik na njihovi osnovi ugotavljal ustreznost ponujenega blaga in izbral ekonomsko najugodnejšega ponudnika.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta ponudnik izpolnil obrazec ponudbe in ponudbenega predračuna, iz katerega za »LV2 lahko tovorno vozilo dovoljene skupne mase 3,5t-podaljšana kabina« izhaja ponudbena cena 27.407,33 EUR brez DDV za eno vozilo. V ponudbi je priložen tudi katalog za vozilo Volkswagen Crafter (»Novi Crafter«), v katerem pa izbrani ponudnik ni označil ali kako drugače identificiral (konfiguracije) vozila, ki ga ponuja. Iz predloženega kataloga (serijskih) vozil je namreč razvidno, da je ponujeno vozilo mogoče dobaviti v številnih različicah (kombi, furgon, šasija ali kesonar, z različnimi motorji, medosnimi razdaljami, enojno ali dvojno kabino ipd.) ter z raznolikimi možnostmi dodatne opreme. Opredelitev vozila ni razvidna niti iz kateregakoli drugega dela ponudbe, kar navsezadnje izhaja tudi iz poziva naročnika z dne 18. 5. 2015 (navedba »Iz priložene dokumentacije in prospektnih materialov ni mogoče nedvoumno ugotoviti, katero vozilo nudite.«) izbranemu ponudniku po dopolnitvi ponudbe oz. njenim pojasnilom.

Izbrani ponudnik je šele v dopisu z 18. 5. 2015 (kot odgovoru naročniku na njegov poziv) natančneje opredelil vozilo, ki ga ponuja, vendar pa Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da ni mogoče transparentno (na pregleden način) preizkusiti, ali vlagatelj z opredelitvijo predmeta naročila (dopolnjeval ali) ni spremenil tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (druga alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 8. člena ZJN-2), saj v prvotni ponudbi predmet sploh ni bil opredeljen, naročnik pa posledično niti ni mogel preveriti, ali ponujeno vozilo ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija pristavlja, da ne glede na opredelitev tega dopisa kot pojasnila ponudbe, ponudnika tudi pri pojasnjevanju ponudbe omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki mu onemogoča spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Naročnik omejitev iz 78. člena ZJN-2 ne more zaobiti s pojasnjevanjem ponudbe, s tem pa v bistvu dopustiti oziroma omogočiti spremembe iz neprimerne in s tem nepopolne ponudbe v primerno in s tem popolno ponudbo. Dopustiti naročniku, da od izbranega ponudnika po roku za oddajo ponudb pridobi dopolnitev ponudbe oz. pojasnilo, s katerim izbrani ponudnik šele določi predmet ponudbe, kot v konkretnem primeru, bi ponudnikom omogočilo naknadno prilagajanje oziroma spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet ponudbe glede na ostale ponudbe, kar je navsezadnje tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2). Pri vsem doslej navedenem pa kot temeljnega ne gre prezreti niti dejstva, da je nastali položaj zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike.

Državna revizijska komisija še opozarja, da podpisana splošna izjava izbranega ponudnika o sprejemu pogojev javnega naročila in o tem, da je ponudba pripravljena skladno z razpisno dokumentacijo (kot npr. »Izjava št. 1«), ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi takšna podpisana izjava pri izbranem ponudniku nadomeščala izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tudi tistih, ki se nanašajo na predmet javnega naročila), bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev, česar pa v konkretnem primeru naročnik ni storil. Vezano na očitke vlagatelja glede neizpolnjevanja tudi nekaterih drugih tehničnih zahtev Državna revizijska komisija na tem mestu še dodaja, da naročnik ni pojasnil, ali in na kak način je sploh preverjal ustreznost ponujenega vozila in s tem primernost ponudbe izbranega ponudnika. Nekatere od zahtev iz tehnične specifikacije razpisne dokumentacije, ki jih izpostavlja vlagatelj, v priloženem katalogu ali kateremkoli drugem delu ponudbe izbranega ponudnika niso omenjene – niti kot možnost oz. dodatna oprema (npr. »sprednje led luči z avtomatskim preklopom […]«, »usmerjevalec zraka pred signalno tablo […]«).

Ne glede na vprašanje (ne)zakonitosti pozivanja izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe oz. njena pojasnila, pa je mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik tudi ob upoštevanju prejete dopolnitve oz. pojasnil z navedbo modela ponujenega vozila ne bi imel podlage za ugotovitev primernosti take ponudbe. Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 18. 5. 2015 navedel, da je ponujeno vozilo »VW CRAFTER 50 KESONAR DV. KABINA SMR 2,0 TDI 120Kw/163 KM«, da ima skupaj štiri vrata, navedene pa so bile tudi dimenzije zabojnika (kesona). Tako opredeljeno vozilo je sicer mogoče najti tudi v katalogu vozil, ki je bil priložen k ponudbi, vendar pa drži navedba vlagatelja, da ta izvedba vozila (Crafter 50) ne ustreza zahtevi po največji dovoljeni masi 3.500 kg, saj ima dovoljeno skupno maso 5.000 kg. Izbrani ponudnik šele v vlogi z dne 30. 6. 2015, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja revizijskega zahtevka, navaja, da bo to vozilo za zadostitev pogoju glede največje dovoljene mase naročeno s posebno kodo in v tovarni prilagojeno ter homologirano na nižjo dovoljeno maso, vendar pa taka možnost ne izhaja niti iz kataloga (serijskih) vozil niti iz kateregakoli drugega dela ponudbe izbranega ponudnika ali njene dopolnitve oz. pojasnila. Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik odločitve o oddaji naročila ne more utemeljevati na dejstvih, ki so mu postala znana šele po sprejemu te odločitve. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. V trenutku izdaje izpodbijane odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik torej na podlagi znanih podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika – celo ob hkratnem upoštevanju naknadne opredelitve predmeta – ni mogel zaključiti, da je ponujeno vozilo skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ob opisanemu dejanskemu stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru z izbiro ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ter da je utemeljena vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2).

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot primerne v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, oziroma kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, tudi ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in na vprašanje vpogleda v del ponudbe, ki mu je bil onemogočen zaradi varovanja poslovne skrivnosti. Morebitna ugotovitev o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi iz preostalih razlogov oz. kršitve naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbe namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 413,00 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 180,00 EUR za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), 16,98 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in 4.012,34 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 413,00 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in ob upoštevanju višine zneska stroška, kot jo je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj,
- izdatke v pavšalnem znesku 12,85 EUR (20 točk + 8 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju (tretjega odstavka) 11. člena Odvetniške tarife,
- priglašeni strošek takse za revizijski zahtevek v višini 4.012,34 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.438,19 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 16. 7. 2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 31. 7. 2015




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Rok Petrič – odvetnik, Nazorjeva ulica 12, 1000 Ljubljana
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., Bravničarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.