018-124/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-124/2015-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »AC A4 Slivnica–MMP Gruškovje, pododsek AC Draženci–MMP Gruškovje, I. etapa od km 0+000 do km 7+260, dolžine 7+260 km (sklop 1) in II. b etapa – začetna gradbena dela (sklop 2)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kolektor Koling, d. o. o., Arkova ulica 43, Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova 44, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 3. 8. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu dne 9. 12. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN11429/2014, dne 11. 12. 2014 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2014/S 239-420040. Dne 21. 5. 2015 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopu 2 dodelil ponudniku Euro Asfalt, d. o. o., Rajlovac bb, Sarajevo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 15. 6. 2015, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku navaja, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je naročilo dodelil izbranemu ponudniku, katerega ponudba ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in bi morala biti izločena kot nepopolna.

Vlagatelj navaja naslednje razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika:

- Izbrani ponudnik je nepravilno dopolnjeval svojo ponudbo. Naročnik je izbranemu ponudniku 6. 5. 2015 na elektronski naslov, ki je bil naveden v ponudbi, poslal poziv, naj predloži dokumentacijo za referenčna dela, ki jih je navedel v ponudbi. Tega poziva naj izbrani ponudnik zaradi napake na strežniku ne bi prejel, o čemer je obvestil naročnika, ta pa ga je 12. 5. 2015 ponovno pozval k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je nato naročnika prosil za podaljšanje roka, hkrati pa ga je pozval, naj zahteve za predložitev referenčnih del natančneje pojasni. Naročnik je 13. 5. 2015 izbranemu ponudniku pojasnil, kaj mora predložiti, hkrati pa je podaljšal rok za dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik je 15. 5. 2015 predložil dokazila za tri referenčna dela, na podlagi česar vlagatelj sklepa, da z njimi dokazuje referenčno sposobnost, medtem ko se je ostalih referenc odrekel. Vlagatelj meni, da je naročnik izbranemu ponudniku že prvič pravilno poslal poziv za dopolnitev ponudb in da so bili nadaljnji pozivi nezakoniti.
- Referenca »Novogradnja štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestnem odseku Vlakovo – Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz točke 5.1.(i) Navodil ponudnikom. V tej točki je naročnik zahteval izkazovanje rekonstrukcije ali novogradnje najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 1 km. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.1(i) navedel, da je referenčni naročnik družba Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret A.S., Turčija (v nadaljevanju: Cengiz) in da je dela izvedel kot partner v deležu 33 % z vrednostjo del 12.001.997 EUR v dolžini 10,6 km. Na zahtevo naročnika je izbrani ponudnik predložil situacije, iz katerih je razvidno, da je izvedel le 2,75 km. Iz potrdil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, tudi ni jasno, ali je bil izbrani ponudnik v tem referenčnem poslu partner ali podizvajalec. Vlagatelj tudi opozarja, da izbrani ponudnik na pozive naročnika ni predložil pogodbe ali aneksov med investitorjem in izvajalcem, zato ni mogoče preveriti elementov posla. Iz obrazca 5.1(i) izhaja, da je bil izbrani ponudnik partner in da je naročnik Cengiz zanj predložil potrdilo, iz dopolnitve pa izhaja, da je bil izbrani ponudnik podizvajalec, referenčna dela pa naj bi izvajal po podizvajalski pogodbi. Izbrani ponudnik torej nikoli ni predložil pogodbe med investitorjem in izvajalcem, saj naj bi bila izvajalca Cengiz in izbrani ponudnik. Izbrani ponudnik tudi ni predložil podizvajalske pogodbe z družbo Cengiz, temveč sporazum, ki se le sklicuje na podizvajalsko pogodbo. Izbrani ponudnik je naročniku predložil le šest strani (od osemnajstih) pogodbe o skupnem podjemu, pri čemer je prevedel le tri strani, čeprav je naročnik zahteval prevod dokumentacije v slovenski jezik. Iz dokumentacije, ki je v slovenskem jeziku, pa ne izhaja, da se referenčni posel nanaša na novogradnjo, da gre za štiripasovno konstrukcijo, da je dela izvedel prav izbrani ponudnik in da je bila dolžina 10,6 km. Vlagatelj opozarja tudi na nejasnosti glede deležev in vrednosti izvedenih del, saj iz sporazuma z družbo Cengiz izhaja znesek 19.240.794,53 EUR, ne pa 12.001.997,25 EUR. Iz sporazuma tudi ne izhaja, kaj so bila dela na voziščni konstrukciji, s tem pa izbrani ponudnik ni dokazal, da je izvedel vsa dela, ki izpolnjujejo naročnikove zahteve. Predložitev referenčnega potrdila s strani investitorja JP Autoceste FBiH z dne 15. 5. 2015 je po mnenju vlagatelja brezpredmetno, saj je investitor le prepisal, kar je prej navedla že družba Cengiz. Naročnik je izbranega ponudnika pozval, naj predloži dokazila, ne pa ponovno referenčnega potrdila, ki je bilo že v ponudbi. Investitor podizvajalcu tudi ne more neposredno potrjevati situacij, saj z njim ni v pogodbenem razmerju. Vlagatelj poudarja, da obrazec 5.1(i) ni bil nikoli pravilno predložen, saj je nepravilno navedeno, da je bil izbrani ponudnik partner z deležem 33 %, in ponavlja, da večkratno pozivanje k dopolnitvi ponudbe ni dopustno. Vlagatelj še navaja, da potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH ni vsebovalo vseh zahtevanih podatkov.
- Referenca »Izgradnja podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR brez DDV (izgradnja avtoceste na koridorju VC Dionica Vlakovo – Tar in poddionica Lepenica – Suhodol, podvoz P74)« ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz točke 5.1.(i) Navodil ponudnikom. Tudi v tem primeru izbrani ponudnik ni predložil pogodbe med investitorjem in izvajalcema (Cengiz in izbrani ponudnik), na katero se sklicuje referenčno potrdilo. Iz obrazca 5.1(i) izhaja, da naj bi bil izbrani ponudnik partner z deležem 33 %, predložil pa je le pogodbo med družbo Cengiz in njim, ki ima prevedenih le pet strani. Čeprav se izbrani ponudnik sklicuje na to, da je dela izvedel kot podizvajalec, iz obrazca 5.1(i) še vedno izhaja, da je dela izvedel kot partner, ta podatek pa je neresničen in zavajajoč. Naročnik je izbranega ponudnika 18. 5. 2015 celo ponovno opozoril, da iz dodatnih dokazil izhaja, da je družba Cengiz partner in ne naročnik referenčnih del in da naj predloži potrdilo naročnika JP Autoceste FBiH. Izbrani ponudnik je v odgovoru tudi navedel, da je dela izvedel v vrednosti 33,3 %, kar je v nasprotju s podatkom 33 % iz obrazca 5.1(i). Prav tako si nasprotujejo tudi podatki o partnerstvu oz. podizvajalstvu ter deležih izbranega ponudnika na projektu.
- Referenca »Novogradnja armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta monolitne izvedbe v vrednosti 1.095.887,16 EUR brez DDV (Izgradnja avtoceste Sarajevska zaobilaznica Butila – Vlakovo Lot 3a)« ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz točke 5.1.(i) Navodil ponudnikom. Izbrani ponudnik je na obrazcu 5.1(i) navedel, da je dela izvedel kot glavni izvajalec, iz predloženega sporazuma pa izhaja, da je bil partner. Potrdilo partnerja GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo, in nadzornega inženirja, je zato brezpredmetno, saj ne gre za naročnika. Obrazec 5.1(i) je ostal nespremenjen, zaradi česar je ponudba nepopolna, izbrani ponudnik pa za to referenco tudi ni predložil potrdila referenčnega naročnika JP Autoceste FBiH. Izbrani ponudnik v dopolnitvi tudi ni predložil dokumentov, h katerim je bil pozvan, zato ni razvidno, da je izbrani ponudnik izvedel armiranobetonski prednapeti in premostitveni objekt, ki bi bil hkrati monolitne izvedbe in v vrednosti 1.095.887,16 EUR.
- Izbrani ponudnik je za sklop 1 in 2 priglasil tri podizvajalce, in sicer IPSA INSTITUT, d. o. o., VGB, d. o. o., in Center za kartografijo favne in flore – Zavod. Izbrani ponudnik torej tudi v sklopu 2 nastopa s podizvajalcem IPSA INSTITUT, d. o. o., čeprav predmet del v tem sklopu ni izvedba projektne dokumentacije. Priglasitev podizvajalca, ki ne bo sodeloval pri izvedbi, pomeni nepopolnost ponudbe, saj bi moral naročnik takim podizvajalcem plačevati neposredno, čeprav ne bodo izvajali nobenih storitev. Prav tako v sklopu 2 ni del, za katere je bil v sklopu 1 predviden podizvajalec Center za kartografijo favne in flore – Zavod, zaradi česar gre po mnenju vlagatelja za variantno ponudbo. Tudi sicer zapis v vzorcu pogodbe v delu, ki se nanaša na podizvajalce v sklopu 2, ni ustrezno izpolnjen, v nasprotju z razpisno dokumentacijo pa je izpolnjen tudi obrazec 5.1(k) »Podatki o podizvajalcu«. Tako sploh ni jasno, kaj bodo v sklopu 2 izvajali podizvajalci.
- Izbrani ponudnik v ponudbi ni podal podatkov o čistih prihodkih od prodaje, temveč je navedel kar vse prihodke, torej tudi druge poslovne prihodke. Naročnik je v točki 5.1(h) določil, da mora ponudnik navesti svoje čiste prihodke od prodaje, pri čemer mora imeti ponudnik, ki oddaja ponudbo za oba sklopa, povprečni čisti dohodek od prodaje v zadnjih treh letih enak seštevku zahtevane višine za oba sklopa, in sicer 58.000.000,00 EUR. V obrazcu 5.1(h) je izbrani ponudnik navedel podatke o celotnih prihodkih, skupaj z drugimi poslovnimi dohodki, čeprav ti ne predstavljajo čistih prihodkov od prodaje.
- Izbrani ponudnik ni dokazal, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj. V ponudbi je podal potrdilo, iz katerega izhaja, da izbranemu ponudniku ni bila izrečena pravnomočna sodba, s katero bi bil obsojen za kaznivo dejanje sodelovanja v kriminalni organizaciji za korupcijo, goljufijo ali pranje denarja. ZJN-2 pa v prvem odstavku 42. člena našteva vrsto kaznivih dejanj, ki so izločitveni pogoj. Izpolnjevanje tega pogoja se dokazuje z dokazilom iz uradne evidence, naročnik pa lahko te podatke dobi tudi sam. Če ponudnik nima sedeža v Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi sedeža, če takih potrdil ni mogoče pridobiti, pa lahko naročnik sprejme tudi zapriseženo izjavo. Vlagatelj ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika sicer nahaja notarsko overjena izjava Hameda Ramića, v kateri ta izjavlja, da ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2, vendar pa takšna izjava za izbranega ponudnika ne obstaja. Četudi izbrani ponudnik ni bil obsojen za nobeno kaznivo dejanje po zakonodaji BiH, to ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz ZJN-2.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika ni jasno, koga je ta predlagal za odgovornega vodjo del. Izbrani ponudnik je v sklopu 2 predložil dva obrazca s seznamom kadrov 5.1(j), kjer je kot odgovornega vodjo navedel Safeta Borovino in Branka Bakaršića. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik odpraviti neskladje v predloženi ponudbi, sicer je ponudba nepravilna, saj je odgovorni vodja del posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 21. 5. 2015, in sicer v delu, ki se nanaša na sklop 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 1. 7. 2015 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. V vlogi navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije v sklopu 2, saj ga je naročnik v sklopu 1 izločil zaradi neustreznih referenc, v sklopu 2 pa njegove ponudbe sicer ni ocenjeval, a je tudi v tem delu navedel iste reference, kar pomeni, da bi morala biti njegova ponudba tudi v tem delu izločena kot nepopolna. V zvezi z referencami izbrani ponudnik navaja, da je pravočasno predložil vsa zahtevana dokazila, ki se nanašajo na reference za sklop 2, z dokazili pa je izkazal, da reference izpolnjujejo vse naročnikove zahteve. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je v sklopu 2 priglasil le podizvajalca IPSA INSTITUT, d. o. o., saj je naročnik tudi v tem sklopu zahteval izdelavo PID dokumentacije, ostala dva podizvajalca pa nastopata le v sklopu 1. Podatke o čistih prihodkih je izbrani ponudnik podal na verodostojen način, ti podatki pa so tudi skladni z bilancami uspeha. Izbrani ponudnik še navaja, da je dokazal, da tako zakoniti zastopnik kot pravna oseba nista bila kaznovana za kazniva dejanja, in zaključuje, da obe osebi, ki sta imenovana za odgovornega vodjo, izpolnjujeta zahteve, v vsakem sklopu pa bo podpisana posebna pogodba in je bilo treba odgovornega vodjo imenovati za posamezen sklop. Izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je dne 9. 7. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- Naročnik je izbranega ponudnika 6. 5. 2015 pozval k predložitvi dodatnih dokazil za referenčna dela, ki so bila navedena v obrazcu 5.1(i), in sicer na elektronski naslov, ki je bil naveden v ponudbi. Že istega dne je naročnik prejel obvestilo o nedostavi poziva, ker naj bi bil obseg poštnega predala prekoračen. Ker je bil to edini naslov, naveden v ponudbi izbranega ponudnika, je naročnik počakal nekaj dni, da bi se poštni predal sprostil, 11. 5. 2015 pa je prejel sporočilo izbranega ponudnika o napaki na strežniku, zaradi katere v času od 28. 4. 2015 do 11. 5. 2015 ni prejemal pošte na navedeni kontaktni naslov. Ker je šlo za tehnično napako, se je naročnik odločil, da ponovno pošlje poziv, pri čemer ni mogoče govoriti o večkratnem istovrstnem pozivanju, saj izbrani ponudnik prvega poziva sploh ni prejel. Poziv z dne 12. 5. 2015 zato naročnik obravnava kot prvi poziv za predložitev dodatnih dokazil oz. pojasnjevanje že predloženih podatkov v ponudbi. Izbrani ponudnik je predložil dokumentacijo za tri navedene reference in naročnik se ne strinja, da izbrani ponudnik za nobeno od teh ni dokazal, da je po vrsti in obsegu izvedel dela, na katera se sklicuje. Naročnik ponavlja, da ni šlo za večkratno pozivanje, z dopisom z dne 13. 5. 2015 pa je naročnik izbranemu ponudniku pojasnil, da se predložitev dodatnih dokazil nanaša na referenčna dela iz sklopa 2, hkrati pa je na njegovo prošnjo podaljšal rok za predložitev dokazil. Dopisa z dne 12. 5. 2015 in 13. 5. 2015 se torej nanašata na predložitev dodatnih dokazil za referenčna dela v sklopu 2 oz. na pojasnjevanje že predloženih podatkov v ponudbi, z dopisom z dne 18. 5. 2015 pa je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe. Naročnik poudarja, da je iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika že v trenutku njene oddaj izhajalo izpolnjevanje referenčnih zahtev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom, vendar se je kljub temu odločil, da podatke še preveri, kar si je tudi pridržal v razpisni dokumentaciji. Na podlagi dokumentacije je naročnik potrdil svojo oceno, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčne zahteve za sklop 2.
- V zvezi z referenco »Novogradnja štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestnem odseku Vlakovo – Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« naročnik navaja, da izbranega ponudnika ni pozval k predložitvi točno določenih dokazil, temveč je dokazila naštel le primeroma, izbranega ponudnika pa je pozval, naj mu predloži enega ali več izmed dokazil, iz katerih bo potrjena zahteva za izpolnjevanje referenc. Naročnik je v referenčnem pogoju zahteval eno rekonstrukcijo ali novogradnjo najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 1 km, zato izbrani ponudnik tudi s krajšo dolžino od 10,6 km izpolnjuje zahtevo. Poleg tega je naročnik referenčnega dela potrdil izvedbo dolžine 10,6 km. Naročnik v referenčnem pogoju ni postavil zahteve glede vrednosti referenčnega dela, zato so navedbe v tem delu neutemeljene, neutemeljene pa so tudi navedbe, da je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval k odpravi iste napake. Dokazila, ki jih je predložil izbrani ponudnik, izkazujejo, da je referenčna dela izvedel kot podizvajalec, predložena je bila tudi podizvajalska pogodba med izbranim ponudnikom in družbo Cengiz, ki je bila prevedena v tistih delih, iz katerih izhaja izpolnjevanje referenčnega pogoja. Naročnik ponovno navaja, da je izbrani ponudnik že v ponudbi izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, saj je predložil izpolnjen obrazec 5.1(i) in potrdilo o referenčnem delu družbe Cengiz. Kljub temu se je naročnik odločil, da podatke preveri, pri čemer je ugotovil, da sta bila izbrani ponudnik in družba Cengiz na projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5C, odsek Vlakovo – Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica – Suhodol« partnerja v skupni ponudbi in da sta sklenila JV pogodbo, v kateri sta se dogovorila, da je družba Cengiz vodilni partner, izbrani ponudnik pa partner, ki bo izvedel 33 % del. Nadalje je naročnik ugotovil, da je družba Cengiz kot naročnik z izbranim ponudnikom sklenila podizvajalsko pogodbo za izvedbo štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 10,6 km. Izbrani ponudnik je predložil tudi potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik v celoti samostojno izvedel novogradnjo štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 10,6 km. Na referenčnem potrdilu vrednost ni bila navedena, vendar je bil ta podatek za oceno ponudbe nebistven, saj referenčni pogoj ni bil omejen vrednostno. Naročnik se ne strinja s tem, da je potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH brezpredmetno, saj je prav naročnik referenčnega dela tisti, ki najbolj pozna izvedbo del.
- Tudi v zvezi z referenco »Izgradnja podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR brez DDV (izgradnja avtoceste na koridorju VC Dionica Vlakovo – Tar in poddionica Lepenica – Suhodol, podvoz P74)« naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je bila družba Cengiz na projektu partner z izbranim ponudnikom, za izvedbo novogradnje podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti – podvoz P74 pa je družba Cengiz kot naročnik z izbranim ponudnikom sklenila podizvajalsko pogodbo. Naročnik je zato izbranega ponudnika dne 18. 5. 2015 pozval k formalni dopolnitvi ponudbe, da naj predloži potrdilo naročnika JP Autoceste FBiH. Izbrani ponudnik je pojasnil, da je podvoz P74 izvajal kot podizvajalec družbe Cengiz, kar pomeni, da je bila ta družba dejansko tudi naročnik, pri čemer je bilo njeno potrdilo že predloženo v pogodbi. Naknadno pa je izbrani ponudnik predložil še potrdilo naročnika JP Autoceste FBiH, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik za družbo Cengiz kot podizvajalec v celoti samostojno, pravočasno in pravilno izvedel referenčno delo. Naročnik je dopolnitev ponudbe ocenil kot ustrezno in izbranega ponudnika ni pozval k predložitvi novega obrazca 5.1(i), saj so bili vsi podatki glede referenčnega dela razvidni že iz ponudbe in njene dopolnitve, formalno pomanjkljivost pa je ocenil za nebistveno. Naročnik ponovno zavrača navedbe o dvakratnem pozivanju k odpravi iste nepopolnosti in navaja, da je treba razlikovati med dopolnjevanjem in pojasnjevanjem ponudbe. Po mnenju naročnika je razhajanje med navedenim deležem izbranega ponudnika nebistveno, saj je naročnik upošteval vrednost del 742.366,00 EUR, ki je razvidna tudi iz dodatnih dokazil. Naročnik navaja, da ni pomembno vprašanje, v kakšnem razmerju je bil izbrani ponudnik, temveč ali je dejansko izvedel dela in ali izkazuje določeno stopnjo usposobljenosti. Dokumentacija pa jasno potrjuje, da je izbrani ponudnik izvedel referenčna dela, v zadovoljstvo neposrednega naročnika in investitorja.
- V zvezi z očitki o referenci »Novogradnja armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta monolitne izvedbe v vrednosti 1.095.887,16 EUR brez DDV (Izgradnja avtoceste Sarajevska zaobilaznica Butila – Vlakovo Lot 3a)« naročnik podobno kot zgoraj navaja, da je izbrani ponudnik že v ponudbi izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. Poleg tega je iz dodatnih dokazil razvidno, da je izbrani ponudnik izvajal dela skupaj s partnerjem GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo, izgradnjo prednapetega premostitvenega objekta pa je izvedel sam. Dejstvo, da je v obrazcu 5.1(i) navedeno, da je dela izvajal kot glavni izvajalec, ne pomeni nepopolnosti ponudbe, z dodatnimi dokazili pa je izbrani ponudnik pojasnil svoje referenčno delo. Naročnik je zato navedeno pomanjkljivost obravnaval kot nebistveno. Navedbe vlagatelja, da je obrazec 5.1(i) ostal nespremenjen, so po mnenju naročnika neutemeljene, saj naročnik izbranega ponudnika v tem delu ni pozval k dopolnitvi. Naročnik še navaja, da vlagatelj ni navedel niti konkretnih dejanskih navedb nepravilnosti referenčnih potrdil, temveč je zatrjeval le nezmožnost preverbe.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da v sklopu 2 nastopa le z enim podizvajalcem, družbo IPSA INSTITUT, d. o. o. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.1(k) »Seznam podizvajalcev« navedel tri podizvajalce, za vsakega izmed navedenih pa je priložil tudi obrazce »Podatki o podizvajalcu«. Iz obrazca za podizvajalca IPSA INSTITUT, d. o. o., je razvidno, da bo ta izdelal projektno dokumentacijo za sklop 1 in 2, iz obrazcev za ostala dva podizvajalca pa je razvidno, da bosta sodelovala le v sklopu 1. Naročnik navaja, da je predmet naročila v sklopu 2 tudi izdelava projektne dokumentacije, in dodaja, da ponudnikom v vzorec pogodbe ni bilo treba vpisati podatkov o podizvajalcih. Izbrani ponudnik je izpolnil vse rubrike v obrazcih »Podatki o podizvajalcu«, navedba o količini in kraju del »v skladu z razpisno dokumentacijo« pa je tudi ustrezna, saj sta tako količina kot kraj izvedbe definirana v razpisni dokumentaciji.
- V zvezi z navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik upošteval celotne prihodke, čeprav ti ne predstavljajo čistih prihodkov od prodaje, naročnik ugotavlja, da tudi v primeru, če bi od prihodkov od prodaje blaga in storitev odšteli ostale poslovne prihodke, glede na predložene podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, povprečni čisti prihodek od prodaje še vedno presega 58.000.000,00 EUR, s čimer izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 5.1(h) Navodil.
- Izbrani ponudnik je predložil vse zahtevane obrazce, s katerimi je dokazal, da ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik je predložil zapriseženo izjavo tako za zakonitega zastopnika kot tudi za ponudnika.
- Naročnik tudi navaja, da vlagatelj neutemeljeno graja odločitev izbranega ponudnika, da navede dve osebi za odgovornega vodjo del, saj to možnost predvideva tudi Zakon o graditvi objektov. Vlagatelj sploh ne navaja kršitev določb ZJN-2, navaja naročnik, in dodaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da bo ta nastopal z enim odgovornim vodjem del. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.1(j) za sklop 2 navedel dve osebi za odgovornega vodjo del, v vzorec pogodbe pa je navedel enega. Na podlagi tega je naročnik sklepal, da bo dela odgovornega vodje opravljala oseba, ki jo je izbrani ponudnik navedel tako v obrazcu 5.1(j) kot tudi v vzorec pogodbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 9. 7. 2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 7. 2015 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj navaja, da vztraja pri vseh revizijskih navedbah, v nadaljevanju pa se opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na pomisleke izbranega ponudnika o vlagateljevi aktivni legitimaciji, pojasniti, da se aktivna legitimacija v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je nesporno, da je vlagatelj predložil pravočasno ponudbo. V primeru, če bi se njegove navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, bi lahko bila, glede na dejstvo, da se je njegova ponudba glede na merilo najnižja cena uvrstila na drugo mesto, v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb izbrana kot najugodnejša, zato bi mu lahko zaradi kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju za vodenje predmetnega revizijskega postopka.

Na to ugotovitev ne morejo vplivati navedbe izbranega ponudnika, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v 1. sklopu izločil kot nepopolno, in sicer zaradi neustreznih referenc, ter da bi jo moral tudi v 2. sklopu izločiti kot nepopolno, saj naj bi izbrani ponudnik svojo tehnično usposobljenost dokazoval z istimi referencami. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila z dne 21. 5. 2015, naročnik v 2. sklopu ni ocenjeval popolnosti vlagateljeve ponudbe, temveč je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 prejete ponudbe razvrstil glede na merilo, nato pa le za najugodnejšo izmed njih (ponudbo izbranega ponudnika) preveril popolnost, medtem ko popolnosti ostalih ponudb v 2. sklopu (tudi vlagateljeve) ni preverjal. Zato za presojo vlagateljeve aktivne legitimacije v sklopu 2 zatrjevanje izbranega ponudnika, da je vlagatelj tudi v 2. sklopu predložil neustrezne reference oz. da bi morala biti njegova ponudba tudi v tem sklopu izločena kot nepopolna, ne more biti relevantno. V revizijskem postopku v okviru preverjanja procesnih predpostavk namreč ni mogoče ugotavljati (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe, če tega v postopku oddaje javnega naročila ni ugotavljal oz. ugotovil že naročnik, saj vlagatelju v nasprotnem primeru ne bi bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Ugotovitve o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe iz 1. sklopa ni mogoče aplicirati v 2. sklopu, in sicer ne samo zato, ker naročnik v 2. sklopu vlagateljeve ponudbe ni ocenjeval in je tudi ni izločil kot nepopolne, temveč tudi zato, ker se lahko posamezni pogoji za priznanje (tehnične) usposobljenosti med različnimi sklopi razlikujejo.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku na podlagi pregleda ponudbene dokumentacije in dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik na poziv naročnika predložil naknadno, priznal tehnično usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila v 2. sklopu.

Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, je treba obravnavati z vidika 45. člena ZJN-2, ki predstavlja izhodišče za določanje pogojev za priznanje tehnične sposobnosti. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (1. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Ob tem mora naročnik v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, zahtevane reference vsebinsko opredeliti in določiti, katere referenčne posle bo upošteval pri ugotavljanju tehnične usposobljenosti ponudnika. Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Naročnik je referenčni pogoj določil v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom, kjer je zapisal, da mora ponudnik ali podizvajalec v sklopu 2 izkazati, da je v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec izvedel:

- eno rekonstrukcijo ali novogradnjo najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 1 km, in
- en armiranobetonski prednapeti premostitveni objekt, monolitne izvedbe, objekt v vrednosti najmanj 600.000,00 EUR, in
- en podvoz na avtocestah ali hitrih cestah ali železnicah v vrednosti najmanj 500.000,00 EUR.

V zvezi z načinom dokazovanja izpolnjevanja referenčnega pogoja je naročnik v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom določil, da mora »ponudnik izpolniti obrazec 5.1(i) v poglavju 10 – Sposobnost – Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. Če je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, mora izpolniti tudi kolono »odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju«. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 – Sposobnost kot PRILOGA št. 1. Če potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.« V nadaljevanju točke 5.1(i) Navodil ponudnikom je naročnik določil pravila, ki veljajo v primeru, če ponudnik referenčni pogoj izpolnjuje skupaj s podizvajalci, zatem pa je zapisal še: »Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.«

V obrazcu 5.1(i) je naročnik predvidel tabelo, v katero so morali ponudniki vpisati najpomembnejša opravljena referenčna dela, pri čemer so morali vpisati naziv naročnika, način opravljanja del (kot glavni izvajalec, partner ali podizvajalec), opis referenčnih del, odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju (v primeru skupne izvedbe), datum dokončanja ter vrednost referenčnih del brez DDV. Kot je naročnik zapisal v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom, so morali ponudniki obrazcu 5.1(i) priložiti še potrdilo o referenčnem delu, ki ga je moral potrditi predstavnik referenčnega naročnika. V potrdilu je bilo potrebno navesti naziv naročnika, kontaktno osebo, naziv izvajalca, predmet pogodbe, številko pogodbenega dokumenta in datum sklenitve pogodbe, navedbo pogodbenih del, datum dokončanja del, način izvajanja del (kot glavni izvajalec, partner ali podizvajalec), vrednost referenčnih del brez DDV, kratek opis izvedenih del ter navedbo o pravilni in pravočasni izvedbi del.

Iz navedenih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov v 2. sklopu zahteval izkazovanje treh referenčnih del za različne objekte. Ponudniki so bili dolžni v ponudbi predložiti seznam referenčnih del na obrazcu 5.1(i), hkrati pa so morali predložiti tudi potrdila naročnikov del, ki so jih navedli v seznamu. Drugih dokazil naročnik v ponudbi ni zahteval, kar pomeni, da je ponudnik, ki je v seznamu referenčnih del navedel tri izvedene gradnje, ki vsebinsko ustrezajo zahtevam naročnika, zanje pa je predložil tudi potrdila naročnikov del, izpolnil formalne zahteve naročnika. Z drugimi besedami to pomeni, da ponudbe, ki ima predložen seznam referenčnih del in ustrezna potrdila naročnikov del, ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne, saj ima predloženo vso zahtevano dokumentacijo. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji sicer pridržal pravico, da zahteva dodatna dokazila, ponudniki pa so jih bili dolžni predložiti le v primeru izrecnega naročnikovega poziva, in sicer v primeru, ko je naročnik dodatna dokazila potreboval za pojasnjevanje ponudbene dokumentacije.

Najprej je treba pri presoji izpolnjevanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika odgovoriti na očitke vlagatelja v zvezi z večkratnim pozivanjem k dopolnjevanju ponudbe. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik večkrat pozvan k dopolnitvi ponudbe glede istovrstnih pomanjkljivosti, kar naj bi bilo nedopustno.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika z elektronskim sporočilom z dne 6. 5. 2015 pozval, naj mu za referenčna dela, navedena v ponudbi, predloži fotokopije dokumentov, iz katerih bo v celoti razvidno izpolnjevanje referenčnih zahtev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom za sklop 2. Prav tako ga je pozval, naj pojasni, kako je izračunal srednjo prevozno oddaljenost za prevoz tamponov, betonov in eruptivnih agregatov, ter da naj predloži podpisano zadnjo stran ponudbenega predračuna v tiskani obliki. Kot je razvidno iz dokumentacije (elektronsko sporočilo naročnika z dne 12. 5. 2015), izbrani ponudnik poziva z dne 6. 5. 2015 ni prejel, saj je naročnik prejel obvestilo o napaki pri dostavi. Zato je naročnik izbranemu ponudniku dne 12. 5. 2015 ponovno posredoval enak poziv za pojasnilo in dopolnitev ponudbe. Po prejemu poziva z dne 12. 5. 2015 je izbrani ponudnik naročnika dne 13. 5. 2015 prosil, naj mu (glede na zahtevane prevode dokumentov) rok podaljša za dva dni, hkrati pa ga je prosil, naj mu pojasni, ali mora predložiti dodatna dokazila za vse, v ponudbi navedene reference, ali le za tiste, s katerimi dokazuje tehnično usposobljenost v 2. sklopu. Naročnik je izbranemu ponudniku istega dne poslal dopis, v katerem mu je sporočil, da podaljšuje rok za predložitev dokazil, hkrati pa mu je pojasnil, naj predloži dokazila le za tiste reference, s katerimi izkazuje izpolnjevanje referenčnih zahtev za sklop 2. Izbrani ponudnik je naročniku pravočasno, do (podaljšanega) roka, določenega v dopisu z dne 13. 5. 2015, poslal pojasnila in dodatno dokumentacijo. Po pregledu pojasnil in dokumentacije je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 18. 5. 2015 pozval, naj dopolni formalno nepopolno ponudbo, in sicer da naj za referenco »izgradnja avtoceste na koridorju VC Dionica Vlakovo – Tar in pododsek Lepenica – Suhodol, podvoz P74« predloži potrdilo referenčnega naročnika, družbe JP Autoceste FBiH, saj je naročnik na podlagi pregleda dodatne dokumentacije ugotovil, da naročnik teh referenčnih del ni bila družba Cengiz, temveč družba JP Autoceste FBiH. Na podlagi poziva je izbrani ponudnik naročniku z dopisom z dne 19. 5. 2015 poslal zahtevano referenčno potrdilo.

Na podlagi ugotovljenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v postopku pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-2. Najprej je treba ugotoviti, da je treba ločiti med dopolnjevanjem formalno nepopolne ponudbe in njenim pojasnjevanjem.

Formalno nepopolna ponudba je tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). O formalni nepopolnosti torej govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V tem primeru naročnik od ponudnika zahteva, da jo v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, pa mora naročnik njegovo ponudbo izločiti (prvi odstavek 78. člena ZJN-2).

Pri pojasnjevanju ponudb, nasprotno od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb (78. člen ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov, tj. dokumentov, ki so v ponudbi že predloženi. Gre za preveritev ponudbe v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 oz. za pojasnjevanje že predloženih podatkov v ponudbi. Čeprav ZJN-2 postopka pojasnjevanja ponudb izrecno ne ureja (možnost pojasnjevanja posredno sicer izhaja iz določbe prvega odstavka 77. člena ZJN-2), pa ni najti razlogov, ki bi možnost pojasnjevanja ponudb izključevali. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, če naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme spreminjati ponudbene vsebine v nasprotju z določili ZJN-2 ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudb, nasprotno od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov, tj. dokumentov, ki so v ponudbi že predloženi, v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2. Navedeno pomeni tudi, da se takšno pojasnjevanje lahko izvrši le na podlagi zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba v obravnavanem primeru naročnikov poziv z dne 6. 5. 2015 oz. 12. 5. 2015 in naročnikov poziv z dne 13. 5. 2015 v delu, ki se nanaša na reference, šteti za pojasnjevanje ponudbe, saj je izbrani ponudnik že v ponudbo predložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik, torej obrazec 5.1(i) s seznamom referenc in potrdila naročnikov del iz seznama. Z dodatnimi dokazili v zvezi z referencami je naročnik le preverjal, ali je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna. Tudi iz pozivov naročnika izbranemu ponudniku z dne 12. 5. in 13. 5. 2015 ne izhaja, da bi naročnik njegovo ponudbo v delu, ki se nanaša na reference, označil kot formalno nepopolno. Naročnik se je skliceval na tisto določilo točke 5.1(i) Navodil ponudnikom, s katerim si je pridržal pravico zahtevati dodatna dokazila za posamezne referenčne posle, zato tudi iz tega izhaja, da je šlo za preverjanje in pojasnjevanje referenc, ne pa za dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe.

Ne glede na to, kako kvalificiramo naročnikove pozive, pa je treba nadalje ugotoviti, da v predmetnem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb v nobenem primeru ni mogoče ugotoviti, da je bil izbrani ponudnik večkrat pozvan k predložitvi iste dokumentacije. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik pozive pošiljal po elektronski pošti, in sicer na naslov, ki ga je izbrani ponudnik označil v ponudbi. To mu omogoča prvi odstavek 65. člena ZJN-2, ki določa, da lahko v postopku javnega naročanja vsa sporočila in informacije pošilja po pošti, telefaksu ali z elektronskimi sredstvi. Kot je bilo že ugotovljeno, izbrani ponudnik elektronskega sporočila z dne 6. 5. 2015, s katerim ga je naročnik prvič pozval k predložitvi dodatnih dokazil, ni prejel, kar izhaja tako iz sporočila izbranega ponudnika z dne 12. 5. 2015 kot tudi iz sporočila naročnika z dne 12. 5. 2015. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti nima namena, kot navaja, »posegati v resničnosti informacije, da izbrani ponudnik ni prejel poziva z dne 6. 5. 2015«, njegovo vprašanje, zakaj je izbrani ponudnik v slovenskem jeziku pisal naročniku v zvezi s sporočilom, ki ga sploh ni prejel, pa je brezpredmetno. Bistveno je, da v dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni dokazila o vročitvi poziva z dne 6. 5. 2015, ter so v dokumentaciji celo dokazila, iz katerih je razvidno, da izbrani ponudnik tega sporočila zaradi napake na strežniku ni dobil. Brezpredmetne so tudi vlagateljeve navedbe, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel pošiljati pozivov na drug elektronski naslov, kot je bil naveden v njegovi ponudbi. Drugi odstavek 65. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik izbrati tak način ali načine sporočanja, ki so dostopni vsem gospodarskim subjektom in jih ne smejo omejevati pri vključevanju v postopek javnega naročanja. Pošiljanje sporočil tudi na druge naslove, ki jih naročniku nedvoumno sporoči posamezen ponudnik, zato ni v nasprotju z določili ZJN-2 in je tudi običajno v poslovni praksi.

Na podlagi navedenega je treba slediti naročniku, ki navaja, da je poziv z dne 12. 5. 2015 prvi poziv, ki ga je izbrani ponudnik prejel v postopku dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb. Kot je bilo že ugotovljeno, naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 13. 5. 2015 ni ponovno pozval k predložitvi iste dokumentacije, temveč mu je na njegovo prošnjo le podaljšal rok za predložitev dokumentacije, hkrati pa mu je pojasnil, naj posreduje le dokumentacijo za reference, s katerimi dokazuje usposobljenost za 2. sklop. Ni šlo torej za položaj, ko bi izbrani ponudnik naročniku že poslal zahtevano dokumentacijo, ki bi bila neustrezna, saj je v dopisu z dne 13. 5. 2015 zgolj prosil za podaljšanje roka in natančnejša pojasnila v zvezi s predložitvijo referenc. Izbrani ponudnik je zatem pravočasno, dne 18. 5, naročniku posredoval zahtevano dokumentacijo. Kot je razvidno iz naročnikovega poziva z dne 18. 5. 2015, je naročnik šele po preučitvi dodatne dokumentacije ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, ker naj ne bi predložil pravilnega potrdila referenčnega naročnika. Na podlagi navedene ugotovitve je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, pri čemer ga je izrecno pozval, naj mu predloži potrdilo družbe JP Autoceste FBiH. Ker naročnik v pozivu z dne 12. 5. 2015 ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se je nanašala na reference, ni označil kot formalno nepopolne in od njega tudi ni zahteval predložitve referenčnega potrdila družbe JP Autoceste FBiH, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik z dopisom z dne 18. 5. 2015 izbranega ponudnika ponovno pozval k odpravi formalne nepopolnosti. Na podlagi navedenega ni mogoče ugotoviti, da je naročnik v postopku dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudbe izbranega ponudnika kršil določila ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta v obrazcu 5.1(i) navedel deset referenčnih del. Na podlagi poziva naročnika, v katerem mu je ta pojasnil, naj predloži dokazila za tiste reference, s katerimi dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja za 2. sklop, je izbrani ponudnik predložil dokazila za tri referenčna dela, navedena v obrazcu 5.1(i), in sicer:

- novogradnja 4 (štiri) pasovne voziščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 10,6 km (izgradnja autoceste na koridoru VC dionica Vlakovo – Tarčin, poddionica Vlakovo – Lepenica),
- izgradnja podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR (izgradnja autoceste na koridoru VC Dionica Vlakovo – Tar in poddionica Lepenica – Suhodol, podvoz P74) ter
- novogradnja armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta monolitne izvedbe v vrednosti 1.095.887,16 EUR brez DDV (Izgradnja autoceste Sarajevska zaobilaznica Butila – Vlakovo Lot 3a).

Glede na navedeno se je treba strinjati z vlagateljem, da je izbrani ponudnik v 2. sklopu tehnično usposobljenost dokazoval s tistimi referencami, za katere je na podlagi poziva naročnika (v katerem mu je ta izrecno pojasnil, da se poziv nanaša na reference za 2. sklop) predložil dodatna dokazila, in da so posledično druge reference, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu 5.1(i), vendar za njih ni predložil dodatnih dokazil, z vidika ugotavljanja njegove tehnične usposobljenosti v sklopu 2 brezpredmetne.

Izbrani ponudnik je torej referenčno zahtevo »eno rekonstrukcijo ali novogradnjo najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 1 km« izpolnjeval z referenčnim delom, ki ga je v obrazcu 5.1(i) označil kot »Novogradnja 4 (štiri) pasovne voziščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 10,6 km (izgradnja autoceste na koridoru VC dionica Vlakovo – Tarčin, poddionica Vlakovo – Lepenica)«. Kot referenčnega naročnika je izbrani ponudnik navedel družbo Cengiz, hkrati pa je navedel, da je na projektu sodeloval kot partner z deležem 33 % ter da je dela opravil 100 % samostojno. Izbrani ponudnik je predložil tudi potrdilo o referenčnem delu, v katerem je družba Cengiz potrdila, da je izbrani ponudnik v obrazcu 5.1(i) navedeno referenčno delo dejansko tudi izvedel. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik izbranega ponudnika v zvezi z navedenim referenčnim delom pozval, naj mu predloži fotokopije dokumentov (kot npr. pogodba in morebitni aneksi, sporazum o skupni izvedbi naročila in morebitni dodatki), iz katerih bo v celoti razvidno izpolnjevanje referenčnih zahtev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom.

Na podlagi naročnikovega poziva je izbrani ponudnik predložil pogodbo o skupnem podjemu, iz katere je razvidno, da sta izbrani ponudnik in družba Cengiz v okviru projekta investitorja JP Autoceste FBiH »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« sklenila sporazum o skupnem nastopu. Iz pogodbe je razvidno, da je bil delež izbranega ponudnika v pogodbenem deležu 33 % in da je bila družba Cengiz kot vodilni partner odgovorna za celoten projekt v razmerju do naročnika. V skladu s pogodbo je imela družba Cengiz izključno pristojnost, da je sklepala podjemne pogodbe za poddela z drugimi podjetji, izbrani ponudnik pa je opravljal tista dela, ki mu jih je dodelila družba Cengiz. Izbrani ponudnik kot partner je bil pooblaščen, da je sklepal podjemne pogodbe za svoj delež z drugimi družbami s predhodnim pisnim soglasjem družbe Cengiz, lahko pa jih je izvajal tudi sam. Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva predložil tudi sporazum, sklenjen med njim in družbo Cengiz, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik kot podizvajalec prevzel dela v zvezi s projektom »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica«. Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi potrdilo družbe JP Autoceste BiH, v katerem ta družba kot investitor potrjuje, da je izbrani ponudnik na avtocestnem odseku »Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« samostojno in v celoti izvedel novogradnjo avtoceste (štiripasovne voziščne konstrukcije) v dolžini 10,6 km, in sicer na podlagi pogodbe z dne 17. 1. 2013.

Na podlagi pregleda dodatne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je izbrani ponudnik z dodatnimi dokazili potrdil dejstvo, ki ga je navedel v ponudbi v obrazcu 5.1(i), in sicer da je v okviru projekta »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« izgradil novo avtocesto v štiripasovni voziščni konstrukciji v dolžini 10,6 km. Izbrani ponudnik je namreč predložil tako pogodbe, iz katerih je razvidno, da je z družbo Cengiz pridobil naročilo »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« oz. da je z družbo Cengiz sodeloval pri izgradnji različnih objektov na tem projektu, kot tudi potrdilo investitorja, družbe JP Autoceste FBiH, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik samostojno in v celoti izgradil novo štiripasovno avtocesto v dolžini 10,6 km.

Kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo, vlagatelj ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčne zahteve v delu, ki se nanaša na »rekonstrukcijo ali novogradnjo najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 1 km«. Vlagatelj zatrjuje, da iz dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne izhaja, da bila potrjena izvedba referenčnih del v obsegu, kot ga je izbrani ponudnik navedel v obrazcu 5.1(i). Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Najprej ne drži vlagateljeva navedba, da izbrani ponudnik v skladu s pozivom ni predložil pogodb in morebitnih aneksov med investitorjem in izvajalcem, k čemur naj bi bil izrecno pozvan, in da je namesto celotne podizvajalske pogodbe predložil le posamezne strani. Z naročnikom se je treba strinjati, da v pozivu z dne 12. 5. 2015 ni taksativno navedel, katere dokumente mora predložiti izbrani ponudnik, temveč ga je pozval, naj predloži dokazila, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom. Naročnik je zgolj primeroma navedel nekatera dokazila, ki jih lahko predloži izbrani ponudnik, saj je iz dikcije poziva (»kot npr.«) razvidno, da je naročnik prepustil izbranemu ponudniku, katera dokazila bo predložil. Poleg tega je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil pogodbo o skupnem podjemu in podizvajalsko pogodbo, ki je bila sklenjena med njim in družbo Cengiz, in sicer v celotnem obsegu. Res je, da izbrani ponudnik ni zagotovil prevoda vseh strani pogodb, vendar tega ni mogoče obravnavati kot napake, ki bi lahko vplivala na popolnost njegove ponudbe – kot navaja naročnik, je iz prevodov delov pogodb razvidno, da je izbrani ponudnik sodeloval na referenčnem projektu. Bistveno dokazilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik, je potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH z dne 15. 5. 2015, v katerem ta potrjuje, da je izbrani ponudnik na avtocestnem odseku Vlakovo – Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica, na podlagi pogodbe iz leta 2013 samostojno in v celoti izvedel novogradnjo avtoceste (štiripasovne voziščne konstrukcije) v dolžini 10,6 km. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik na tej podlagi utemeljeno ugotovil dejansko izvedbo referenčnega posla, ki ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, kar je tudi bistvo izpolnjevanja referenčnega pogoja, s katerim posamezen ponudnik izkazuje tehnično usposobljenost.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je izbrani ponudnik v obrazcu 5.1(i) navedel, da je referenčni posel izvedel kot partner s 33 % deležem, iz dodatnih dokazil pa naj bi bilo razvidno, da je predložil podizvajalsko pogodbo, ki ne potrjuje njegovih navedb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, razvidno, da je z družbo Cengiz sklenil pogodbo o skupnem podjemu. Kot je bilo že ugotovljeno, sta se izbrani ponudnik in družba Cengiz s to pogodbo dogovorila, da bosta sodelovala na projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« in da bo delež izbranega ponudnika 33 %. Družba Cengiz je bila kot vodilni partner odgovorna za celoten projekt v razmerju do naročnika in je imela izključno pristojnost, da je sklepala podjemne pogodbe za poddela z drugimi podjetji, izbrani ponudnik pa je opravljal tista dela, ki mu jih je dodelila družba Cengiz. Iz podizvajalskega sporazuma, ki je bil sklenjen med izbranim ponudnikom in družbo Cengiz, pa je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik določena dela v zvezi s projektom »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« prevzel tudi kot podizvajalec. Kot je razvidno iz predloženih dokazil in kot pojasnjuje tudi izbrani ponudnik, je v določenem obsegu referenčnega projekta sodeloval kot partner, pri določenih delih pa je sodeloval kot podizvajalec družbe Cengiz. Iz podizvajalskega sporazuma je razvidno, da je izbrani ponudnik kot podizvajalec družbe Cengiz prevzel izvedbo glavne ceste, priključkov, izvedbo lokalnih cest in prometnih površin, drenaže, cestninske postaje, kanalizacijo, asfaltiranje viaduktov, izdelavo podpornih zidov, izvedbo električnih in vodovodnih inštalacij itd. Izbrani ponudnik je bil torej pri izvedbi teh del podizvajalec v razmerju do družbe Cengiz.

Res je, da je izbrani ponudnik v obrazcu 5.1(i) navedel, da je na projektu nastopal kot partner, iz dokazil, ki jih je predložil, pa je razvidno, da je bil partner na projektu le v določenem delu, medtem ko je objekt štiripasovne avtoceste izvedel kot podizvajalec. Vendar je treba ugotoviti, da naročnik v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom ni določil, v kakšnem razmerju do investitorja je moral biti ponudnik, da je izpolnil referenčni pogoj. Naročnik je dopustil, da ponudnik navede referenčno delo, pri katerem je sodeloval bodisi kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec. Ker torej naročnik ni zahteval, da bi moral biti ponudnik z investitorjem v točno določenem razmerju, temveč je dopustil različne oblike nastopa, navedba v ponudbi izbranega ponudnika, da je dela izvedel kot partner, ne more vplivati na popolnost njegove ponudbe. Pri tem tudi ni podlage za oceno, da je izbrani ponudnik s tem zavajal naročnika oz. da je navedel neresnične podatke, saj navedba o vlogi v referenčnem poslu ni predstavljala elementa izpolnjevanja referenčnega pogoja. Poleg tega je iz dokumentacije razvidno, da je bil izbrani ponudnik na projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« tako partner družbe Cengiz kot tudi njen podizvajalec, kar pomeni, da navedba o partnerstvu na projektu ni neresnična.

Posledično je treba ugotoviti, da je potrdilo družbe Cengiz, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in v katerem ta družba potrjuje, da je izbrani ponudnik izvedel novogradnjo štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 10,6 km, mogoče šteti za ustrezno, saj je bila družba Cengiz kot vodilni partner naročnik v razmerju do izbranega ponudnika, ki je referenčna dela izvedel kot njen podizvajalec. Ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika predložil tudi potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, Državna revizijska komisija meni, da je imel naročnik na voljo ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere je lahko ugotavljal referenčno usposobljenost izbranega ponudnika. Treba se je strinjati z naročnikom, ki navaja, da pri vprašanju izpolnjevanja referenčne usposobljenosti (z vidika zahtev konkretne razpisne dokumentacije) ne gre za vprašanje, v kakšnem razmerju do investitorja je ponudnik izvedel referenčna dela, temveč za vprašanje, ali je ponudnik referenčna dela, ki jih je navedel v ponudbi, tudi dejansko izvedel, in sicer na način, ki vsebinsko izkazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Kot je bilo že zapisano, je naročnik imel na voljo ustrezno dokumentacijo (tako tisto, ki jo je za popolnost ponudbe zahteval že v sami ponudbi, kot tudi dodatno dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil na podlagi njegovega poziva), na podlagi katere je lahko ugotavljal, ali je izbrani ponudnik v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec izvedel eno rekonstrukcijo ali novogradnjo najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah v dolžini najmanj 1 km. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo naročnika, družbe Cengiz, v katerem so navedeni vsi zahtevani podatki, dodatno pa je predložil še pogodbeno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da se je dogovoril o izvajanju del na projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica«, ter potrdilo investitorja, družbe JP Autoceste FBiH z dne 15. 5. 2015, iz katerega je razvidno, da je samostojno in v celoti izvedel novogradnjo avtoceste (štiripasovne voziščne konstrukcije) v dolžini 10,6 km. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je na podlagi prejete dokumentacije ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčno zahtevo v delu, ki se nanaša na izvedbo ene rekonstrukcije ali novogradnje najmanj štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocestah ali hitrih cestah v dolžini najmanj 1 km. Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik predložil situacijo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je izvedel le 2,75 km. Treba je pritrditi naročniku, ki na eni strani navaja, da je v referenčnem pogoju zahteval izvedbo vsaj enega kilometra štiripasovne avtoceste, kar je izbrani ponudnik (tudi s predloženo situacijo) izpolnil, na drugi strani pa opozarja, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, ki potrjuje, da je izbrani ponudnik v celoti samostojno izvedel štiripasovno avtocesto v dolžini, kot jo je navedel tudi v ponudbi, in sicer 10,6 km.

V zvezi z nadaljnjimi revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na referenco za izgradnjo podvoza, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik referenčno zahtevo »en podvoz na avtocestah ali hitrih cestah ali železnicah v vrednosti najmanj 500.000,00 EUR« izpolnjeval z referenčnim delom, ki ga je v obrazcu 5.1(i) opisal kot »Izgradnja podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR (Izgradnja autoceste na koridoru VC Dionica Vlakovo – Tar in poddionica Lepenica – Suhodol, podvoz P74)«. Izbrani ponudnik je navedel, da je bil naročnik del družba Cengiz, da je bil na projektu partner s 33 % deležem, da je dela dokončal 18. 10. 2014 in da je vrednost del brez DDV znašala 742.366,00 EUR. Obrazcu 5.1(i) je izbrani ponudnik priložil tudi potrdilo družbe Cengiz, v katerem ta potrjuje, da je izbrani ponudnik izgradil podvoz vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR.

Na podlagi poziva naročnika, naj predloži dodatna dokazila, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogojev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom, je izbrani ponudnik predložil pogodbo o skupnem podjemu. Iz pogodbe o skupnem podjemu je razvidno, da sta izbrani ponudnik in družba Cengiz v okviru projekta investitorja JP Autoceste FBiH »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« sklenila sporazum o skupnem nastopu, da je bil delež izbranega ponudnika v pogodbenem znesku 33 %, da je bila družba Cengiz kot vodilni partner odgovorna za celoten projekt v razmerju do naročnika in da je imela družba Cengiz izključno pristojnost, da je sklepala podjemne pogodbe za poddela z drugimi podjetji. Poleg pogodbe o skupnem podjemu je izbrani ponudnik predložil tudi sporazum med njim in družbo Cengiz, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik kot podizvajalec (med drugim) prevzel tudi izdelavo podvoza na P74. Izbrani ponudnik je predložil tudi potrdilo družbe Cengiz, da je izbrani ponudnik izvedel podvoz P74 vodotesne izvedbe v skupni vrednosti 742.366,00 EUR. Na podlagi poziva naročnika z dne 18. 5. 2015 je izbrani ponudnik predložil še potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH z dne 19. 5. 2015, v katerem ta potrjuje, da je izbrani ponudnik v sklopu projekta »Izgradnja autoceste na koridoru 5C Dionica Vlakovo – Tarčin, poddionica Lepenica – Suhodol«, na podlagi pogodbe z dne 10. 4. 2012, samostojno in v celoti izvedel novogradnjo podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti – podvoz P74. Vrednost referenčnih del je znašala 742.366,00 EUR, dokončana so bila 18. 10. 2014, izbrani ponudnik pa jih je izvajal kot podizvajalec družbe Cengiz.

Tudi v tem delu je treba najprej ugotoviti, da naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 12. 5. 2015 ni pozval k predložitvi konkretnih dokazil, saj iz dikcije poziva izhaja, da je zgolj primeroma navedel nekatera možna dokazila (kot npr. pogodba in morebitni aneksi, sporazum o skupni izvedbi naročila in morebitni dodatki). To pomeni, da je izbiro konkretnih dokazil prepustil izbranemu ponudniku. Iz dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, je razvidno, da je v okviru projekta »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« na avtocesti izgradil podvoz v vrednosti več kot 500.000,00 EUR, kar je bila zahteva naročnika. Izbrani ponudnik je namreč predložil tako pogodbo o skupnem podjemu, iz katere je razvidno, da je z družbo Cengiz pridobil naročilo »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica«, kot tudi podizvajalski sporazum, iz katerega je razvidno, da je podvoz P74 izgradil kot podizvajalec družbe Cengiz. Res je sicer, da je izbrani ponudnik predložil le prevode posameznih strani navedenih pogodb, vendar so pogodbe v angleškem jeziku predložene v celoti, iz prevodov pa je naročnik, kot navaja sam, lahko ugotovil vsa relevantna dejstva o referenčnem delu. Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik tudi dejansko v celoti samostojno izvedel novogradnjo podvoza vodotesne izvedbe na avtocesti v vrednosti 742.366,00 EUR. Na podlagi pregleda dodatne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je izbrani ponudnik z dodatnimi dokazili potrdil dejstvo, ki ga je navedel že v ponudbi v obrazcu 5.1(i), in sicer da je v okviru projekta »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« izgradil podvoz P74 na način, ki izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je iz dodatnih dokazil razvidno, da je izbrani ponudnik podvoz izvedel kot podizvajalec, medtem ko je v obrazcu 5.1(i) navedel, da je na projektu sodeloval kot partner, je treba podobno kot zgoraj ponovno ugotoviti, da naročnik v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom ni določil, v kakšnem razmerju do investitorja je moral biti ponudnik, da je izpolnil referenčni pogoj. Naročnik je dopustil, da ponudnik navede referenčno delo, pri katerem je sodeloval bodisi kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju bodisi kot podizvajalec. Ker torej naročnik ni zahteval, da bi moral biti ponudnik z investitorjem v točno določenem razmerju, temveč je dopustil različne oblike nastopa, navedba v ponudbi izbranega ponudnika, da je dela izvedel kot partner, ne more vplivati na popolnost njegove ponudbe. Ponovno je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik pri projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica«, iz katerega izhajajo njegova referenčna dela, pri določenih delih sodeloval kot partner, pri določenih delih, ki jih je prevzela družba Cengiz in jih naprej oddajala v podizvajanje, pa tudi kot podizvajalec. V postopku pojasnjevanja ponudbe se je izkazalo, da je izbrani ponudnik podvoz izvedel kot podizvajalec družbe Cengiz, pri čemer ta podatek ni v ničemer vplival na presojo izpolnjevanja referenčnega pogoja, saj naročnik, kot je bilo že zapisano, ni omejil oblike sodelovanja. Zato tudi v tem primeru ni podlage za oceno, da je izbrani ponudnik zavajal naročnika oz. da je navedel neresnične podatke, najprej zato, ker navedba o vlogi v referenčnem poslu ni predstavljala elementa izpolnjevanja referenčnega pogoja, pa tudi zato, ker je bil izbrani ponudnik na projektu »Izgradnja avtocestnega odseka na koridorju 5c, odsek Vlakovo Tarčin, pododsek Vlakovo – Lepenica« tako partner kot tudi podizvajalec. Ker je bil izbrani ponudnik pri izvedbi podvoza P74 podizvajalec družbe Cengiz, je potrdilo te družbe, ki je bilo predloženo že v ponudbo, mogoče obravnavati kot ustrezno, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik na podlagi dodatnega izrecnega poziva naročnika predložil tudi potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, v katerem ta v celoti potrjuje izvedbo referenčnega dela, kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, iz opisa pa izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčno zahtevo, ki se nanaša na izgradnjo podvoza.

V zvezi z vlagateljevo navedbo da je naročnik z dopisom z dne 18. 5. 2015 izbranega ponudnika ponovno pozval, naj predloži potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji ni mogoče slediti. Naročnik namreč v dopisu z dne 12. 5. 2015 ni konkretiziral dokazov oz. ni navedel, naj mu izbrani ponudnik predloži potrdilo investitorja JP Autoceste FBiH. K temu je bil izbrani ponudnik prvič izrecno pozvan šele v pozivu z dne 18. 5. 2015, kateremu je tudi sledil. Naročnik je torej razpolagal z ustrezno dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in dodatno na poziv naročnika, na podlagi katere je lahko ugotavljal, ali je izbrani ponudnik v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec izvedel en podvoz na avtocestah ali hitrih cestah ali železnicah v vrednosti najmanj 500.000,00 EUR. Ponovno je treba opozoriti, da pri vprašanju izpolnjevanja referenčne usposobljenosti (z vidika zahtev konkretne razpisne dokumentacije) ne gre za vprašanje, v kakšnem razmerju do investitorja je ponudnik izvedel referenčna dela, temveč za vprašanje, ali je ponudnik referenčna dela dejansko izvedel, in sicer na način, ki vsebinsko izkazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je na podlagi pregleda prejete dokumentacije ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčno zahtevo v delu, ki se nanaša na izvedbo podvoza na avtocestah ali hitrih cestah ali železnicah v vrednosti najmanj 500.000,00 EUR.

Referenčno zahtevo, ki se je nanašala na izvedbo enega armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta, monolitne izvedbe, v vrednosti najmanj 600.000,00 EUR, je izbrani ponudnik, kot je razvidno iz ponudbenega obrazca 5.1(i), izpolnjeval z referenčnim delom »Novogradnja armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta monolitne izvedbe v vrednosti 1.095.887,16 EUR brez DDV (Izgradnja avtoceste Sarajevska zaobilaznica Butila – Vlakovo Lot 3a)«. V obrazcu 5.1(i) je izbrani ponudnik navedel, da je bil naročnik družba JP Autoceste FBiH, da je dela dokončal 31. 8. 2014 in da je vrednost del brez DDV znašala 1.095.887,00 EUR. V ponudbo je predložil tudi potrdilo naročnika, družbe JP Autoceste FBiH, v katerem ta potrjuje, da je izbrani ponudnik navedeni referenčni objekt na način, kot je bil opisan v obrazcu 5.1(i). Na podlagi poziva naročnika z dne 12. 5. 2015 je izbrani ponudnik za navedeno referenčno delo predložil še konzorcijski sporazum, sklenjen med njim in družbo GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo, pogodbo o izvajanju del za izgradnjo sarajevske obvoznice »Lot 3a«, potrdilo nadzornega inženirja ter potrdilo družbe GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo.

Iz konzorcijske pogodbe je razvidno, da jo je izbrani ponudnik maja 2013 sklenil z družbo GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo, in sicer zaradi skupnega nastopa pri razpisu za izgradnjo sarajevske obvoznice na delu »Lot 3a«, pri čemer je izbranemu ponudniku pripadel delež 60 %, družbi GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo pa 40 % delež del. Iz pogodbe o izvedbi del iz julija 2013 je nadalje razvidno, da sta člana konzorcija z naročnikom, družbo JP Autoceste FBiH, sklenila pogodbo za izvedbo del na sarajevski obvoznici na delu »Lot 3a«, pri čemer je izbrani ponudnik označen za vodilnega izvajalca. V potrdilu družbe Egis International, Francija, ki, kot navajajo stranke, je bila nadzorni inženir na projektu, je navedeno, da je bil izbranemu ponudnike podeljen posel za izgradnjo avtoceste, pododsek Butila – Vlakovo, sklop 3a. V potrdilu je navedeno, da je izbrani ponudnik ta dela tudi izvedel, del pogodbenih del pa je vključeval tudi izgradnjo prednapetega železobetonskega mosta s skupno dolžino 115 m, pri čemer so posamezni loki med nosilci podkonstrukcij dolgi 25 m. Vrednost te konstrukcije je znašala 1.095.887 EUR. Dejstvo, da je izbrani ponudnik kot glavni izvajalec izvedel izgradnjo prednapetega železobetonskega mosta s skupno dolžino 115 m, izhaja tudi iz potrdila družbe GP »ŽGP«, d. d., Sarajevo.

Z vlagateljem se ni mogoče strinjati, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti izpolnjevanje referenčne zahteve. Ponovno je treba ugotoviti, da naročnik izbranega ponudnika v pozivu z dne 12. 5. 2015 ni pozval k predložitvi točno določenih dokumentov, temveč mu je prepustil, da te določi sam, iz dokumentov pa je moralo izhajati izpolnjevanje zahtev iz točke 5.1(i) Navodil ponudnikom. Izbrani ponudnik je predložil tako konzorcijski sporazum, iz katerega je razvidno, da je sodeloval v razpisu, kot tudi pogodbo, iz katere je razvidno, da je z naročnikom referenčnih del kot vodilni partner sklenil pogodbo o izvedbi del. Tako iz potrdila referenčnega naročnika, ki je bilo predloženo že v ponudbi, kot tudi iz potrdila nadzornega inženirja, ki ga je izbrani ponudnik predložil naknadno, je razvidno, da je izbrani ponudnik v okviru izgradnje sarajevske obvoznice izgradil tudi armiranobetonski prednapeti premostitveni objekt monolitne izvedbe na avtocesti z dolžino razpona 115 m in razponi med podporami 25 m v vrednosti 1.095.887,16 EUR. Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni predložil nobenega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno izpolnjevanje referenčne zahteve po obsegu in vsebini, torej ne držijo. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, ko je na podlagi prejete dokumentacije ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčno zahtevo v delu, ki se nanaša na izvedbo enega armiranobetonskega prednapetega premostitvenega objekta, monolitne izvedbe, v vrednosti najmanj 600.000,00 EUR.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da je referenčno delo izvedel kot glavni ponudnik, iz konzorcijskega sporazuma pa naj bi bilo razvidno, da je bil partner, Državna revizijska komisija, podobno kot zgoraj, najprej ugotavlja, da naročnik v točki 5.1(i) Navodil ponudnikom ni določil, v kakšni vlogi mora ponudnik izvesti referenčno delo, temveč je dopustil različne oblike. Dejstvo, ali je ponudnik referenčni posel izvajal bodisi kot glavni izvajalec bodisi kot partner, zato ne vpliva na presojo izpolnjevanja referenčnega pogoja oz. na popolnost ponudbe. Poleg tega je treba ugotoviti, da iz pogodbe, ki jo je izbrani ponudnik sklenil z referenčnim naročnikom, družbo JP Autoceste FBiH, izhaja, da je bil izbrani ponudnik vodilni izvajalec na projektu, zato tudi s tega vidika ni mogoče ugotoviti, da bi bil podatek v ponudbenem obrazcu 5.1(i) neresničen ali zavajajoč in da bi bilo treba posledično dopolnjevati obrazce oz. potrdila, ki jih je izbrani ponudnik predložil že v svoji ponudbi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker naj bi v sklopu 2 nastopal s tremi podizvajalci, pri čemer v tem sklopu sploh ni del, ki bi jih ti podizvajalci lahko izvajali. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določbe v zvezi s podizvajalci določil v točki 5.1(k) Navodil ponudnikom, kjer je zapisal, da lahko ponudnik posamezen del naročila odda v podizvajanje. V primeru navajanja podizvajalcev so morali ponudniki izpolniti obrazec 5.1(k), v katerem so morali navesti vse svoje podizvajalce. Za vsakega izmed podizvajalcev so morali ponudniki predložiti tudi obrazec »Podatki o podizvajalcu«, v katerem so morali izpolniti vse rubrike.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je v obrazcu 5.1(k) navedel tri podizvajalce, in sicer družbo IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, VGB MARIBOR, d. o. o., Maribor, in CENTER ZA KARTOGRAFIJO FLORE IN FAVNE, Miklavž na Dravskem polju. Za vsakega izmed podizvajalcev je izbrani ponudnik v obrazcu 5.1(k) navedel vrsto del, ki jih bo podizvajalec izvajal, ter vrednost podizvajalskega dela. Obrazcu 5.1(k) je izbrani ponudnik predložil tudi obrazce »Podatki o podizvajalcu«, iz katerih je razvidno, da bo družba IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, sodelovala v sklopu 1 in 2, in sicer pri izdelavi projektne dokumentacije za projekt izvedenih del PID in projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje NOV za sklop 1 in 2. Za družbo VGB MARIBOR, d. o. o., Maribor, je izbrani ponudnik v obrazcu »Podatki o podizvajalcu« navedel, da bo sodelovala v sklopu 1. Enako je pri subjektu CENTER ZA KARTOGRAFIJO FLORE IN FAVNE izbrani ponudnik v obrazcu »Podatki o podizvajalcu« navedel, da bo izvajal dela v sklopu 1.

Z naročnikom se je mogoče strinjati, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da bo podizvajalec IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, sodeloval v sklopu 1 in 2, saj je izbrani ponudnik to izrecno označil v obrazcu 5.1(k) in obrazcu »Podatki o podizvajalcu«, medtem ko sta bila podizvajalca VGB MARIBOR, d. o. o., Maribor, in CENTER ZA KARTOGRAFIJO FLORE IN FAVNE predvidena za izvajanje del, ki sodijo v 1. sklop. Na to ugotovitev ne more vplivati napačna označba v vzorcu pogodbe, saj, kot opozarja naročnik, je bila v 7. členu vzorca pogodbe navedena opomba, da bodo podatki o podizvajalcih v pogodbo vneseni na podlagi obrazcev »Podatki o podizvajalcu«. Navedeno pomeni, da ponudniki niso bili dolžni izpolnjevati 7. člena vzorca pogodbe, temveč bodo ti podatki vneseni šele naknadno. Ker je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da bo podizvajalec IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, sodeloval v sklopu 1 in 2, podizvajalca VGB MARIBOR, d. o. o., Maribor, in CENTER ZA KARTOGRAFIJO FLORE IN FAVNE pa sta bila predvidena za izvajanje del v sklopu 1, hkrati pa so bila opisana tudi dela, ki jih bodo ti podizvajalci izvajali, ter vrednosti del, je mogoče napako v vzorcu pogodbe, ki jo je storil izbrani ponudnik z nepredvidenim vpisom podizvajalcev, obravnavati kot nebistveno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

V zvezi s podizvajalcem IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, ki je bil predviden tako za sklop 1 kot tudi za sklop 2, vlagatelj izrecno navaja, da njegova vloga v sklopu 2 ni jasna, saj naj v tem sklopu ne bi bilo del, za katere je ta podizvajalec predviden. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tem navedbam ni mogoče slediti. Kot opozarja že naročnik, je iz 10. člena 3. poglavja razpisne dokumentacije in ponudbenega predračuna za sklop 2 razvidno, da zajemajo tudi »Izdelavo PID in Navodil za obratovanje in vzdrževanje« (postavka 1.5 ponudbenega predračuna za sklop 2). Ker je bil podizvajalec IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, predviden za izdelavo projektne dokumentacije za projekt izvedenih del PID in projektne dokumentacije za vzdrževanje in obratovanje NOV, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bo ta podizvajalec očitno prevzel dela, ki jih je naročnik razpisal tudi v 2. sklopu in da njegovo imenovanje v sklopu 2 ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije.

Res je sicer, kar trdi vlagatelj, da je izbrani ponudnik v obrazcu »Podatki o podizvajalcu« v rubrike »Količina del«, »Kraj izvedbe« in »Predviden termin izvajanja« za podizvajalca IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, zapisal »V skladu z razpisno dokumentacijo«. Naveden zapis pa po mnenju Državne revizijske komisije ne more vplivati na popolnost izbrane ponudbe. Izbrani ponudnik je namreč v obrazce, ki se nanašajo na podizvajalca IPSA INSTITUT, d. o. o., Sarajevo, vpisal podatke o vrsti del, ki jih bo izvajal, prav tako je vpisal vrednost del, ki jih bo ta izvajalec prevzel. Treba se je strinjati z naročnikom, da so količina del, kraj izvedbe in termin izvajanja podatki, ki so določeni v razpisni dokumentaciji oz. ki so naročniku znani, zato je mogoče pomanjkljivost v obrazcu »Podatki o podizvajalcu« obravnavati kot nebistveno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni podal podatkov o čistih prihodkih od prodaje, temveč je navedel vse prihodke, torej tudi druge poslovne prihodke, ki naj ne bi predstavljali čistih prihodkov od prodaje.

Vlagateljeve navedbe v tem delu, ki se nanašajo na vprašanje izkazovanja ekonomsko-finančne usposobljenosti, je treba presojati z vidika 44. člena ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi pogoje za priznanje ekonomsko – finančne usposobljenosti, ki morajo biti v povezavi in sorazmerni s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2 lahko naročnik od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev različnih dokumentov, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja, računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig ter različne oblike izpisov prometa. ZJN-2 v 44. členu ne določa vsebine posameznih finančnih pogojev, temveč le možna dokazila. To pomeni, da je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji, upoštevajoč predmet javnega naročila, določiti, katere ekonomsko – finančne kazalce bo vrednotil in na kakšen način.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve v zvezi s čistim prihodkom od prodaje določil v točki 5.1(h) Navodil ponudnikom, kjer je določil

»Ponudnik ima povprečni čisti prihodek od prodaje v zadnjih treh letih (leta: 2011, 2012 in 2013) v višini:

- za SKLOP 1: v višini 50.000.000,00 EUR.

V primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, se upošteva čisti prihodek od prodaje vseh partnerjev, pri čemer mora imeti vodilni partner povprečni čisti prihodek od prodaje v zadnjih treh letih (leta 2011, 2012 in 2013) v višini najmanj 30.000.000,00 EUR.

- za SKLOP 2: v višini 8.000.000,00 EUR.

V primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, se upošteva čisti prihodek od prodaje vseh partnerjev, pri čemer mora imeti vodilni partner povprečni čisti prihodek od prodaje v zadnjih treh letih (leta 2011, 2012 in 2013) višini najmanj 4.000.000,00 EUR.

Če oddaja ponudnik ponudbo za oba sklopa, mora imeti povprečni čisti prihodek od prodaje v zadnjih treh letih (leta 2011, 2012 in 2013) enak seštevku zahtevane višine za oba sklopa: 58.000.000,00 EUR. V primeru predložitve skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, se upošteva čisti prihodek od prodaje vseh partnerjev, pri čemer mora imeti vodilni partner povprečni čisti prihodek od prodaje v zadnjih treh letih (leta 2011, 2012 in 2013) v višini najmanj 30.000.000,00 EUR. Če podjetje posluje krajši čas, se zahteva po čistem prihodku od prodaje proporcionalno zniža, glede na obdobje delovanja podjetja.

Za dokazovanje navedenega pogoja mora ponudnik izpolniti obrazec 5.1 (h) v Poglavju 10 – Sposobnost - Poročilo o finančnem stanju ponudnika (za zadnja tri leta).«

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta v obrazcu 5.1(h) navedel, da je imel v letu 2011 27.265.674,93 EUR čistega prihodka od prodaje, v letu 2012 53.738.628,61 EUR, v letu 2013 pa 100.782.486,20 EUR. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje finančnega pogoja, kot ga je naročnik določil v točki 5.1(h) Navodil ponudnikom in da povprečni čisti prihodek od prodaje izbranega ponudnika v zadnjih treh letih ne bi presegal zneska 58.000.000,00 EUR. Vlagatelj navaja le, da izbrani ponudnik v obrazcu 5.1(h) ni navedel točnih podatkov o čistem letnem prihodku od prodaje, saj naj bi poleg čistih prihodkov od prodaje blaga in storitev upošteval tudi druge poslovne prihodke, ki naj jih ne bi bilo možno uvrstiti med čiste prihodke od prodaje. Kot je razvidno iz podatkov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, ostali poslovni prihodki, v letu 2012 in 2013, ki naj bi jih pri prikazu čistih prihodkov od prodaje v obrazcu 5.1(h) upošteval izbrani ponudnik, predstavljajo le manjši delež čistih prihodkov. Z drugimi besedami – tudi če odštejemo druge poslovne prihodke, izbrani ponudnik, kot ugotavlja tudi naročnik, izpolnjuje pogoj, določen v točki 5.1(h) Navodil ponudnikom.

Glede na dejstvo, da izbrani ponudnik tudi v primeru, če ne upoštevamo podatkov o drugih poslovnih prihodkih oz. če upoštevamo le prihodke od prodaje blaga in prihodke od prodaje storitev, izpolnjuje pogoj iz točke 5.1(h) Navodil ponudnikom, zato ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik s podatki v obrazcu 5.1(h) zavajal naročnika. O zavajajočih podatkih bi lahko govorili le v primeru, če bi izbrani ponudnik finančni pogoj izpolnjeval le s prištetimi drugimi poslovnimi prihodki. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 5.1(h) Navodil ponudnikom, in ker glede na podatke o čistih prihodkih od prodaje tudi ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik v ponudbi podal zavajajoče podatke, zahtevku za revizijo v tem delu ni mogoče slediti.

Vlagateljeve nadaljnje navedbe, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, s katerimi bi dokazal, da on in njegov zakoniti zastopnik nista bila obsojena za kazniva dejanja, je treba presojati z vidika 42. člena ZJN-2. Ta v prvem odstavku določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, če je bil on ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, ki so taksativno našteta v prvem odstavku 42. člena ZJN-2. Izpolnjevanje tega pogoja ponudnik v skladu s petim odstavkom 42. člena ZJN-2 izkaže z dokazilom iz uradne evidence, namesto tega pa lahko v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem organu lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Naročnik lahko v primeru dvoma tudi sam zaprosi pristojne organe za vse informacije, za katere meni, da so potrebne. Šesti odstavek 42. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v primeru, če ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež. Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka, pa lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta predložil izjavo 2 in izjavo 2a, ki ju je predvidel že naročnik v razpisni dokumentaciji, v katerih izbrani ponudnik izjavlja, da ne on ne njegov zakoniti zastopnik nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem odstavku 42. člena ZJN-2. Izjavam je izbrani ponudnik predložil potrdila iz uradne evidence, iz katerih je razvidno, da ni bil obsojen za kaznivo dejanje sodelovanja v kriminalni organizaciji, podkupovanje, goljufijo ali pranje denarja oz. da njegov zakoniti zastopnik ni zabeležen v kazenski evidenci. Res je sicer, da v uradnih potrdilih, ki jih je predložil izbrani ponudnik, niso zajeta vsa kazniva dejanja, ki so našteta v prvem odstavku 42. člena ZJN-2. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je izbrani ponudnik pravna oseba s sedežem v tuji državi, ki ni članica EU, katere kazensko pravna ureditev je drugačna. Zato je treba kot ustrezne sprejeti tudi notarsko overjeno izjavo, ki jo je izbrani ponudnik prav tako predložil v ponudbi in v kateri izjavlja, da ni bil pravnomočno kaznovan za kazniva dejanja, ki so našteta v prvem odstavku 42. člena ZJN-2. Notarsko overjeno izjavo je izbrani ponudnik predložil tako za izbranega ponudnika kot tudi za zakonitega zastopnika, zato navedbam vlagatelja, da izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2, ni mogoče slediti.

Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik v sklopu 2 priglasil dve osebi za odgovornega vodjo del, kar naj bi bilo v nasprotju s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, zaradi česar bi moral naročnik odpraviti neskladje. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da katera izmed oseb, ki ju je za odgovornega vodjo del imenoval izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil v točki 5.1(j) Navodil ponudnikom. Vlagatelj torej ne zatrjuje, da bi bila ponudba v tem delu v nasprotju z določili razpisne dokumentacije oz. predpisi s področja javnih naročil, niti ne zatrjuje, da je ponudba nepopolna, temveč zatrjuje le, da v ponudbi izbranega ponudnika obstaja neskladje s predpisi s področja graditve objektov, ki bi ga naročnik moral odpraviti. Zato se je treba strinjati z naročnikom, ki ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo v tem delu ni navedel kršitev pravil javnega naročanja, ki bi jih bilo mogoče presojati v predmetnem postopku pravnega varstva. Poleg tega je treba ugotoviti, da se navedbe vlagatelja nanašajo na izvedbeno fazo, ne pa na fazo postopka oddaje javnega naročila. Z vidika predmetnega postopka oddaje javnega naročila je ključno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnil zahteve, ki so določene v točki 5.1(j) Navodil ponudnikom. Zgolj zato, ker je izbrani ponudnik v sklopu 2 predlagal dve osebi za odgovornega vodjo del (za kateri vlagatelj niti ne zatrjuje, da ne bi izpolnjevali naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije), ni mogoče ugotoviti neizpolnjevanja pogoja iz točke 5.1(j) Navodil ponudnikom, katera od teh oseb bo dejansko prevzela funkcijo, pa je, kot je bilo že zapisano, stvar izvedbene faze.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da bi naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določbe ZJN-2 in lastne razpisne dokumentacije, zato je zahtevek, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3. 8. 2015

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Razdevšek, d. o. o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve