018-133/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-133/2015-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve podpore uporabnikom in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije«, v zvezi s predlogom vlagatelja SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja (1) Unistar LC, d.o.o., Litostrojska cesta 56, Ljubljana, (2) Agenda, d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 49, Maribor in (3) Genis, d.o.o., Likozarjeva ulica 1A, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič & Devjak, o.p., d.o.o., Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.7.2015

ODLOČILA

1. Obravnavanje predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Predlogoma za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se ne ugodi.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega naročnik oddaja po odprtem postopku z uporabo elektronske dražbe, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.3.2015, pod št. objave JN1435/2015, in v Uradnem listu EU dne 6.3.2015, pod št. objave 2015/S 075-131926.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 21.7.2015 (katero je naročnik prejel 22.7.2015) vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnega ponudnika (t.j. drugega vlagatelja) in da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna in neprimerna. Z izvedbo elektronske dražbe naročnik sili prvega vlagatelja v lastno škodo nižati ponudbeno ceno, saj če bi se šele po sklepu o izbiri v revizijskem postopku ugotovilo, da je ponudba drugega vlagatelja neprimerna, bi se sklep o izbiri prvega vlagatelja glasil na ponudbeno ceno, ki bi jo prvi vlagatelj podal na elektronski dražbi, in ne na ceno, ki jo je primarno podal v ponudbi. Prvi vlagatelj zatrjuje, da bi mu ob navedenem z izvedbo dražbe nastala nepopravljiva škoda, zato predlaga izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 21.7.2015 (katero je naročnik prejel dne 22.7.2015) vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo vabilo na elektronsko dražbo. Drugi vlagatelj naročniku očita kršitev pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo prvega vlagatelja, nezakonito uporabo elektronske dražbe, in določitev prekratkega roka za udeležbo na elektronski dražbi. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna in neprimerna, kar pomeni, da je naročnik prejel samo eno pravilno in primerno ponudbo (tj. ponudbo drugega vlagatelja), zato naročnik elektronske dražbe ne bi smel izvesti. Drugi vlagatelj predlaga, da se zadržijo vse aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, še posebej izvedba elektronske dražbe, saj v primeru izvedbe nezakonite elektronske dražbe nastalih protipravnih posledic ne bo mogoče odpraviti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22.7.2015 (katero je Državna revizijska komisija prejela dne 23.7.2015) odstopil predloga prvega vlagatelja in drugega vlagatelja za zadržanje postopka. V vlogi naročnik navaja, da postopka oddaje javnega naročila ni zadržal, ker je pri pregledu obeh prejetih ponudb ugotovil, da sta pravilni in primerni, ter obema ponudnikoma posredoval vabilo na udeležbo na elektronski dražbi.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje predlogov za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila združila v en postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja pred izvedbo elektronske dražbe vložila zahtevek za revizijo in predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Iz navedb strank izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje naročila prejel dve pravočasni ponudbo, da je naročnik obe ponudbi ocenil za pravilni in primerni, in da je naročnik oba ponudnika (tj. prvega in drugega vlagatelja) povabil k sodelovanju na elektronski dražbi. Vlagatelja (v zahtevku za revizijo) zatrjujeta, da je naročnik ponudbo konkurenčnega ponudnika neupravičeno ocenil za pravilno in primerno, in da je posledično naročnik v postopku prejel samo eno pravilno in primerno ponudbo (t.j. ponudbo prvega oziroma drugega vlagatelja), zato skladno z razpisno dokumentacijo (v kateri je naročnik določil, da elektronske dražbe ne bo izvedel, če bo prejel samo eno pravilno in primerno ponudbo) naročnik elektronske dražbe ne sme izvesti. Vlagatelja (smiselno) zatrjujeta, da bo v primeru neizvedbe elektronske dražbe, naročnik izbral njuno ponudbo za ponudbeno ceno, ki sta jo prvotno ponudila, v primeru izvedbe elektronske dražbe pa bo naročnik izbral njuni ponudbi za ponudbeno ceno, ki jo bosta ponudila (oziroma prisiljena znižati) na elektronski dražbi. Vlagatelja predlagata, da se postopek oddaje javnega naročila zadrži do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo, saj bi »z izvedbo dražbe nastala nepopravljiva škoda«, kot to zatrjuje prvi vlagatelj, oziroma »protipravnih posledic nezakonite dražbe ne bi bilo mogoče odpraviti«, kot to zatrjuje drugi vlagatelj.

V obravnavanem primeru je potrebno pri presoji, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, upoštevati, da je naročnik po prejemu obeh zahtevkov za revizijo in obeh predlogov za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, in sicer je dne 22.7.2015 izvedel elektronsko dražbo (razvidno tudi iz Portala E-Dražba http://edrazbe.gov.si/edrazba/publicView.do?tid=56&archive=1). Ker je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila elektronska dražba že bila izvedena, Država revizijska komisija (ki je predloga po 19. členu ZPVPJN prejela po izvedeni elektronski dražbi) ni presojala, ali bi izvedba elektronske dražbe lahko bistveno vplivala na učinkovitost pravnega varstva prvega in drugega vlagatelja. Namreč tudi če bi izvedba elektronske dražbe lahko vplivala na učinkovitost pravnega varstva, zadržanja izvedbe elektronske dražbe dne 22.7.2015 v predmetnem postopku ne moreta več doseči.

Posledično Državna revizijska komisija lahko presoja le še, ali bi lahko po izvedeni elektronski dražbi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva prvega in drugega vlagatelja. Navedenega po oceni Državne revizijske komisije argumenti prvega in drugega vlagatelja ne izkazujejo. Vlagatelja namreč zatrjujeta zgolj, da jima bo v primeru, če postopek oddaje javnega naročila ne bo zadržan še pred (pravnomočno) odločitvijo o zahtevku za revizijo, nastala »nepopravljiva škoda« oziroma »protipravne posledice, ki jih ne bo mogoče odpraviti«, ne pojasnita pa, zakaj bi v primeru nadaljevanja postopka bilo oteženo njuno pravno varstvo. Vlagatelja sta vložila zahtevka za revizijo zoper naročnikovo povabilo k sodelovanju na elektronski dražbi, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Učinkovitost pravnega varstva torej vlagateljema, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, do zavrnitve vsej ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelja nista uspela izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila prvega vlagatelja in drugega vlagatelja, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 28.7.2015


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Vesel, Zupančič & Devjak, o.p., d.o.o., Trg OF 13, 1000 Ljubljana,
- SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.