018-113/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-113/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti »izvedba zunanje revizije na področju upravljanja informacijskega sistema upravnih notranjih zadev št. 430-575/2015« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAZVOJNI CENTER IRC CELJE, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 7. 2015

ODLOČILA

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2. 6. 2015 se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 4. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo zunanje revizije na področju upravljanja informacijskega sistema upravnih notranjih zadev, številka 430-575/2015 (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 24. 4. 2014 (s številko objave NMV2265/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 22. 5. 2015 sprejel Sklep o oddaji naročila, številka 430-575/2015/17 (15131-06) (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno naročilo male vrednosti odda ponudniku »VRIS d.o.o.«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 26. 5. 2015, dne 2. 6. 2015 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 2. 6. 2015, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj
 zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi »ni predložil pravilno in/ali verodostojno izpolnjenega obrazca reference (priloga št. 13 v razpisni dokumentaciji)«, saj »[r]eferenca NLB Skladi nima pravilno izpolnjenega obrazca (manjka datum in številka pogodbe), poleg tega pa ni verodostojna, ker dajalec reference uporablja programsko opremo podjetja IN2 podizvajalca podjetja VRIS oziroma z njim povezane osebe, kar kaže na to, da ta referenca ni neodvisna in zato neverodostojna«;
 zatrjuje, da so tudi ostala referenčna potrdila v ponudbi izbranega ponudnika pomanjkljiva oziroma neustrezna;
 meni, da »izvajalec ni predložil ustreznih dokazil o strokovni usposobljenosti (točka 5.1 razpisne dokumentacije), saj ni priložil nobenega potrdila oziroma certifikata o strokovni usposobljenosti na področju Oracle in Java«, »izjava oziroma popis« pa za naročnika »ne more biti zadostno dokazilo, temveč mora dokazilo biti preverljivo in/ali izdano s strani neodvisne, strokovne organizacije«.

Naročnik je dne 15. 6. 2015 prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano »Izjava o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo JN 430-575/2015«, z dne 11. 6. 2015. V zadevni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih po vsebini zavrača.

Naročnik je dne 22. 6. 2015 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 430-575/2015/34 (15131-06), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
 izpostavlja, da »je pogoj ena referenca, zato je« […] »v fazi analize obravnaval le referenco NLB Skladi«, v zvezi z njo pa je »manjkajoče podatke iz obrazca reference« […] »preveril sam pri referenčnem naročniku NLB Skladi«;
 izpostavlja, da bi »lahko dopustil tudi dopustno dopolnitev referenc SID in NLB Vita oz. bi le-ti preverjal sam, vendar tega ni storil, ker je izbrani ponudnik z eno ustrezno referenco zadostil pogoju iz razpisne dokumentacije«;
 poudarja, da »za zadnji dve alineji« točke 5.1 razpisne dokumentacije »ni zahteval certifikata«, niti »ni predpisal vrste in oblike dokazila, kar pomeni, da je predložen popis znanj s strani izbranega ponudnika v skladu z zahtevanim v razpisni dokumentaciji«. Naročnik ob tem dodaja, da »vlagatelj v tej fazi ne more več vložiti zahtevka za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 24. 6. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 24. 6. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji zadevnega naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 10. 7. 2015 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 15. 7. 2015 pa je s strani naročnika prejela dodatno, dotlej še neodstopljeno dokumentacijo.

Po proučitvi odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi »ni predložil pravilno in/ali verodostojno izpolnjenega obrazca reference (priloga št. 13 v razpisni dokumentaciji)«, saj »[r]eferenca NLB Skladi nima pravilno izpolnjenega obrazca (manjka datum in številka pogodbe), poleg tega pa ni verodostojna, ker dajalec reference uporablja programsko opremo podjetja IN2 podizvajalca podjetja VRIS oziroma z njim povezane osebe, kar kaže na to, da ta referenca ni neodvisna in zato neverodostojna«.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v Razpisni dokumentaciji številka 430-575/2015/4 (15131-06), z dne 24. 4. 2015 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), naročnik povabil »ponudnike, da podajo svojo ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo, na osnovi predmetnega javnega naročila«. Naročnik je ob tem v razpisni dokumentaciji med pogoji za udeležbo pri oddaji zadevnega naročila male vrednosti med drugim zapisal: »strokovna usposobljenost, kadri in reference: skladno s 5. točko te razpisne dokumentacije« (peta alinea 3. točke). Ponudniki so morali v ponudbi predložiti tudi izpolnjen in podpisan obrazec »Referenca (priloga št. 13)« (12. alinea prvega odstavka 4. točke razpisne dokumentacije) ter »[d]okazila o strokovni usposobljenosti v skladu s točko 5.1« razpisne dokumentacije (14. alinea prvega odstavka 4. točke razpisne dokumentacije), naročnik pa je določil tudi, da bo ponudba, ki po opravljenem pregledu in dopustni dopolnitvi ponudbe ne bo izpolnjevala zahtev in pogojev po razpisni dokumentaciji, kot nepopolna izločena iz nadaljnjega postopka (zadnji odstavek 4. točke razpisne dokumentacije). V točki 5.3 razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:
»Referenca: Ponudnik mora predložiti vsaj 1 referenco na področju revidiranja informacijskih sistemov, ki temelji na Oracle Database in Java, izvedeno v zadnjih petih letih.
Dokazilo: izpolnjen obrazec reference – priloga št. 13«.

V Dodatnih pojasnilih v zvezi s pripravo ponudbe, številka 430-575/2015/7 (15131-06), z dne 6. 5. 2015, je naročnik zapisal, da »[p]onudnik lahko izpolni zahtevano referenco na področju revidiranja informacijskih sistemov, ki temelji na Oracle Database in Java, izvedeno v zadnjih petih letih, z dvema ločenima referencama, eno za revidiranje sistema, ki temelji na Oracle Database, in drugo, ki temelji na Javi« (odgovor na 2. vprašanje), prav tako pa je zapisal, da »[z]a izpolnitev pogoja o referencah štejejo tudi reference podizvajalca« (odgovor na 4. vprašanje). Citirane informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti, na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), štejejo za del razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so morali v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ponudniki predložiti vsaj eno referenco na področju revidiranja informacijskih sistemov, ki temelji na Oracle Database in Java, izvedeno v zadnjih petih letih, pri čemer so ponudniki zahtevano referenco lahko izpolnili tudi z dvema ločenima referencama, eno za revidiranje sistema, ki temelji na Oracle Database, in drugo, ki temelji na Javi. Za izpolnitev navedenega pogoja so štele tudi reference podizvajalca, kot dokazilo pa so morali ponudniki v ponudbi predložiti »izpolnjen obrazec reference – priloga št. 13«. V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da »je pogoj ena referenca«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da se v njej nahajajo štiri referenčna potrdila (priloge številka 13). Omenjeno ugotovitev Državne revizijske komisije potrjuje tudi vsebina zahtevka za revizijo.

V odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) naročnik zatrjuje, da je iz razloga, ker »je pogoj ena referenca«, »v fazi analize obravnaval le referenco NLB Skladi, ki je bila potrjena s strani referenčnega naročnika NLB Skladi«, zato je Državna revizijska komisija (najprej) vpogledala na omenjeno referenčno potrdilo ter pri tem ugotovila, da
 z njim referenčni naročnik potrjuje, da je izbrani ponudnik po pogodbi za njegove potrebe v zadnjih petih letih izvajal storitve na področju revidiranja informacijskih sistemov, ki temeljijo na Oracle Database in Java,
 na referenčnem potrdilu »NLB Skladi« nista vpisana podatka o številki in datumu pogodbe, po kateri je izbrani ponudnik (za referenčnega naročnika) izvajal referenčno storitev.
V tem smislu je pritrditi vlagatelju, da »[r]eferenca NLB Skladi nima pravilno izpolnjenega obrazca (manjka datum in številka pogodbe)«. Vendar pa je obenem ugotoviti, da se v dokumentaciji spisa oddaje zadevnega naročila male vrednosti, ki ga je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, nahaja elektronsko sporočilo z dne 14. 5. 2015, v katerem naročnik referenčnega naročnika prosi »za dopolnitev referenčnega obrazca v prilogi«. Na omenjeno zaprosilo je naročnik s strani referenčnega naročnika »NLB Skladi« prejel referenčno potrdilo z vsebino, kot se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, na katerem je referenčni naročnik dopisal podatka o številki in datumu pogodbe, po kateri je izbrani ponudnik (kot podizvajalec) za njegove potrebe izvajal referenčno storitev. Ker
 naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam,
 je naročnik dejstvo (podatek) glede številke in datuma pogodbe, po kateri je izbrani ponudnik (kot podizvajalec) za potrebe referenčnega naročnika izvajal referenčno storitev, lahko preveril sam,
je naročnik s tem, ko od izbranega ponudnika ni zahteval dopolnitve ali spremembe njegove ponudbe v predstavljenem delu, ravnal v skladu z drugo povedjo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V predstavljenem smislu gre tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da »izbranega ponudnika ni pozival k dopustni dopolnitvi ponudbe glede navedene reference« iz razloga, ker je »manjkajoče podatke iz obrazca reference« […] »preveril sam pri referenčnem naročniku NLB Skladi«. V posledici opisanega dejanskega stanja ponudba izbranega ponudnika v delu, ki ga predstavlja referenčno potrdilo »NLB Skladi«, ni več formalno nepopolna (v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je glede podatka o številki in datumu pogodbe, po kateri je izbrani ponudnik (kot podizvajalec) za potrebe referenčnega naročnika izvajal zadevno referenčno storitev, ni potrebno dopolnjevati oziroma spreminjati (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Ob tem ne gre prezreti zatrjevanja naročnika (četrti odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), da vlagatelj »na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni izrazil želje po vpogledu v ostalo dokumentacijo predmetnega postopka, iz katere bi lahko že na vpogledu ugotovil, da je naročnik manjkajoče podatke iz obrazca reference preveril pri referenčnem naročniku in na podlagi navedenega ugotovil, da je referenca NLB Skladi ustrezna«.

Vlagatelju ob tem ni slediti v njegovem zatrjevanju, da naj bi referenca »NLB Skladi« ne bila neodvisna in verodostojna zgolj iz razloga, ker »dajalec reference uporablja programsko opremo podjetja IN2 podizvajalca podjetja VRIS oziroma z njim povezane osebe«. Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo ni predložil nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da »dajalec reference uporablja programsko opremo podjetja IN2 podizvajalca podjetja VRIS oziroma z njim povezane osebe«, niti ni predložil nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da ta referenca dejansko po vsebini »ni neodvisna in zato neverodostojna«. Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati (primerjaj tudi 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Zgolj na podlagi zatrjevanega (in nedokazanega) dejstva, da »dajalec reference uporablja programsko opremo podjetja IN2 podizvajalca podjetja VRIS oziroma z njim povezane osebe«, pa ni mogoče napraviti prepričljivega zaključka, da »ta referenca ni neodvisna in zato neverodostojna«. Pri tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika, po katerem je bilo »[p]ri preverjanju reference pri referenčnem naročniku« […] »ugotovljeno, da je izbrani ponudnik v referenčnem primeru nastopal kot podizvajalec družbe Constanta Plus d.o.o. Podjetje IN2 d.o.o., Koper« pa »ni navedeno kot sodelujoče v predmetnem postopku«.

V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da referenca »NLB Skladi« ustreza zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (zlasti točki 5.3), kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da referenca »NLB Skladi« ustreza zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, kršil katero od določb ZJN-2, ponudniki pa so morali v postopku oddaje predmetnega naročila male vrednosti predložiti (vsaj) eno referenco na področju revidiranja informacijskih sistemov, ki temelji na Oracle Database in Java, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o ostalih kršitvah naročnika, ki jih zatrjuje vlagatelj v navezavi na ostala tri referenčna potrdila, predložena v ponudbi izbranega ponudnika. Vsebinska presoja zahtevka za revizijo v povzeti vsebini namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj meni tudi, da »izvajalec ni predložil ustreznih dokazil o strokovni usposobljenosti (točka 5.1 razpisne dokumentacije), saj ni priložil nobenega potrdila oziroma certifikata o strokovni usposobljenosti na področju Oracle in Java«, »izjava oziroma popis« pa za naročnika »ne more biti zadostno dokazilo, temveč mora dokazilo biti preverljivo in/ali izdano s strani neodvisne, strokovne organizacije«.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v točki 5.1 razpisne dokumentacije ni določil, da mora biti dokazilo, s katerim se izpolnjevanje pogoja iz točke 5.1 razpisne dokumentacije dokazuje, »izdano s strani neodvisne, strokovne organizacije«, pač pa je določil zgolj, da mora za izvedbo revizije ponudnik »predložiti dokazila, iz katerih bo razvidno, da razpolaga z zadostnimi strokovnimi znanji:
 pridobljen in veljaven strokovni naziv preizkušeni revizor informacijskih sistemov pri Slovenskem inštitutu za revizijo;
 pridobljen in veljaven certifikat revizor informacijskih sistemov (Certified Information System Auditor CISA);
 poznavanje javanskega strežniškega okolja J2EE in Oracle podatkovne baze;
 poznavanje programiranja Oracle PL SQL«.
Naročnik torej od ponudnikov ni zahteval dokazila za izpolnjevanje pogoja v zadnjih dveh alineah točke 5.1 razpisne dokumentacije v obliki »potrdila oziroma certifikata o strokovni usposobljenosti«, pač pa je način dokazovanja izpolnjevanja omenjenega pogoja prepustil ponudnikom samim. Ker je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je v predstavljenem smislu tako slediti zatrjevanju naročnika, po katerem »za zadnji dve alineji ni zahteval certifikata«. Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja naročnika (peti odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), da »pri pripravi razpisne dokumentacije ni videl razloga, da bi po nepotrebnem zaostroval dokazovanje strokovne usposobljenosti, glede na to, da gre za postopek naročila male vrednosti, katerega namen je poenostavitev postopka«.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila izpolnjen zakonski dejanski stan drugega oziroma tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničemer ni obrazložil oziroma pojasnil, argumentiral in dokazal zatrjevanja, da »izjava oziroma popis« za naročnika »ne more biti zadostno dokazilo« za izkaz izpolnjevanja pogoja, določenega v zadnjih dveh alineah točke 5.1 razpisne dokumentacije, temveč »mora dokazilo biti preverljivo in/ali izdano s strani neodvisne, strokovne organizacije«. Ne gre namreč prezreti dejstva, da
 je naročnik tisti, ki ob upoštevanju svojih potreb pripravi razpisno dokumentacijo (skladno z določbami ZJN-2; primerjaj 4. alineo prvega odstavka 70. člena ZJN-2),
 naročnik predmet zadevnega javnega naročila oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti,
 vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje, da je naročnik z določitvijo pogoja v vsebini, kot izhaja iz zadnjih dveh alinei točke 5.1 razpisne dokumentacije, kršil katero od določb ZJN-2, pač pa zgolj meni, da »izjava oziroma popis« za naročnika »ne more biti zadostno dokazilo, temveč mora dokazilo biti preverljivo in/ali izdano s strani neodvisne, strokovne organizacije«.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa je ugotovila, da se v njej nahajajo certifikat osebe M. J, izdan s strani Slovenskega inštituta za revizijo, o pridobljenem strokovnem nazivu »preizkušeni revizor informacijskih sistemov«, Certified Information System Auditor CISA, ki se glasi na osebo M. J., pa tudi (preverljiv) dokument, ki potrjuje usposobljenost kadra (za) »poznavanje javanskega strežniškega okolja J2EE in Oracle podatkovne baze« in »poznavanje programiranja Oracle PL SQL«.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da »izvajalec ni predložil ustreznih dokazil o strokovni usposobljenosti (točka 5.1 razpisne dokumentacije)«, niti ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika v predstavljenem delu ustreza zahtevam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (zlasti točki 5.1), kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2. 6. 2015 na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni zahteval povračila stroškov (peti odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija o stroških ni odločala. Zapis »Potrdilo o plačilu takse v znesku 500,00 EUR je v prilogi« je namreč razumeti zgolj kot navedbo dejstva, da je zahtevku za revizijo (na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPVPJN) priloženo potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ne pa kot zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v smislu petega odstavka 70. člena ZPVPJN, o kateri bi Državna revizijska komisija odločala na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN.

V Ljubljani, dne 16. 7. 2015


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




















Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
– RAZVOJNI CENTER IRC CELJE, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje
– VRIS, d. o. o., Pot za Brdom 100, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu