018-105/2015 Republika Slovenija, Državni zbor

Številka: 018-105/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata in mag. Mateje Škabar ter Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Posodobitev in zamenjava konferenčno-glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika COMLAND, d.o.o., Litostrojska c. 58c, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Ajda Čeledin, Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 7. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Posodobitev in zamenjava konferenčno-glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora«, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 25. 2. 2015 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN1288/2015, ter dne 27. 2. 2015 v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2015/S 041-069639.

Z dokumentom, številka 416-04/15-4/13 z dne 18. 5. 2015, poimenovanim »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), je naročnik, ob upoštevanju merila najnižja cena z DDV, naročilo oddal ponudniku TSE, d.o.o., Tržaška 126, Ljubljana. Kot izhaja iz obrazložitve dokumenta, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do roka, določenega za predložitev ponudb, prejel ponudbo ponudnika Comland, d.o.o., Ljubljana, ki nastopa v konzorciju s ponudniki EIS, d.o.o., Vrhnika in Elacss, d.o.o., Ljubljana, ter ponudbo ponudnika TSE, d.o.o., Ljubljana. Naročnik je prejeti ponudbi razvrstil glede na razpisano merilo, oba ponudnika pozval k formalni dopolnitvi oziroma spremembi ponudb in predložitvi manjkajočih dokazil ter uvodoma preveril popolnost ponudbe ponudnika Comland, d.o.o., Ljubljana, ki je bila glede na merilo najugodnejša. Po izvedeni analizi ponudbe in prejetih dopolnitev oziroma sprememb ponudb je naročnik ugotovil, da ponudba ponudnika Comland, d.o.o., Ljubljana, ne izpolnjuje vseh pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, saj z referencami in dokazili iz referenčnega seznama izvedenih del ni izkazal izpolnjevanja tehnične sposobnosti za: a. konferenčno opremo iz točke 3.2 razpisne dokumentacije (obrazec 5.11); b. krmilno opremo iz točke 3.2 razpisne dokumentacije (obrazec 5.12); niti ne izpolnjuje pogoja kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys iz točke 3.2 razpisne dokumentacije (obrazec 5.17), zato jo je naročnik kot nepravilno in posledično nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je nadalje preveril popolnost ponudbe ponudnika TSE, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki se je glede na merilo uvrstil na drugo mesto, ugotovil popolnost predložene ponudbe, ter mu oddal naročilo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 20. 5. 2015 od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in postopkovno dokumentacijo naročnika, ki je bil na lokaciji naročnika izveden dne 25. 5. 2015. Na podlagi zahteve je naročnik vpogled v ponudbo vlagatelja isti dan omogočil tudi izbranemu ponudniku, kar potrjuje dokument, številka 416-04/15-4/18 z dne 25. 5. 2015, »Zapisnik vpogleda v ponudbe in dokumentacijo oddaje javnega naročila po odprtem postopku za posodobitev in zamenjavo konferenčno-glasovalnega sistema v veliki dvorani Državnega zbora«.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, najmanj pa v obrazce 5.11, 5.12 in 5.17, razveljavitev odločitve o oddaji naročila, dodelitev predmeta naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V zahtevku za revizijo vlagatelj uvodoma pojasnjuje izpolnjevanje posameznih procesnih predpostavk, zatrjuje svojo aktivno legitimacijo in iz previdnosti, v kolikor bi Državna revizijska komisija po ugotovljeni nepopolnosti vlagateljeve ponudbe le-temu aktivno legitimacijo odrekla, zatrjuje istovrstne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, kot so očitane ponudbi vlagatelja, skladno z načelom enakopravne obravnave. Če bi namreč naročnik ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika presojal ob upoštevanju načela enakopravne obravnave, bi moral istovrstne pomanjkljivosti ponudbe, kot jih naročnik očita vlagatelju, ugotoviti tudi v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna in v nadaljevanju pojasnjuje razloge, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo zmotno ocenil kot nepopolno.
Po mnenju vlagatelja so očitane pomanjkljivosti njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje tehnične sposobnosti – reference konferenčne opreme (obrazec 5.11) neutemeljene, saj:
- Referenca (partnerja Elacss, d.o.o., s katerim nastopa v skupni ponudbi), v referenčnem seznamu navedena pod zaporedno številko 2, ustreza referenčnim zahtevam naročnika po obsegu in vrednosti. Predmet referenčnih del je namreč Konferenčni sistem z glasovanjem in prevajanjem za parlament Podgorica, katerega vrednost znaša 97.000,00 EUR brez DDV, kot izhaja iz referenčnega seznama, vlagatelj pa je za navedeno referenco predložil šest računov v skupni vrednosti 113.128,46 EUR, kot je po pojasnilih vlagatelja dejanska vrednost referenčnega projekta.
- Referenca (partnerja Elacss, d.o.o., s katerim nastopa v skupni ponudbi), v referenčnem seznamu navedena pod zaporedno številko 3, ustreza referenčnim zahtevam naročnika po obsegu in vrednosti. Predmet referenčnih del je namreč Konferenčni sistem z glasovanjem in prevajanjem za parlament Cetinje, katerega vrednost znaša 99.000,00 EUR brez DDV, kot izhaja iz referenčnega seznama, vendar pa po zatrjevanju vlagatelja dejanska vrednost referenčnega projekta znaša 103.174,70 EUR.
Vlagatelj pojasnjuje, da v referenčnem seznamu navedena vrednost, ki je nižja od vrednosti posameznih referenčnih projektov, ki ju navaja vlagatelj v revizijskem zahtevku, obsega zgolj glavnino posameznega referenčnega posla. Vlagatelj dodaja, da naročnik besedne zveze »primerljiva istovrstna referenca« ni jasno določil, zato bi moral navedena odstopanja v vrednostih in podana pojasnila pri oceni popolnosti predložene ponudbe upoštevati in določilo razpisne dokumentacije razlagati v korist vlagatelja, predloženi referenci pa sta, po prepričanju vlagatelja, tako po obsegu kot po zahtevnosti izvedeni primerljivo s ponujenim konferenčnim sistemom v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Nadalje vlagatelj zatrjuje neustreznost očitanih pomanjkljivosti njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje tehnične sposobnosti – reference krmilne opreme (obrazec 5.12), ker sta referenci referenčnega naročnika Cankarjev dom Ljubljana, ki se v referenčnem seznamu nahajata pod zaporednima številkama 1 in 2 in se nanašata na izvedeno namestitev in implementacijo krmilnega sistema iste blagovne znamke, kot je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ponujeni krmilni sistem, izvedeni v primerljivem obsegu in/ali zahtevnosti. Referenca, ki se v referenčnem seznamu nahaja pod zaporedno št. 1, se nanaša na projektiranje in namestitev Creston AV v vrednosti 22.370,00 EUR brez DDV, pod zaporedno številko 2 tega seznama pa se nahaja referenca za projektiranje, namestitev in izvedbo AV Digital v vrednosti 60.177,00 EUR. Vlagatelj poudarja, da dokazila, ki jih je predložil kot izkaz izpolnjevanja tehnične sposobnosti za krmilno opremo, zgolj iz razloga, ker se na njih nahaja stopnja DDV, ki v referenčnem obdobju ni bila veljavna, ne morejo biti neveljavna, saj vlagatelj izpis (sedaj veljavne) stopnje za dokumente iz obdobja pred julijem 2013 dobi avtomatsko, ko iz sedanjega programa tiska pretekle račune. Po mnenju vlagatelja to ne dokazuje, da računi niso bili izdani v ustreznem časovnem obdobju in tudi ne, da so bili izdani po različnih pravnih podlagah, z različnimi datumi začetka in konca del, ne glede na navedeno pa bi moral naročnik tako situacijo obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe, ki bi jo vlagatelj s predložitvijo originalnih računov lahko odpravil. Vlagatelj zatrjuje, da z referencama referenčnega naročnika Cankarjev dom Ljubljana, ki ju je v seznamu referenc navedel pod zaporednimi številkami 1 in 2 (obrazec 5.12), izpolnjuje naročnikovo referenčno zahtevo, saj sta primerljivi tako po obsegu kot tudi zahtevnosti, ter prilaga dopis referenčnega naročnika, ki potrjuje vlagateljeve navedbe. Vlagatelj še dodaja, da bi moral naročnik razlago nejasno zapisanega pogoja »primerljive istovrstne reference« razlagati ekstenzivno in v dvomu v korist ponudniku.
Kot nezakonito vlagatelj označuje tudi ugotovitev naročnika, da vlagatelj ni izkazal pogoja kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys iz točke 3.2 razpisne dokumentacije (obrazec 5.17). Vlagatelj pripominja, da bi moral naročnik, ob spoštovanju načela sorazmernosti, upoštevati dejstvo, da gre pri vzdrževanju zvočnikov Axys za manjši del predmeta javnega naročila, ter v tem delu zatrjuje popolnost svoje ponudbe iz naslednjih razlogov:
- vlagatelj je v svoji ponudbi v obrazcu 5.17 navedel podatke strokovnjaka za ponujeno opremo in priložil potrdilo o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju;
- v dopolnitvi ponudbe je vlagatelj predložil dokazilo podizvajalca PAKO Kft, iz katerega izhaja, da je njegov poslovni partner podjetje BERTAUDIO Laszlo Berta s.p., ki je distributer proizvajalca ozvočenja Axys, družbe HARMAN Professional;
- s tem je izkazan partnerski status med proizvajalcem sistema ozvočenja Axys in vlagateljem oziroma njegovim podizvajalcem. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji vsebine besedne zveze »partnerski status« ni podrobno določil, vlagatelju ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtevanega pogoja.

Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naročnikove kršitve pri izvedbi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj mu zaradi sklepa o poslovni skrivnosti ni bil omogočen vpogled v dele izbrane ponudbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril, zaradi česar vlagatelju ni bila dana možnost preveriti, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna v delih, v katerih naročnik ponudbi vlagatelja očita pomanjkljivosti. Da bi lahko preveril izpolnjevanje pogojev in meril oziroma ugotovil istovrstne pomanjkljivosti, vlagatelj zahteva popoln vpogled v ponudbo in dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika oziroma podredno predlaga, naj popoln vpogled oziroma vpogled vsaj v obrazce št. 5.11, 5.12 in 5.17 izvede Državna revizijska komisija. Vlagateljevi nadaljnji revizijski očitki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz obrazcev št. 5.11, 5.12 in 5.17, pri utemeljevanju svojih navedb pa se sklicuje na dokumente in dokazila, ki jih je ponudnik TSE, d.o.o., Ljubljana (op.: ki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nastopa kot izbrani ponudnik) predložil v svoji ponudbi v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je isti naročnik za isti predmet izvajal v letu 2014. Sklicujoč se na takrat predložene dokumente iz ponudbe ponudnika TSE, d.o.o., Ljubljana, vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, zahtevanih za izpolnjevanje tehnične sposobnosti zaradi neustreznih referenc konferenčnega sistema (obrazec št. 5.11), neustreznih referenc krmilnega sistema (obrazec št. 5.12) in neizpolnjevanja kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys (obrazec št. 5.17).
V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN se je izbrani ponudnik, ki ga v predmetnem postopku pravnega varstva zastopa družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o. po odvetniku Anžetu Godcu (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), opredelil do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo in zatrjuje nepopolnost vlagateljeve ponudbe v delih, kot je to ugotovil naročnik, ter nasprotno v istovrstnih delih zatrjuje popolnost svoje ponudbe. Izbrani ponudnik glede vlagateljevih referenc konferenčne opreme uvodoma poudarja, da vlagatelj zatrjuje ustreznost le dveh referenc, ki ju je navedel pod zaporednima številkama 2 in 3, torej gre zaradi umanjkanja zatrjevanja ustreznosti preostale reference šteti kot neustrezne. Izbrani ponudnik navaja, da so bile določbe razpisne dokumentacije jasne in nedvoumne, vlagatelj pa s predloženimi dokazili ni uspel izkazati izpolnjevanja referenčnih zahtev za krmilno opremo. V zvezi z izpolnjevanjem kadrovske sposobnosti vlagatelja izbrani ponudnik poudarja, da vlagateljeva v dopolnitvi ponudbe predložena dokumentacija ne dokazuje izpolnjevanja partnerskega statusa proizvajalca ozvočenja Axys do vlagatelja, temveč do distributerja na Madžarskem. Kot prepozne zavrača tudi navedbe vlagatelja o nesorazmernosti obsega dela z ozvočenjem Axys (ki je majhen) in navedbe o prezahtevnih pogojih, določenih za izvedbo teh del, potrjuje ravnanje naročnika v zvezi s preprečitvijo vpogleda v prikrite podatke ter v nadaljevanju glede očitanih istovrstnih pomanjkljivosti ponudbe (v obrazcih št. 5.11, 5.12 in 5.17) pojasnjuje razloge, zaradi katerih je ponudba izbranega ponudnika, v nasprotju s ponudbo vlagatelja, popolna. Izbrani ponudnik v svoji opredelitvi do vlagateljevih revizijskih navedb priglaša stroške po priloženem stroškovniku.
Naročnik je z odločbo z dne 12. 6. 2015 odločil, da se zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne, prav tako je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Naročnik zatrjuje, da je postopek oddaje javnega naročila vodil transparentno in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave obeh ponudnikov. V obrazložitvi zavrača trditve vlagatelja, da je njegovo ponudbo iz predmetnega postopka oddaje javnega naročnika kot nepopolno izločil nezakonito, in zavrača vlagateljeva zatrjevanja popolnosti lastne ponudbe iz naslednjih razlogov:
- Glede referenc konferenčne opreme naročnik vztraja, da (niti) referenci naročnika S&T, katerih popolnost zatrjuje vlagatelj, ki ju je navedel v obrazcu 5.11 – Seznam izvedenih referenčnih del ponudnika pod zaporednima št. 2 in 3, ne ustrezata referenčnim zahtevam naročnika, saj se je referenčna zahteva nanašala na enovit referenčni posel v zahtevanem obsegu in vsebini, ni pa mogoče posameznih izvedenih del sešteti in jih upoštevati kot eno referenčno delo. Referenčno delo za S&T Podgorica je bilo namreč glede na predložene račune št. 4, 5 in 6 izvedeno v letu 2009 in v začetku leta 2010, kar je izven zahtevanega obdobja. Naročnik zavrača vlagateljevo trditev, da bi moral pri referenčnem naročniku preveriti dejansko izvedbo referenčnega posla, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi se referenčno delo izvajalo v letih 2010 in 2011, kot trdi vlagatelj, vlagatelj pa je imel ob predložitvi ponudbe in ob kasnejšem pozivu na dopolnitev ali spremembo ponudbe v tem delu možnost, da omenjeno pomanjkljivost odpravi, naknadno (ob vložitvi zahtevka za revizijo) predloženih dokumentov, ki bi izkazovali ustreznost vsaj ene izmed navedenih referenc, pa kot prepoznih ni mogoče upoštevati. Naročnik dodaja, da so vlagateljeve navedbe o nejasnosti določenega referenčnega pogoja neupoštevne, saj zaradi neizpolnitve pogoja po petem odstavku 5. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN, pri tem ne gre za kršitev naročnika;
- Glede referenc krmilne opreme, izmed katerih vlagatelj za dve (v seznamu izvedenih referenčnih del navedeni pod zaporednima št. 1 in 2, obrazec 5.12) zatrjuje, da ustrezata po obsegu oziroma sta njuni vrednosti v višini, primerljivi ponujeni vrednosti krmilnega sistema, naročnik uvodoma pojasnjuje, da posameznih referenc ni mogoče seštevati med seboj na način združevanja vrednosti posameznih ločeno izvedenih poslov na osnovi različnih pravnih podlag. V zvezi s predloženimi računi, ki jih je vlagatelj kot dokazilo o izvedenih referenčnih poslih predložil v svoji ponudbi in se na njih nahaja obračunana stopnja DDV v višini 22% in ne 20%, kot bi morala biti višina davka za račune, izdane v referenčnem obdobju, naročnik navaja, da vlagateljeva razlaga o izpisu preteklih računov v sedanjem poslovodskem programu, ki omogoča zgolj izpis veljavne davčne stopnje, ni prepričljiva. Očitno namreč ne gre za kopije preteklih originalnih računov, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, ki bi jih vlagatelj sicer lahko predložil tudi v dopolnitvi ponudbe, ko ga je naročnik k temu pozval. Iz tega razloga naročnik zavrača vlagateljevo trditev, da bi ga moral pozvati k predložitvi kopij oziroma originalnih računov, saj je bil vlagatelj s strani naročnika za predložitev dokazil izpolnjevanja predmetne referenčne zahteve že pozvan, pa tudi sicer se predložena dokazila niso skladala s podatki referenc v seznamu izvedenih referenčnih del. Dokazil, ki jih je vlagatelj priložil šele zahtevku za revizijo, pa kot prepoznih v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati;
- V zvezi z izpolnjevanjem kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys naročnik uvodoma pojasnjuje, da je bila v razpisni dokumentaciji, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, jasno zahtevana predložitev dokazila partnerskega statusa s strani proizvajalca ozvočenja, in pripominja, da bi moral vlagatelj morebitne pomisleke v zvezi z razumevanjem zapisanega pogoja podati v času objave razpisne dokumentacije, ter zavrača vlagateljevo pojasnilo, da tudi predložitev potrdila distributerja proizvajalca ozvočenja za Madžarsko predstavlja dokazilo partnerskega statusa;
- V zvezi z zatrjevanimi kršitvami na vpogledu naročnik odgovarja, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik svoji ponudbi na enak način in v istih delih označila za poslovno skrivnost, na vpogledu, kjer vlagatelju v ponudbo izbranega ponudnika v določenih delih vpogled ni bil omogočen, pa je naročnik upošteval vsebino Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti izbranega ponudnika z dne 3. 6. 2014. Vlagatelju je bil v celoti omogočen vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika ob upoštevanju določb 22. člena ZJN-2;
- V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje istovrstne napake, kot so očitane ponudbi vlagatelja, naročnik odgovarja, da je ponudba izbranega ponudnika v spornih delih popolna, vlagateljev sklic na dokumente, ki jih je izbrani ponudnik predložil v drugem postopku oddaje javnega naročila v letu 2014 in naj bi podkrepili vlagateljevo zatrjevanje neizpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika konkretnega postopka oddaje javnega naročila v obrazcih 5.11, 5.12 in 5.17, pa so s tem postopkom oddaje javnega naročila povsem nepovezani in jih ni mogoče upoštevati.

Na podlagi navedenega je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, ki jo je ta prejela dne 16. 6. 2015.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 6. 2015, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 19. 6. 2015, opredelil do navedb naročnika in izbranega ponudnika. Smiselno enako kot v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v zvezi z referencami konferenčnega sistema predložena dokazila izkazujejo vse potrebne podatke, ki bi jih naročnik lahko v smislu potrditve izpolnjevanja zahtevanih pogojev pridobil od vlagatelja tudi naknadno. Meni, da je naročnik izkazanost referenc v tem delu presojal prestrogo, saj sta bila referenčna projekta enovita, vendar sta se izvajala postopoma po fazah, zaključila pa sta se v letu 2011, kar je znotraj zahtevanega obdobja. V zvezi z referencami krmilne opreme vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija ni vsebovala zahteve po predložitvi kopij originalnih izdanih računov, zato kopija posameznega računa, ki jo vlagatelj natisne iz svojega programa (kljub obračunani sedaj veljavni davčni stopnji), ne more biti neustrezna, verodostojnost vsebine predloženih računov pa bi lahko oziroma moral naročnik preveriti sam. Vlagatelj nasprotuje naročnikovemu zaključku, da je v okviru predložene reference pod zaporedno št. 2 izvedel več poslov, saj je izvedel en posel, ki se je odvijal po fazah v letih 2012-2013, primerljive zahtevnosti. V zvezi s kadrovsko sposobnostjo za ozvočenje Axys pa vlagatelj vztraja, da je bil razpisni pogoj zapisan na način, ki bi dopuščal njegovo interpretacijo tudi v smislu, da mora biti izjava o partnerskem statusu (ne glede na pomen besedne zveze) sicer predložena v ponudbi, ne pa nujno izdana s strani proizvajalca sistema ozvočenja. Vlagatelj zaključi, da zatrjuje nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v smislu istovrstnih pomanjkljivosti podredno, v smislu izkazovanja aktivne legitimacije za pravno varstvo zoper odločitev naročnika, česar ni mogoče storiti brez vpogleda najmanj v zahtevane dele ponudbe izbranega ponudnika. Navedbe naročnika in izbranega ponudnika o tem, da naj bi vlagatelj ne razpolagal z ustreznimi referencami krmilnega sistema, pa kažejo zgolj na njuno pomanjkanje strokovnega znanja, zato vlagatelj predlaga postavitev strokovnega izvedenca tehnične stroke, ki bo po obsegu in zahtevnosti potrdil najmanj referenco vlagatelja pod zaporedno št. 2 iz obrazca 5.12 ter ugotovil neustreznost referenc krmilnega sistema izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma obravnava vlagateljev predlog po postavitvi izvedenca strokovne stroke za presojo ustreznosti predloženih referenc vlagatelja (obrazec 5.12, seznam izvedenih referenčnih del, referenca pod zaporedno št. 2). V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN lahko Državna revizijska komisija, tudi na podlagi pobude vlagatelja, odredi pridobitev strokovnega mnenja, če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga. V konkretnem primeru vlagatelj izraža skrb nad strokovno usposobljenostjo naročnika, ki naj ne bi pravilno presodil ustreznosti v vlagateljevi ponudbi predložene reference, navedene na referenčnem seznamu izvedenih del pod zaporedno številko 2, obrazec 5.12. Po vpogledu v ponudbo vlagatelja in njegovo dopolnitev ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj, na podlagi poziva naročnika k predložitvi dokazil za reference krmilne opreme iz obrazca 5.12, v seznamu izvedenih referenčnih del, obrazec št. 5.12, pod zaporedno št. 2 navedel predmet referenčnih del »Projektiranje, namestitev in izvedba AV Digital«, v vrednosti 60.177 EUR brez DDV, obdobje izvajanja 2012-2013, referenčnega naročnika Cankarjev dom. Iz vlagateljeve dopolnitve ponudbe izhaja, da je za dokazovanje podatkov, v ponudbi navedenih v obrazcu 5.12, za reference krmilne opreme priložil: a. za Cankarjev dom – fotokopije računov, dobavnic in pogodbe; b. za Cankarjev dom – fotokopije računov; c. za Univerzo v Ljubljani – fotokopije računov. Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da je za referenco pod zaporedno št. 2 vlagatelj v dopolnitvi ponudbe predložil račune z dne 10. 9. 2012, 1. 10. 2012, 5. 10. 2012, 21. 12. 2012, 28. 12. 2012, 28. 6. 2013, 18. 7. 2013 in 24. 12. 2013. Po vpogledu v predložene račune Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za osem posameznih predloženih računov oziroma dobavnic na njih pri polju na računu »Naročilnica« navedenih več različnih oznak, in sicer: 800332/2013/23.12.2013, 800185/2013/15.7.2013, 800146/2013/7.6.2013, 800354/20.12.2012, 800353/20.12.2012, 800224/1.10.2012, 800225/1.10.2012 ter Pogodba CD-TS-VS-16/12/8.9. Računom je priložena pogodba z oznako »Pogodba št. CD-TS-VS-16/12«. Na podlagi logičnega sklepanja je mogoče z gotovostjo trditi, da polje ob navedbi »Naročilnica« predstavlja polje, kamor je potrebno navesti pravno podlago, na podlagi katere je izdan vsakokratni račun. Vlagatelj je za referenco pod zaporedno št. 2 na obrazcu 5.12 predložil osem računov oziroma dobavnic, na njih pa je, kot je mogoče utemeljeno sklepati, navedenih osem različnih pravnih podlag. Vprašanje, na katerega je v tej fazi potrebno najprej podati odgovor, se torej nanaša na vprašanje interpretacije predloženih računov v smislu upoštevanja vlagateljevih navedb, da gre pri tem za različne faze enovitega referenčnega projekta, ne pa za izvedbo ločenih posameznih poslov. Ker opisano stanje predstavlja pravno vprašanje in ne dejanskega vprašanja, Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za postavitev strokovnega izvedenca, ki bi po obsegu in zahtevnosti presojal referenco vlagatelja pod zaporedno št. 2 iz obrazca 5.12, ni sledila.

Državna revizijska komisija se v nadaljevanju opredeljuje do utemeljenosti vlagateljevih navedb v zvezi z očitanimi kršitvami na izvedenem vpogledu, na katerem je bil vlagatelju onemogočen dostop do določenih delov ponudbe izbranega ponudnika.

Vprašanje vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila je treba presojati z vidika 8. in 22. člena ZJN-2. V skladu z 8. členom ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna. Vendar pa se načelo transparentnosti ter javnosti dokumentacije postopka oddaje javnega naročila nanaša zlasti na sam postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj le-tega zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb in dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov drugačen status. Zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so v skladu z zakonom tajni. ZJN-2 namreč naročnika na več mestih zavezuje, da varuje poslovne skrivnosti ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Prav tako tudi že citirani šesti odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da dokumentacija o oddanem javnem naročilu ne more biti javna, če vsebuje poslovne skrivnosti ali tajne podatke iz 22. člena ZJN-2. To velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe, saj sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Navedeno med drugim pomeni, da naročnik konkurenčnim ponudnikom ne sme dovoliti vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, če ob tem presodi, da ne gre za podatke, ki so že po zakonu javni in zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, številka 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja objektivnih poslovnih skrivnosti, mora naročnik v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, presojati, ali je podatek tak, da bi ponudniku z njegovim razkritjem nastala občutna škoda. Kadar pa gre za subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1. ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena izrecno določa, da je javen podatek cena iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa so javni tudi tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Po ZJN-2 so torej ne glede na morebitno drugačno označbo s strani ponudnika javni tisti podatki, na podlagi katerih naročnik ponudbe ocenjuje in jih razvršča v skladu z vnaprej določenimi merili.

Po vpogledu v postopkovno dokumentacijo Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je na podlagi vlagateljeve zahteve z dne 20. 5. 2015 naročnik dne 25. 5. 2015 organiziral vpogled v obe ponudbi in dokumentacijo oddaje javnega naročila, razen v prikrite dele ponudb v skladu s sklepi ponudnikov o poslovni skrivnosti, kot izhaja iz zapisnika vpogleda (dokument št. 416-04/15-4/18 z dne 25. 5. 2015). Iz navedenega dokumenta je razvidna tudi pripomba (in kasnejši revizijski očitek) vlagatelja, da vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni mogoč v delu pogojev in meril ter v celotno dopolnitev ponudbe, zaradi česar mu je onemogočeno pravno varstvo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi priložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, v njem označil dele ponudbene dokumentacije, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, ter izvzel dele, ki ne smejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Sklep je izbrani ponudnik priložil k ponudbi in s tem seznanil naročnika, ki je na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZJN-2 dolžan varovati poslovne skrivnosti ponudnikov. S sklepom o poslovni skrivnosti z dne 3. 6. 2014 je izbrani ponudnik med drugim v 3. členu določil: » … se za poslovno skrivnost štejejo tudi: listine ali drugi nosilci podatkov, na katerih je natisnjena, odtisnjena s štampiljko, natipkana, naslikana ali pritrjena z etiketo, nalepko ali podobnim primernim sredstvom oznaka »POSLOVNA SKRIVNOST« ali oznaka »ZAUPNO« …« Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika vsaj v obrazce 5.11, 5.12 in 5.17, v katere je želel po lastnih navedbah vpogledati vlagatelj, pokaže, da so označeni z oznako »ZAUPNO«. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik podatke iz svoje ponudbe, ki po njegovem mnenju predstavljajo poslovno skrivnost, določil v skladu z določbami ZGD-1. Izbrani ponudnik je s pisnim Sklepom o poslovni skrivnosti omenjene podatke z oznako »ZAUPNO« označil kot subjektivno poslovno skrivnost, pri čemer vlagatelj zatrjuje zgolj, da mu prikrivanje teh podatkov onemogoča učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, ne zatrjuje pa, da gre pri prikritih podatkih za podatke, ki so že po zakonu javni in zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočen v skladu s pravili javnega naročanja, naročniku pa v tem delu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z zakonskimi določbami.

Vendar pa Državna revizijska komisija pripominja, da je v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je ta v skladu z zakonskimi določbami označil kot subjektivno poslovno skrivnost, naročnik pa je bil tako označene podatke dolžan varovati in vlagatelju onemogočiti vpogled vanje, vpogledala sama v obsegu, ki se nanaša na istovrstnost zatrjevanih kršitev v ponudbi izbranega ponudnika, s katerimi vlagatelj utemeljuje svojo aktivno legitimacijo.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija presoja utemeljenost vlagateljevih navedb, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ravnal nezakonito, ter njegov očitek, da naročnik izbranega ponudnika in vlagatelja ni obravnaval enakopravno, saj bi moral, ob enakem obravnavanju ponudnikov, zaradi istovrstnih kršitev ugotoviti tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje popolnost svoje ponudbe v delih, ki se nanašajo na reference konferenčne opreme (obrazec 5.11), reference krmilne opreme (obrazec 5.12) in kadrovsko sposobnost za ponujeno ozvočenje Axys (obrazec 5.17).

Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da so vlagateljeva zatrjevanja, da gre pri pogoju iz obrazca 5.17 za del predmeta, ki je nesorazmeren glede na obseg in zahtevnost celotnega predmeta javnega naročila, glede na fazo postopka oddaje javnega naročila prepozna, saj se vprašanje, ki bi od naročnika zahtevalo vrednostno oceno postavljenih razpisnih pogojev glede na predmet oddaje naročila oziroma njihovo morebitno spornost, nanaša na fazo postopka oddaje javnega naročila v času objave razpisne dokumentacije oziroma na fazo pred predložitvijo ponudbe. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, namreč vloži v osmih delovnih dneh od dneva:
- objave obvestila o javnem naročilu ali
- obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali
- prejema povabila k oddaji ponudb.

Četrti odstavek 25. člena ZPVPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije in zahtevanimi pogoji seznanil s trenutkom njene objave, dodatna pojasnila v zvezi s spornim razpisnim pogojem pa so bila na portalu javnih naročil dostopna pred rokom za predložitev ponudb. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila, revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v skladu s citiranim četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ni več dopustno vsebinsko obravnavati.

Kot pravočasne pa je potrebno obravnavati vlagateljeve navedbe o zatrjevani nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je ta odločil, da vlagatelj ni izpolnil pogoja kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys.

V razpisni dokumentaciji je naročnik na strani 14 pod točko e) Ozvočenje v veliki dvorani med drugim določil: »… Nastavitev ozvočenja bo moral opraviti strokovnjak, ki ima pridobljeno veljavno potrdilo ali izjavo proizvajalca opreme za izvajanje tovrstnih storitev.« Na strani 51 razpisne dokumentacije, v obrazcu 5.17 Kadrovska sposobnost ozvočenja AXYS, je naveden prostor, kamor mora ponudnik vpisati naziv oziroma naslov ponudnika ter zakonitega zastopnika, naročnik pa je določil: »Ponudnik mora predložiti dokazilo o priznanem partnerskem statusu proizvajalca ozvočenja Axys, z najmanj enim (1) tehničnim strokovnjakom za ozvočenje Axys, ki ima ustrezna specialistična znanja, ki se dokazujejo z veljavnim potrdilom ali izjavo proizvajalca o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju. … Dokazila: - priložena kopija o priznanju partnerskega statusa proizvajalca ozvočenja Axys kandidatu iz ponudbe, ki bo izvajal implementacijo ozvočenja Axys; - priloženo potrdilo ali izjava proizvajalca o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju za navedene strokovnjake.« Podatki o strokovnjakih za ponujeno opremo se vpisujejo v tabelo, ki se v obrazcu 5.17 nahaja pod navedenim besedilom.

V zvezi z navedenim pogojem med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, kakšna dokazila so za dokaz izpolnjevanja tega pogoja potrebna, in ali je vlagatelj s predloženimi dokumenti pogoj kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys izpolnil.

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega pogoja kadrovske sposobnosti iz obrazca 5.17 ugotavlja, da je naročnik postavil zahtevo, da bo moral nastavitev ozvočenja v Veliki dvorani izvesti strokovnjak s pridobljenim veljavnim potrdilom ali izjavo proizvajalca opreme za izvajanje tovrstnih storitev. Nadalje je naročnik od vsakega ponudnika zahteval predložitev dokazil »o priznanem partnerskem statusu proizvajalca ozvočenja Axys kandidatu iz ponudbe oziroma strokovnjaku, ki bo izvajal implementacijo ozvočenja Axys«, strokovnjak pa mora razpolagati tudi z izjavo proizvajalca ozvočenja o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju. Ob uporabi jezikovne razlage je razpisni pogoj v bistvenem razumeti na način, da morajo ponudniki za izkaz izpolnjevanja kadrovske sposobnosti v obrazcu 5.17 predložiti dve vsebinsko različni dokazili: »… dokazilo o priznanem partnerskem statusu proizvajalca ozvočenja kandidatu iz ponudbe…« in »… potrdilo ali izjavo proizvajalca o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju za strokovnjaka…«. V obeh navedenih primerih je izdaja dokazila/potrdila/izjave vezana na proizvajalca ozvočenja, kar poleg jezikovne razlage potrjuje tudi logična razlaga – zahteva dokazil/potrdil/izjav proizvajalca je za naročnika očitno bistvenega pomena, ne glede na obseg, ki ga namestitev ozvočenja znotraj celotnega predmeta oddaje javnega naročila zavzema, zatorej je logično, da je zanj relevantna predložitev dokazil/potrdil/izjav neposredno od proizvajalca samega. Vendar pa že jezikovna razlaga ne dopušča možnosti drugačne interpretacije v delu, ki določa, kdo mora zahtevan dokument izdati (»… dokazilo proizvajalca ozvočenja …«, »… potrdilo/izjava proizvajalca« …). Ne glede na pomen besedne zveze »partnerski status«, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni podrobneje opredelil, pa možni večpomenskosti besedne zveze, kot jo zatrjuje vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik ne nasprotujeta.

Po vpogledu v predloženo ponudbo in dopolnitev ponudbe vlagatelja Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja sledeče:
- vlagatelj je v svoji ponudbi v obrazcu 5.17, Kadrovska sposobnost za ozvočenje Axys, navedel naziv ponudnika »E. d.o.o.« ter imeni dveh tehničnih strokovnjakov, B. K. in A. V.,
- za prvega izmed navedenih strokovnjakov je predložil potrdilo proizvajalca ozvočenja v angleškem jeziku, iz katerega izhaja priznanje partnerskega statusa (» … is authorised for installation, adjustment, maintenance and service of Axys Intellivox in Slovenia.«),
- za drugega izmed navedenih strokovnjakov je predložil potrdilo proizvajalca ozvočenja o strokovni usposobljenosti in uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju (» … certificate for attending the following Axys training courses…«),
- naročnik je vlagatelja dne 24. 4. 2015 pozval k dopolnitvi/spremembi ponudbe, naj za strokovnjaka, ki bo izvajal implementacijo ozvočenja, predloži kopijo o priznanju partnerskega statusa in potrdilo/izjavo proizvajalca o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju zanj, pri čemer že predloženih dokazil ni potrebno prilagati ponovno,
- vlagatelj je v dopolnitvi z dne 8. 5. 2015 svojo ponudbo dopolnil oziroma spremenil na način, da je navedel, da je potrdilo o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju za prijavljenega strokovnjaka predložil v prvotno oddani ponudbi (gre torej za kandidata, ki ga je v prvotni ponudbi v tabeli obrazca navedel kot drugega, A. V.), prilaga pa spremenjen obrazec 5.17, iz katerega izhaja, da kot »ponudnika« prijavlja pravni subjekt P., Madžarska,
- za ponudnika, odgovornega za izvedbo implementacije ozvočenja (obrazec 5.17), je vlagatelj v dopolnitvi ponudbe predložil ustrezno dokumentacijo za priglasitev novega podizvajalca, P., Madžarska,
- vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe kot dokaz izpolnjevanja pogoja partnerskega statusa predložil potrdilo pravnega subjekta B., s.p., Madžarska, iz katerega izhaja, da je pravni subjekt B. s.p., Madžarska, ekskluzivni zastopnik na Madžarskem podjetja H., proizvajalca ozvočenja. Pravni subjekt B. s.p., Madžarska, ima po lastni izjavi »…poslovne in strokovne stike s podjetjem P., Madžarska, kateremu zagotavlja dobavo izdelkov in rezervnih delov...«.

Iz navedenega je mogoče razumeti, da je vlagatelj, kot ponudnika za izvedbo ozvočenja Axys prijavil podizvajalca P., Madžarska, za katerega bo implementacijo ozvočenja Axys izvedel (strokovno ustrezno usposobljen) strokovnjak A. V., ki je v delovnem razmerju s podizvajalcem P., Madžarska. Za navedenega strokovnjaka je vlagatelj predložil ustrezno potrdilo proizvajalca o uspešno izvedenem tehnološkem usposabljanju, iz katerega izhaja, da A. V. razpolaga z ustreznimi znanji. Kot dokazilo o priznanem partnerskem statusu proizvajalca ozvočenja pa je vlagatelj predložil izjavo pravnega subjekta B., Madžarska, iz katere izhaja, da je poslovni partner vlagateljevega podizvajalca P., Madžarska, in po lastni izjavi ekskluzivni distributer proizvajalca ozvočenja; podizvajalcu P., Madžarska, pa zagotavlja dobavo izdelkov in rezervnih delov.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s predloženimi dokumenti ni uspel izkazati izpolnjevanja kadrovskega pogoja, ki ga je naročnik določil v obrazcu 5.17 razpisne dokumentacije, Kadrovska sposobnost za ozvočenje Axys. Naročnik je namreč za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti za ozvočenje Axys, kot dokazilo med drugim zahteval predložitev kopije o priznanju partnerskega statusa proizvajalca ozvočenja Axys kandidatu iz ponudbe, ki bo izvajal implementacijo ozvočenja Axys, pri čemer je bilo že ugotovljeno, da jezikovna razlaga zapisanega pogoja zahteva predložitev potrdila s strani proizvajalca ozvočenja in ne drugega poslovnega subjekta, ki bi svoje poslovno razmerje s proizvajalcem ozvočenja označil kot partnerski status. Vlagatelj je kot ponudnika, ki bo izvedel implementacijo ozvočenja, prijavil podizvajalca P., Madžarska, s strokovnjakom A. V. Vendar pa vlagatelj v dokaz partnerskega statusa ponudnika ni predložil potrdila, ki bi izkazoval partnerski status proizvajalca ozvočenja s podizvajalcem vlagatelja P., Madžarska, temveč je predložil zgolj izjavo subjekta B., Madžarska, ki je poslovni partner podizvajalca P., Madžarska, in zatrjuje, da je v partnerskem odnosu s proizvajalcem ozvočenja. Ob upoštevanju dejstva, da predmetna izjava ni bila izdana s strani proizvajalca ozvočenja (in niti ne s strani podizvajalca vlagatelja), vsebuje pa zgolj lastno zatrjevanje partnerskega statusa s proizvajalcem ozvočenja, ter potrditev poslovnega sodelovanja s podizvajalcem vlagatelja, ni mogoče reči, da taka izjava predstavlja potrdilo, s katerim bi proizvajalec ozvočenja priznal partnerski status ponudniku, ki bi izvajal implementacijo ozvočenja Axys, torej vlagateljevemu podizvajalcu P., Madžarska. Naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito s tem, ko je ugotovil nepopolnost vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja iz obrazca 5.17 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila revizijske očitke v obsegu zatrjevanih kršitev enakopravne obravnave ponudnikov. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Državna revizijska komisija je zato preverila izpolnjevanje pogoja kadrovske sposobnosti za ozvočenje, obrazec 5.17, v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov v tem delu ponudbe izbranega ponudnika ugotoviti njeno nepopolnost.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, obrazec 5.17, in kot nesporno ugotovila sledeče:
- izbrani ponudnik je v svoji ponudbi v obrazcu 5.17, Kadrovska sposobnost za ozvočenje Axys, navedel naziv ponudnika »A. d.o.o.« ter tehničnega strokovnjaka K. J.,
- v ponudbi se nahaja potrdilo proizvajalca ozvočenja, iz katerega izhaja, da je podjetje A. d.o.o. njegov uradni distributer (» … our official and authorised distributor …«),
- iz istega potrdila proizvajalca ozvočenja izhaja, da K. J., zaposlen pri podjetju oziroma ponudniku A. d.o.o., razpolaga z uspešno izvedenim tehnološkim usposabljanjem (» …has attended the full factory training…«).

Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da izbrani ponudnik kadrovski pogoj, ki ga je naročnik določil v obrazcu 5.17 razpisne dokumentacije, glede na predložene dokumente nedvomno izpolnjuje. Izbrani ponudnik je namreč za izvedbo implementacije ozvočenja Axys prijavil podizvajalca A. d.o.o., ki bo implementacijo izvedel s strokovnjakom K. J., zaposlenim pri podizvajalcu izbranega ponudnika, ter za oba, torej ponudnika A. d.o.o. in strokovnjaka K. J., predložil potrdilo proizvajalca ozvočenja, iz katerega izhajata tako partnerski status A d.o.o. kot ustrezna strokovna usposobljenost strokovnjaka. Posledično naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je na podlagi predloženih dokazil izbranega ponudnika, zahtevanih v obrazcu 5.17 razpisne dokumentacije, ugotovil izpolnjevanje zahtevanega pogoja. Naročniku tako ni mogoče očitati kršitve 9. člena ZJN-2, načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija je kot nesporno ugotovila, da vlagatelj s predloženimi dokazili ni izkazal izpolnjevanja kadrovskega pogoja iz obrazca 5.17 razpisne dokumentacije, Kadrovska sposobnost za ozvočenje Axys, pri čemer naročniku ni mogoče očitati neenakopravne obravnave ponudnikov, saj je bilo po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovljeno, da je njegova ponudba v obravnavanem delu popolna, zato je potrebno zaključiti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Ker je bila ugotovljena nepopolnost ponudbe vlagatelja v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz obrazca 5.17, Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnava preostalih revizijskih navedb ni potrebna, saj njihova nadaljnja obravnava za vlagatelja ne bi imela drugačne posledice. Svoje ponudbe namreč vlagatelj iz nepopolne ne more več spremeniti v popolno, zato se zavrne vlagateljeva zahteva za razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do navedb vlagatelja, v stroškovniku navedel obrazloženo vlogo med postopkom (tar. št. 40) – 1.450 točk v višini 642,60 EUR, administrativne stroške (tretji odst. 11. čl. Odv. tar.) – 33,5 točk v višini 15,38 EUR in 22 % DDV. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrnila, saj je ocenila, da ni pripomogel k hitrejši rešitvi spora, zato stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 13. 7. 2015


Predsednica senata:
Nina Velkavrh,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnica Ajda Čeledin, Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državni zbor, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana,
- Avbreht, Zajc in Partnerji, odvetniška družba o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.