018-099/2015 Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

Številka: 018-099/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov naročnika« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ADRIATIC SLOVENICA, d. d., Koper, Ljubljanska cesta 3A, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o., Koroška cesta 37B, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. 5. 2015 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. 2. 2015 sprejel Sklep o pričetku postopka oddaje naročila za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov (v nadaljevanju: naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 11. 2. 2015 (s številko objave JN925/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 13. 2. 2015 pa (s številko dokumenta 052351) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 031.

Naročnik je dne 19. 5. 2015 sprejel Odločitev o neoddaji naročila, številka KPV-1-2015/I/NS-105814-DV/7 (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila), iz katere izhaja, da naročnik v postopku oddaje zadevnega naročila ni prejel nobene popolne ponudbe, zato naročila ne odda.

Odločitev o neoddaji naročila je vlagatelj prejel dne 22. 5. 2015, dne 1. 6. 2015 pa je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. 5. 2015, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločita, da se odločitev o neoddaji naročila razveljavi, naročnik pa mu je dolžan povrniti stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, kot v navezavi na njegovo ponudbo izhaja iz odločitve o neoddaji naročila, ne drži »in takšen zaključek na podlagi odgovora ponudnika tudi ni možen«, saj je oddal popolno ponudbo. Vlagatelj dodaja, da je njegova ponudba vključevala tudi odgovornost za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti, s svojim odgovorom pa je »zgolj želel poudariti, da je morebitne nove nevarnostne vire, ki v času sklepanja zavarovanja, pri naročniku še ne obstajajo, pričnejo pa obstajati v času trajanja zavarovalne pogodbe (npr. pričetek ukvarjanja z novo registrirano dejavnost, s katero se prične zavarovanec ukvarjati med trajanjem zavarovalne pogodbe), potrebno v smislu prijave spremenjenih nevarnostnih okoliščin tudi prijaviti vlagatelju«.

Naročnik je dne 4. 6. 2015 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, številka 105805/VI-2015/AM, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da »ne more slediti navedbam vlagatelja, da je« […] »mislil zgolj na obvezo naročnika glede obveščanja v skladu z 938. členom OZ. Iz komentarja pod točko 1 je« namreč »razvidno, da je ponudnik (vlagatelj) omejil zavarovanje na določene nevarnostne vire, ki jih ni točno navedel oziroma jih namerava navesti na polici«. V nadaljevanju naročnik še zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna tudi iz razloga, ker je ta »napačno zmnožil višino zavarovalne vsote in premijske stopnje v promilih pri posameznih postavkah predračuna«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 5. 6. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 4. 6. 2015, katerega je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 23. 6. 2015 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 2. 7. 2015 pa je prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik v prilogi dopisa z dne 1. 7. 2015.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da so v postopku oddaje zadevnega naročila ponudbe pravočasno oddali trije ponudniki, med katerimi je tudi vlagatelj. Omenjeni podatek izhaja iz ovojnic prejetih ponudb, iz Zapisnika o odpiranju ponudb, številka KPV-1-2015/I/NS-105814-DV, z dne 25. 3. 2015, pa tudi iz odločitve o neoddaji naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik vse tri ponudbe kot nepopolne izločil, v navezavi na vlagateljevo ponudbo pa je zapisal, da ne izpolnjuje v celoti njegovih zahtev, kot takšna pa je »neprimerna, ker je ponudnik ponudbi priložil pojasnilo v zvezi z zavarovanjem odgovornosti za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti, iz katerega izhaja, da je kritje podano le za nevarnostne vire, ki so navedeni na polici in za katere je obračunana premija, čeprav je naročnik na strani 26 pod točko 15.3.6.2. jasno zapisal, da mora zavarovanje v celoti kriti tudi odgovornost za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti«. Citirane ugotovitve naročnika v zahtevku za revizijo po vsebini povzema tudi vlagatelj.

Ob upoštevanju navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke »I. aktivna legitimacija« na strani 2, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek III. točke na straneh 2 in 3) zatrjuje, da naročnikova ugotovitev, kot v navezavi na njegovo ponudbo izhaja iz odločitve o neoddaji naročila, ne drži »in takšen zaključek na podlagi odgovora ponudnika tudi ni možen«, saj je oddal popolno ponudbo.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznim predlogom vlagatelja, kot so podani v rubriki »Dokaz:« na strani 3 zahtevka za revizijo, v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v Razpisni dokumentaciji, številka KPV-1-2015/I/NS-105814-DV, z dne 11. 2. 2015 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), med drugim povabil ponudnike, da predložijo ponudbo, ter določil, da morajo biti ponudbe pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo in morajo izpolnjevati vse pogoje za udeležbo (1. točka). Vsebine »obrazcev ponudba (OBR-C) in predračun (OBR-E) ponudniki« niso smeli spreminjati oziroma omenjena obrazca nista smela »odstopati od naročnikovih obrazcev« (tretji odstavek točke 11.1). Dejstvo, po katerem ponudnik predračuna ne sme spreminjati, izhaja tudi iz točke 11.2.2 razpisne dokumentacije. Med ostalimi zahtevami glede zavarovanja odgovornosti je naročnik zapisal tudi zahtevo, da »[z]avarovanje krije tudi odgovornost za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti« (točka 15.3.6.2 razpisne dokumentacije).

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja podpisan in žigosan dokument »ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI«, z dne 24. 3. 2015 (v nadaljevanju: dokument z dne 24. 3. 2015), ki se v 1. točki glasi:
»V zvezi z zavarovanjem odgovornosti za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti podajamo komentar:

Kritje je podano le za nevarnostne vire, ki so navedeni na polici in za katere je obračunana premija. V primeru, če bi se med trajanjem zavarovanja pojavili novi oz. dodatni nevarnostni viri, je to potrebno nemudoma sporočiti zavarovalnici. Zavarovalnica bo v primeru, če bodo novi nevarnostni viri predstavljali večje tveganje kot je to, za katerega je obračunana premija, obračunala dodatno premijo in nove nevarnostne vire zavedla na polico. Če pa novi nevarnostni viri ne bi predstavljali večjega tveganja, se jih samo dopiše na polico, dodatne premije pa se ne obračuna«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej opozarja na določbo 924. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem.; v nadaljevanju: Obligacijski zakonik), s katerim je določen imperativni (kogentni) značaj določb Obligacijskega zakonika v XXVI. poglavju, poimenovanem »ZAVAROVALNA POGODBA«. Upoštevaje omenjeni člen se tako sme pogodba odmakniti samo od tistih določb tega poglavja, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo. Odmik od drugih določb, če ni prepovedan z Obligacijskim zakonikom ali s kakšnim drugim zakonom, je dopusten samo, če je v nedvomnem interesu zavarovanca.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da po normalnem pričakovanem teku postopka (in po naravi stvari) dne 24. 3. 2015 (zavarovalna) polica, na kateri naj bi bili navedeni nevarnostni viri, za katere je podano kritje v zvezi z zavarovanjem odgovornosti za škodo, ki ne izvira iz registrirane dejavnosti, ni obstajala. V postopku oddaje zadevnega naročila je bila namreč predložena šele ponudba, ki (še) ni bila izbrana (sprejeta) s strani naročnika. Tudi v primeru, če bi (zavarovalna) polica dne 24. 3. 2015 obstajala, njena vsebina naročniku ni bila poznana, niti je ni sprejel niti za nevarnostne vire na njej ni (bila) »obračunana premija«. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v predstavljenem smislu sledila zatrjevanju naročnika, po katerem je vlagatelj »kritje omejil na nevarnostne vire, ki so navedeni na polici, ki še ni izdelana« (sedmi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da je s svojim odgovorom »zgolj želel poudariti, da je morebitne nove nevarnostne vire, ki v času sklepanja zavarovanja, pri naročniku še ne obstajajo, pričnejo pa obstajati v času trajanja zavarovalne pogodbe (npr. pričetek ukvarjanja z novo registrirano dejavnost, s katero se prične zavarovanec ukvarjati med trajanjem zavarovalne pogodbe), potrebno v smislu prijave spremenjenih nevarnostnih okoliščin tudi prijaviti vlagatelju«, vendar je citirano zatrjevanje ob upoštevanju že ugotovljenega dejstva, da je značaj določb XXVI. poglavja Obligacijskega zakonika imperativen (kogenten), neprepričljivo. Tudi sicer je splošno znano dejstvo, da vsebine, ki je popolnoma enaka vsebini imperativnega (kogentnega) člena zakona, ni potrebno vnašati v pogodbo oziroma je vključevati na (zavarovalno) polico, saj jo določa že zakon. Da tudi vlagatelj razmišlja podobno, vsaj posredno izhaja iz njegovega zatrjevanja v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3), da gre za »zakonsko predpisano obveznost zavarovalca ( v tem primeru je to naročnik) pri vsaki zavarovalni pogodbi, ki je predpisana z določbo 938. člena Obligacijskega zakonika«. Pri premoženjskem zavarovanju je zavarovalec že na podlagi prvega odstavka 928. člena Obligacijskega zakonika dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi okoliščin, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, na podlagi drugega odstavka istega člena pa mora zavarovalnico nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem; če pa se je nevarnost povečala brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v štirinajstih dneh, odkar je za to zvedel. Kot enega od ključnih dejstev ob tem ne gre prezreti dejstva, da je v 1. točki dokumenta z dne 24. 3. 2015 določeno pravilo, po katerem bo zavarovalnica »v primeru, če bodo novi nevarnostni viri predstavljali večje tveganje kot je to, za katerega je obračunana premija, obračunala dodatno premijo in nove nevarnostne vire zavedla na polico«, pa čeprav četrti odstavek 938. člena Obligacijskega zakonika, ki je v tem delu imperativen (kogenten), nedvoumno določa, da zavarovalnica zgolj »lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije« v primeru, če »je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi bila zavarovalnica sklenila pogodbo samo proti večji premiji, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena,« ne pa, da kar avtomatično (brez da zavarovalcu (šele) predlaga novo višino premije) obračuna »dodatno premijo in nove nevarnostne vire zaved[e] na polico«. Državna revizijska komisija tako pritrjuje naročniku v njegovem zatrjevanju, da »ne more slediti navedbam vlagatelja, da je« z vsebino 1. točke dokumenta z dne 24. 3. 2015 »mislil zgolj na obvezo naročnika glede obveščanja v skladu z 938. členom OZ. Iz komentarja pod točko 1 je« namreč »razvidno, da je ponudnik (vlagatelj) omejil zavarovanje na določene nevarnostne vire, ki jih ni točno navedel oziroma jih namerava navesti na polici« (sedmi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo). Vsebina 1. točke dokumenta z dne 24. 3. 2015 tudi ni v nedvomnem interesu zavarovanca (primerjaj drugi odstavek 924. člena Obligacijskega zakonika).

Na dosedanje ugotovitve in zaključke Državne revizijske komisije iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje vlagatelja, da je za razliko od (nekaterih) konkurenčnih ponudnikov pri njegovi ponudbi rizik glede »odgovornost[i] iz posesti zgradb in zemljišč« […] »v zavarovalnih pogojih, ki so predmet ponudbe vlagatelja kot ponudnika, v zavarovalno kritje že avtomatsko vključen«.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih dejstev in zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da 1. točka dokumenta z dne 24. 3. 2015 ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zlasti z določbo tretjega odstavka točke 11.1 oziroma z določbo točke 11.2.2 razpisne dokumentacije, obeh v zvezi s prvo alineo točke 15.3.6.2 razpisne dokumentacije, po katerih vsebine predračuna ponudniki niso smeli spreminjati. Vlagatelj v posledici v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila s tem, ko je njegovo ponudbo ob upoštevanju vsebine 1. točke dokumenta z dne 24. 3. 2015 izločil iz postopka oddaje tega naročila.

Ker v postopku oddaje javnega naročila ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati (med drugim) tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, v konkretnem primeru naročnik ni kršil niti 78. člena ZJN-2, ko od vlagatelja ni zahteval, da svojo ponudbo v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. 5. 2015 na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

V navezavi na zatrjevanje naročnika, po katerem je vlagateljeva ponudba neprimerna tudi iz razloga, ker je vlagatelj »napačno zmnožil višino zavarovalne vsote in premijske stopnje v promilih pri posameznih postavkah predračuna«, Državna revizijska komisija pripominja, da je v več svojih odločitvah zapisala, da mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v odločitvi o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila. S tem bi bilo namreč vlagatelju onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Ob upoštevanju zapisanega se Državna revizijska komisija do zatrjevanja naročnika, po katerem je vlagateljeva ponudba neprimerna tudi iz razloga, ker je vlagatelj »napačno zmnožil višino zavarovalne vsote in premijske stopnje v promilih pri posameznih postavkah predračuna«, ni vsebinsko opredelila. Tudi v primeru, če bi to storila, pa njena odločitev v izpostavljenem delu v ničemer ne bi vplivala na dejstvo, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila s tem, ko je njegovo ponudbo v posledici upoštevanja vsebine 1. točke dokumenta z dne 24. 3. 2015 izločil iz postopka oddaje tega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 9. 7. 2015


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
– KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o., Koroška cesta 37B, 3320 Velenje
– ADRIATIC SLOVENICA, d. d., Koper, Ljubljanska cesta 3A, 6000 Koper
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu