018-093/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 4 »ČRPALKE IN PERFUZORJI« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta jih vložila vlagatelja MEDIS, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in AMS MEDING d.o.o., Trnovec pri Dramljah 54A, Dramlje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 7. 2015

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 4 »ČRPALKE IN PERFUZORJI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 4«, št. 430-12/2014/295, z dne 3. 4. 2015.

3. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.518,55 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.187,44 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 12. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 430-12/2014-38. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2014, pod št. objave JN11760/2014 (s popravki pod št. JN590/2015 z dne 28. 1. 2015, JN696/2015 z dne 2. 2. 2015 in JN877/2015 z dne 10. 2. 2015), dne 27. 12. 2014 pa pod oznako 2014/S 249-441080 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Javno naročilo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega regionalnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Mreža urgentnih centrov.

Naročnik je dne 3. 4. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 4«, št. 430-12/2014/295, s katerim je javno naročilo v sklopu 4 oddal ponudniku MEDIAS INTERNATIONAL d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Prvemu in drugemu vlagatelju je bila odločitev vročena dne 15. 4. 2015.

Vlagatelja sta z vlogama zahtevala vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ta ponudnik pa vpogled v preostale prejete ponudbe za sklop 4. Naročnik je vpoglede omogočil dne 20. 4. 2015, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Prvi vlagatelj je dne 17. 4. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je nato prejel dne 23. 4. 2015. Dne 5. 5. 2015 je na naročnika naslovil zahtevo za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila, dne 7. 5. 2015 pa pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 4. Zatrjuje, da naročnik ni preverjal izpolnjevanja vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, ponudba izbranega ponudnika pa je nepopolna, ker perfuzorji, ki jih ponuja, nimajo certifikata za uporabo pri helikopterskih prevozih po EU standardih. Tovrstna zahteva je bila podana v razpisni dokumentaciji in tudi v objavljenem popravku opisa opreme (ponudbenega predračuna), iz pojasnil na Portalu javnih naročil pa je razvidno, da je bila zahteva umaknjena le za črpalke (ne pa tudi perfuzorje) – objavljen popravek to potrjuje. Prvi vlagatelj meni, da je bila odločitev naročnika tudi preuranjena, saj pred tem ni ugotovil vseh elementov popolnosti ponudbe. Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 4 in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Drugi vlagatelj je dne 20. 4. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in poziv k odpravi nezakonitosti. Dodatno obrazložitev je prejel dne 4. 5. 2015 in nato dne 14. 5. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 4. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj uvodoma navaja, da dopis naročnika, ki ga je prejel dne 4. 5. 2015, po vsebini nikakor ne predstavlja niti obrazložitve odločitve o oddaji naročila niti odprave nezakonitosti, saj je vsebinsko prazen, naročnik pa je z njim le navidezno zadostil zahtevi po izdaji dodatne obrazložitve. Naročnik naj bi bil zato prekludiran z navajanjem nadaljnjih navedb. V nadaljevanju zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, saj ponujeni perfuzorji »Injectomat Agilia« ne izpolnjujejo tehnične zahteve po merjenju pritiska v liniji med perfuzorjem in bolnikom (kar je mogoče le preko pritiskovnega diska v liniji – infuzijskem sistemu) ter prikaza pritiska na ekranu in zahteve po avtomatski nastavitvi alarma za okluzijo glede na pritisk v liniji. Drugi vlagatelj za to pozicijo ponuja ustrezen aparat, lahko pa bi ponudil tudi cenejšega – takega, kot ga ponuja izbrani ponudnik – vendar ga ni, ker ne ustreza tehničnim zahtevam. Zatrjuje še, da je naročnik na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika kršil načelo transparentnosti in vlagateljevo pravico do vpogleda, saj mu neupravičeno ni dovolil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Naročnik je, namesto presoje, kateri podatki sploh lahko predstavljajo poslovno skrivnost, zgolj slepo sledil stališču izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila za sklop 4 in povrnitev stroškov pravnega varstva, podredno pa, da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dokumentacijo naročnika, na podlagi česar bo lahko v petih delovnih dopolnil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil na vpogledu.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo prvega vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 18. 5. 2015. Izpostavlja vprašljivo aktivno legitimacijo prvega vlagatelja, saj je bila njegova ponudba od štirih prejetih za sklop 4 daleč najdražja, njegov zahtevek za revizijo pa se nanaša le na izbrano ponudbo. Meni, da je potrebno sklop 4 (s črpalkami in perfuzorji) razumeti in presojati kot vsebinsko celoto, saj so ponudniki lahko oddali ponudbo najmanj za celoten sklop. Črpalka in perfuzor sicer nista odvisna en od drugega, vendar ju je v mnogoterih primerih potrebno uporabljati skupaj, njuna funkcionalnost pa je podobna in torej ni razloga po drugačni obravnavi pri tistih zahtevah, za katere je logično, da so pri obeh pripomočkih enake. Navedbe o umiku zahteve po certifikatu le za črpalke so povsem nelogične, nesprejemljive in nerazumne za osebe, ki se profesionalno ukvarjajo z dobavo medicinskih pripomočkov in je ne potrjuje niti celota vseh naročnikovih objavljenih odgovorov, naročnik pa gotovo ni imel namena zavajati ponudnikov z neučinkovitimi spremembami zahtev. Pogoj po predložitvi certifikata je najverjetneje ostal kot posledica očitne pomote naročnika, nejasno zahtevo pa je potrebno razlagati v korist izbranega ponudnika.

O vloženem zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se je izbrani ponudnik izjasnil z vlogo z dne 25. 5. 2015. Navaja, da so bili ponujeni perfuzorji »Injectomat TIVA Agilia« (in ne »Injectomat Agilia«, kot navaja vlagatelj), ki v celoti ustrezajo izpostavljenim zahtevam. Iz odgovora naročnika na vprašanje št. 89 naj bi izhajalo, da se lahko pritisk meri kjerkoli v liniji med perfuzorjem in bolnikom in ne le preko pritiskovnega diska v liniji – z razpisno dokumentacijo ni bilo zahtevano, na kakšen način se mora pritisk meriti. Perfuzor poleg merjenja in nadzora pritiska omogoča tudi nadzor nihanja pritiska DPS. Preko tega sistema perfuzorji vsebujejo tudi avtomatske nastavitve alarma za okluzijo. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je s tem v zvezi naročniku preko Portala javnih naročil postavil vprašanje o sprejemljivosti takega načina avtomatskega alarma za okluzijo, odgovor pa je bil povsem jasen, saj je naročnik zagotovil, da je v vprašanju opisan način avtomatske nastavitve alarma povsem sprejemljiv in primeren. V nadaljevanju izbrani ponudnik pojasnjuje še okoliščine vpogleda v njegovo ponudbo.

Naročnik je dne 26. 5. 2015 sprejel sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Ne strinja se s prvim vlagateljem v tem, da naj bi ponudbo izbranega ponudnika nepravilno označil kot popolno in tudi ne z očitkom o preuranjenosti izdane odločitve. Pojasnjuje, da je z odgovoroma na vprašanji št. 89 in 243 na Portalu javnih naročil najprej namesto prej zahtevanih certifikatov dopustil izjavo proizvajalca o primernosti perfuzorjev in črpalk za uporabo pri helikopterskih prevozih. Zahtevo po predložitvi certifikata za uporabo črpalk pri helikopterskih je dokončno črtal z odgovorom na vprašanje št. 324, enako zahtevo za perfuzorje pa z odgovorom na vprašanje št. 329. Naročnik dodaja, da se je pri upoštevanju oz. vnašanju objavljenih odgovorov v čistopis razpisne dokumentacije žal pripetila napaka, saj te zahteve ni črtal tudi za perfuzorje. Naročnik ugotavlja, da v tem delu obstaja verjeten dvom v (ne)jasnost določil razpisne dokumentacije, česar pa ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikom oziroma je potrebno kot popolno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli izmed možnih razlag. Ker je izbrani ponudnik v celoti upošteval vse naročnikove zahteve, je njegova ponudba popolna.

Naročnik je dne 3. 6. 2015 sprejel sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Meni, da je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila podal v skladu z veljavno zakonodajo, zato zavrača vse s tem povezane očitke drugega vlagatelja. V zvezi z očitki glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustreznega načina merjenja pritiska citira izjasnitev izbranega ponudnika in kot nerelevantne označuje navedbe drugega vlagatelja, da je perfuzor izbranega ponudnika tudi sicer manj natančen in bistveno počasnejši za sprožitev alarma, saj je bil v razpisni dokumentaciji zahtevan samo »zvočni in svetlobni alarm«. Pojasnjuje, da perfuzor izbranega ponudnika vsebuje avtomatske nastavitve alarma za okluzijo, in sicer preko funkcije DPS, katera zazna takojšnje zvišanje ali znižanje pritiska in na takšno spremembo opozori z alarmom. Perfuzor avtomatsko zazna nihanje pritiska ter predvidi in napove možnost za okluzijo med infuzijo, glede na porast pritiska v liniji, oziroma napove možnost za izlivanje tekočine med infuzijo, glede na znižanje pritiska v liniji. Naročnik pojasnjuje vpoglede v ponudbe (tudi za druge sklope) in spisovne dokumentacije ter smatra, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika spoštoval pravilo iz sedmega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je z vlogami z dne 2. 6. 2015, 8. 6. 2015 in 17. 6. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 6. 2015 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojih navedbah in ugotovitvah. Izpostavlja naročnikovo priznanje, da zadnji popravek celotne razpisne dokumentacije ne vključuje črtanja sporne zahteve za perfuzorje, morebitnega kasnejšega dodatnega pojasnila na to temo pa ni bilo. Za ponudnike je zavezujoča zadnja dokumentacija/pojasnilo, zato je povsem jasno, kaj je bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju in oceni ponudb. Vlagatelj zaradi upoštevanja zadnje objave ne more biti postavljen v slabši/neenakopraven položaj zaradi naročnikove domnevne pomote. Tudi iz odgovora na vprašanje št. 329 (ki se sklicuje na predhodno objavljen odgovor na vprašanje št. 324) je razvidno, da je zahteva po certifikatu črtana zgolj za črpalke in ne za perfuzorje. Morebitna nezapisana želja ne more biti razlog za naročnikovo arbitrarno odločanje v smeri, ki ne izhaja iz določb razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 6. 2015 opredelil do navedb naročnika. Ponovno poudarja, da je bila naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila tako splošna in pavšalna (in zato dejansko samo navidezna), da bi jo bilo mogoče uporabiti v kateremkoli postopku javnega naročanja glede kateregakoli izbranega ponudnika. Naročnik se v nobenem od (štirih) odstavkom opredelil do vsebine izbrane ponudbe, niti ni odgovoril na zastavljena vprašanja. Drugi vlagatelj navaja, da je bila zahteva naročnika glede merjenja pritiska v liniji med perfuzorjem in bolnikom jasno navedena v razpisni dokumentaciji in tudi z odgovori na portalu javnih naročil ni bila spremenjena. Pojasnjuje, da drugačnih tehničnih rešitev, kot je merjenje s pritiskovnim senzorjem, za merjenje v liniji na trgu ni in tudi fizikalno niso mogoče. Izbrani ponudnik take rešitve ni ponudil, saj v liniji od perfuzorja do bolnika ne meri ničesar. Tudi glede zahteve po avtomatski nastavitvi alarma za okluzijo drugi vlagatelj navaja, da se naročnik z odgovori na Portalu tej zahtevi ni odpovedal, pač pa je le zapisal, da bo kot primernega sprejel tudi perfuzor z dodatnimi predlaganimi nastavitvami alarmov, pri čemer se je vprašanje nanašalo na ročno nastavitev alarma. Tudi sistem alarmiranja DPS je v ponudbi izbranega ponudnika le ročno nastavljiv in se nikoli ne nastavi avtomatsko. Nadalje se opredeljuje še do navedb naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ne glede na to, da naročnik zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ni zavrgel, ampak ga je obravnaval vsebinsko (meritorno), Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami izbranega ponudnika o vlagateljevi aktivni legitimaciji uvodoma pojasnjuje, da se aktivna legitimacija v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. členom ZPVPJN prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. Nesporno je, da je prvi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 ugotavljal le popolnost po merilu najugodnejše ponudbe, ne pa tudi popolnosti preostalih treh ponudb. Prvemu vlagatelju v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni treba izpodbijati neobstoječih naročnikovih ravnanj ter mu zato ni treba zatrjevati, da sta tudi ostali dve po merilih bolje uvrščeni ponudbi nepopolni in da bi ju zato moral naročnik izločiti. Prvi vlagatelj je zato v tem primeru škodo oziroma možnost nastanka škode izkazal že s tem, ker izpodbija izbiro ponudbe izbranega ponudnika (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-204/2010, 018-021/2012 in 018-375/2013). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za priznanje aktivne legitimacije prvemu vlagatelju za vodenje revizijskega postopka.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporna popolnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 4 »ČRPALKE IN PERFUZORJI« – prvi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v tem sklopu izločiti kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja zahtev, vezanih na predmet naročila. Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot razlog za neprimernost obravnavane ponudbe prvi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne razpolaga s certifikatom za uporabo perfuzorjev pri helikopterskih prevozih po EU standardih, česar niti naročnik niti izbrani ponudnik ne prerekata, pač pa se sklicujeta na to, da je bila tozadevna zahteva s pojasnilom naročnika preko Portala javnih naročil črtana. Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

Iz prvotnih naročnikovih zahtev v zvezi z infuzijskimi črpalkami (pozicija 4.1.) in perfuzorji (pozicija 4.2.), vsebovanimi v dokumentu »Opisi opreme« (oz. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami), je razvidno, da so bile zahtevane naprave s »certifikatom za uporabo pri helikopterskih prevozih po EU standardih«. Naročnik je pri tem z odgovorom na vprašanje št. 87 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN11760/2014) dne 21. 1. 2015 namesto predložitve certifikata kot ustrezno dopustil tudi predložitev izjave proizvajalca, da so perfuzorji in infuzijske črpalke primerni za uporabo pri helikopterskih prevozih. Navedeno je še dodatno potrdil dne 26. 1. 2015 z odgovorom na vprašanje št. 243.

Naročnik je na poziv oz. vprašanje št. 324 enega od gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil, ki se je nanašalo na črpalke iz pozicije 4.1. (»Zastavljamo vam vprašanje: Sklop 4; 4.1 […]Prosimo vas, da izločite navedeno zahtevo po certifikatu za uporabo črpalk pri helikopterskih prevozih in nam tako omogočite, da se prijavimo na razpis.«) dne 6. 2. 2015 (pod št. objave JN11760/2014) odgovoril: »Zahteva po certifikatu za uporabo črpalk pri helikopterskih prevozih se črta. Naročnik bo najkasneje v ponedeljek dne 9. 2. 2015 objavil nov ponudbeni predračun za sklop 4, v katerem bo upošteval navedeno.« Zatem je na vprašanje št. 329 »Sklop 4 – poz.4.1 infuzijske črpalke in 4.2 perfuzorji […] Vprašanje : Ali naročnik soglaša,da se črta zahteva po certifikatu za uporabo pri helikopterskih prevozih ?« istega dne odgovoril še »Glej odgovor na vprašanje št. 324.«

Ob upoštevanju dejstva, da se odgovor na vprašanje št. 324 nanaša le na infuzijske črpalke, ne pa tudi na perfuzorje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že citirani naročnikov odgovor na vprašanje št. 329 (ki se je nanašalo na črpalke in perfuzorje) nejasen, saj na njegovi podlagi ni mogoče nedvoumno zaključiti, ali je zahteva po certifikatih (oz. izjavi proizvajalca) umaknjena le za črpalke ali tudi za perfuzorje. Tudi v kolikor bi bilo mogoče pritrditi slednjemu, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zatem na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN877/2015, dne 10. 2. 2015 objavil popravek, katerega del je bil tudi popravljen oz. spremenjen opis opreme oz. ponudbeni predračun s tehničnimi zahtevami, ki je za perfuzorje pod pozicijo 4.2. ponovno (oz. še vedno) vključeval zahtevo po certifikatu za helikopterske prevoze, medtem ko je bila enaka zahteva za infuzijske črpalke pod pozicijo 4.1. v celoti izbrisana (prečrtana). Ob tem že tudi sam naročnik (sicer v zvezi z objavljenim čistopisom) ugotavlja, da obstaja »verjeten dvom v (ne)jasnost določil razpisne dokumentacije«. Državna revizijska komisija se z naročnikom sicer strinja, da nejasna razpisna dokumentacija ne sme iti v škodo ponudnikov, vendar pa imajo takšne nejasnosti, kot ugotovljene v obravnavanem primeru, za posledico medsebojno neprimerljivost ponudb. Na eni strani so ponudniki, ki so sporno zahtevo v vsebini iz zadnjega čistopisa in glede na objavljene odgovore na Portalu javnih naročil razumeli kot obvezno, kot je to v obravnavanem primeru razumel prvi vlagatelj, in so pri pripravi svoje ponudbe to tudi upoštevali. Na drugi strani pa so tisti ponudniki, ki so razpisne zahteve glede na objavljena naročnikova pojasnila razumeli na način, da ta zahteva ni več upoštevna, kot je to razumel izbrani ponudnik. Takšno naročnikovo ravnanje pa je po oceni Državne revizijske komisije v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN 2, ki med drugim zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ki naročniku očita, da je izbral neprimerno in s tem nepopolno ponudbo izbranega ponudnika. Izpostavlja neskladnost ponujenih perfuzorjev (pozicija 4.2.) z dvema tehničnima zahtevama.

V prvotnih naročnikovih zahtevah v zvezi s perfuzorji (pozicija 4.2.), vsebovanimi v dokumentu »Opisi opreme« (oz. ponudbenem predračunu s tehničnimi zahtevami), se je prva od teh zahtev glasila: »merjenje pritiska v liniji na strani bolnika in prikaz pritiska na ekran«. Naročnik se je v odgovoru na vprašanje št. 89 enega od gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil dne 21. 1. 2015 (pod št. objave JN11760/2014) strinjal, da naprava »meri pritisk kjerkoli v liniji med perfuzorjem in bolnikom«. Navedeno je naročnik upošteval tudi v obeh naknadnih čistopisih razpisne dokumentacije.

Naročnik zahteva meritev pritiska v liniji med bolnikom in perfuzorjem. Zahteva se resda ne nanaša na način merjenja v smislu, da bi morala biti meritev izvedena (izključno) preko pritiskovnega diska, je pa izrecno določeno, da se mora meriti pritisk v liniji med perfuzorjem in bolnikom, čemur naročnik in izbrani ponudnik niti ne nasprotujeta. Ob navedenem zato ni relevantno, ali obstaja še kakšna drugačna možnost kot le meritev s pritiskovnim diskom; sistem DPS, ki ga v zvezi z načinom meritve omenja izbrani ponudnik, pa se glede na opis nanaša na opozarjanje na spremembe pritiska in ne na zahtevan način izvedbe meritev pritiska.

Ne izbrani ponudnik in ne naročnik (ki v tem delu obrazložitve sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, citira navedbe izbranega ponudnika) ne pojasnita, na kakšen način naj bi bila pri ponujenih perfuzorjih sploh izvedena meritev v liniji med perfuzorjem in bolnikom, zaključka o tem pa ni mogoče napraviti niti po pregledu v ponudbi predloženih dokazil. Pritrditi je mogoče drugemu vlagatelju v tem, da se naročnik do tega ni opredelil niti v obrazložitvi dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kljub temu, da je drugi vlagatelj to vprašanje izrecno izpostavil v zahtevi za dodatno obrazložitev. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi podatkov v predloženi ponudbi izbranega ponudnika (še) ni imel podlage za zaključek o skladnosti ponujene naprave z izpostavljeno zahtevo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v spisovno dokumentacijo glede zahteve naročnika po avtomatski nastavitvi alarma. Prvotna s tem povezana naročnikova zahteva se je glasila: »avtomatska in ročna nastavitev alarma za okuluzijo glede na pritisk v liniji«. Naročnik je na vprašanje št. 60 enega od gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil odgovoril:
»Vaša zahteva: avtomatska in ročna nastavitev alarma za okluzijo glede na pritisk v liniji.
Naš perfuzor ima možnost nastavitve okluzijskega pritiska in sicer: Spremenljiv način z določitvijo vrednosti v mmHg in mejno vrednostjo ali Način 3 ravni z vrednostmi praga in mejno vrednostjo. Občutljivost perfuzorja na pritisk je možno nastaviti glede na želje in potrebe uporabnika. V primeru nastanka okluzije oziroma takoj, ko se začne spreminjati pritisk (odstopanje od nastavljenih vrednosti) črpalka to zazna in opozori s predalarmom oziroma alarmom za okluzijo, kar je tudi bistvenega pomena. Lahko pa se še dodatno nastavi alarm za padec oz. naraščanje pritiska v infuzijskem dovodu. Ali lahko ponudimo?«
dne 19. 1. 2015 (pod št. objave JN11760/2014) odgovoril: »Nastavitev alarma za okluzijo: DA, primeren bo tudi perfuzor z dodatnimi predlaganimi nastavitvami alarmov.«

Ne glede na to, da naročnik že glede na citiran odgovor od prvotne zahteve sploh ni odstopil ali je spremenil (sprejel je le dodatne predlagane nastavitve alarmov), morebitne spremembe pa ni vnesel niti v naknadno objavljene čistopise, Državna revizijska komisija pritrjuje drugemu vlagatelju, da se citirano vprašanje očitno nanaša na načine ročne nastavitve alarmov in torej z vprašanjem avtomatske nastavitve alarmov ni povezano.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi predložene ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, da ponujena naprava omogoča zahtevano avtomatsko nastavitev alarmov. Omenjen je sicer sistem DPS, na katerega se v svoji izjasnitvi sklicuje izbrani ponudnik, vendar glede na v ponudbi vsebovana dokazila ni mogoče napraviti zaključka, da se meje alarmov v tem primeru nastavijo avtomatsko in ne ročno (kot to zatrjuje drugi vlagatelj), do tega vprašanja pa se v postopku pravnega varstva nista določno opredelila ne izbrani ponudnik ne naročnik. Tudi na tem mestu Državna revizijska komisija pristavlja, da se naročnik do vprašanja nastavitve alarmov v obrazložitvi do navedb naročnika ni opredelil, kljub temu, da je drugi vlagatelj vprašanje v taki vsebini izrecno zapisal.

Glede na to, da naročnik po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika ter ostalih dokazilih ni imel zadostne podlage za zaključek o primernosti ponudbe izbranega ponudnika in iz razloga, ker je z nejasno razpisno dokumentacijo povzročil neprimerljivost ponudb in s tem nezmožnost enakopravne obravnave ponudnikov, je Državna revizijska komisija vlagateljevima revizijskima zahtevkoma na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje medicinske opreme za potrebe sedmih urgentnih centrov« v sklopu 4 »ČRPALKE IN PERFUZORJI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA ZA SKLOP 4«, št. 430-12/2014/295, z dne 3. 4. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Pri tem naročnika še posebej opozarja, naj preuči, ali je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije sploh še mogoče oddati javno naročilo ob hkratni enakopravni obravnavi ponudnikov. Če bo naročnik ugotovil, da tega ni mogoče storiti, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2, ki naročniku omogočajo zaključek postopka oddaje javnega naročila brez izbire ponudbe.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na položaj vlagateljev v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po specifikaciji je zahteval povrnitev naslednjih stroškov: 2.390,03 EUR za plačilo takse, 600,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo (stroški dveh delavcev v skupnem obsegu 24 delovnih ur, pri urnem bruto strošku delavca 25,00 EUR), 600,00 EUR za sestavo pripravljalne vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (stroški dveh delavcev v skupnem obsegu 24 delovnih ur, pri urnem bruto strošku delavca 25,00 EUR), ter dvakrat po 20,00 EUR za materialne stroške, ki obsegajo tiskanje in pošiljanje.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopka. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške, ki jih je imel s plačilom zakonsko določene takse, in sicer v višini 2.390,03 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo).

V zvezi s stroški dela, katerih povrnitev zahteva prvi vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne ZPP, ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni ter koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Merila za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, morajo biti določena objektivno (ne zadošča, da so stroški potrebni za dosego končnega uspeha v sporu, ampak morajo biti v pravilnem razmerju s procesnim ciljem, biti morajo smotrni), stranka pa mora v postopku pravnega varstva, v skladu z načelom vesti in poštenja, obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa je dolžna kriti sama. Ni namreč mogoče upoštevati le položaja ene stranke, pač pa je potrebno zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke. Med upravičenimi pričakovanji strank v postopku pa je tudi varstvo pred nastajanjem nepotrebnih stroškov. Zato ne glede na to, da imajo stranke v predrevizijskem in revizijskem postopku pravico nastopati same ali po pooblaščencu, to še ne pomeni, da je nasprotni stranki mogoče naložiti breme vseh nastalih stroškov, če vlagatelj nastopa sam. Po presoji Državne revizijske komisije zato vlagateljem, ki v postopku pravnega varstva nastopajo sami in uveljavljajo povrnitev stroškov dela, le-teh ni mogoče priznati kot potrebnih v višjem znesku, kot bi jih bilo mogoče priznati vlagateljem, ki so zastopani po odvetniku in katerim se potrebni stroški odmerijo skladno z veljavno odvetniško tarifo. V nasprotnem primeru bi bila lahko porušena pravna varnost nasprotne stranke (naročnika), saj vnaprej ne bi mogel oceniti, kakšno breme bo v primeru neuspeha nosil, saj ne bi mogel predvideti dejanskega obsega opravljenih ur, njihove potrebnosti in njihove denarne vrednosti.

Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s sprem.) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Zato gre vlagatelju, ki je imel takega pooblaščenca, v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, tj. tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe). Poleg tega vlagatelj, ki nastopa sam, ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Zato je po presoji Državne revizijske komisije vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela mogoče priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da bi v konkretnem primeru, v kolikor bi bil prvi vlagatelj zastopan po odvetniku, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta v višini 119.501,44 EUR z DDV, prve točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in vrednosti točke v višini 0,459 EUR) znašala 642,60 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela v višini 128,52 EUR, v presežku pa je priglašene stroške dela zavrnila.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava priglašenega stroška za pripravo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) – navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Prvi vlagatelj je zahteval skupno še 40,00 EUR za materialne stroške (tiskanje, pošiljanje). Ker teh stroškov ni opredeljeno navedel oz. jih ni izkazal, jih je Državna revizijska komisija v celoti zavrnila.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, naročniku določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku, in ne »pravnomočnosti odločitve«, kot je to predlagal prvi vlagatelj, ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.518,55 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 642,60 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 321,30 EUR za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), 11,02 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife in 2.390,03 EUR za plačilo takse, vse povečano za 22% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.390,03 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti spora in vrednosti točke znaša 642,60 EUR, skupaj z 22% DDV pa 783,97 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 400 točk) v višini 24 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 13,44 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.187,44 EUR. Naročnik je dolžan povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 12. 6. 2015, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 1. 7. 2015

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije





 
Vročiti:
- MEDIS, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, 1231 Ljubljana - Črnuče
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran