018-103/2015 SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.

Številka: 018-103/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Tadeji Pušnar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža ter vzdrževanje 26 hitrih polnilnic AC in DC na AC križu v Sloveniji« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Elektro Ljubljana, OVE, inženiring s področja obnovljivih virov energije, d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana, odvetnica Breda Razdevšek (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 6. 2015

ODLOČILA

1. Pritožba z dne 10. 6. 2015 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Dobava in montaža ter vzdrževanje 26 hitrih polnilnic AC in DC na AC križu v Sloveniji« dne 20. 2. 2015 pod št. objave JN1162/2015 objavil na Portalu javnih naročil, ter dne 25. 2. 2015 v Dodatku k Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 2015/S039-067517. Javno naročilo delno financira Evropska unija v okviru projekta »Srednjeevropski zeleni koridorji – čezmejna infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil, ki povezuje Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško«.

Naročnik je po tem, ko je dne 4. 5. 2015 izvedel javno odpiranje ponudb in prejel pet pravočasnih ponudb, po izvedenem pregledu in ocenjevanju le-teh dne 14. 5. 2015 izdal dokument Odločitev o oddaji naročila, št. dokumenta SODO-365/2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je naročilo oddal izbranemu ponudniku Petrol Tehnologija, d.o.o., Zaloška cesta 259, Ljubljana Polje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je z dopisoma z dne 18. 5. 2015 in 20. 5. 2015 pri naročniku zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 22. 5. 2015.

Z dokumentom z dne 28. 5. 2015, ki je bil (izhajajoč iz poštnega žiga ovojnice) tega dne tudi oddan na pošto, je vlagatelj zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 14. 5. 2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Meni namreč, da je izbrani ponudnik v več delih na nedopusten način dopolnil oziroma spremenil svojo ponudbo. Po zatrjevanjih vlagatelja bi moral naročnik za ponudbo izbranega ponudnika ugotoviti tudi, da je v skladu z določbami 21. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 34/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) neprimerna, zaradi dodatno ugotovljenih elementov formalne nepopolnosti, katerih odprave naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval, pa nepopolna, in bi jo moral naročnik posledično iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločiti. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 1. 6. 2015, št. dokumenta SODO-437/2015, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da bi moral vlagatelj, upoštevaje določbo petega odstavka 25. člena ZPVPJN, po odločitvi o oddaji naročila zahtevek za revizijo vložiti v osmih delovnih dneh od prejema te odločitve. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 15. 5. 2015 in ne 18. 5. 2015, kot navaja sam v zahtevku za revizijo, pravočasno vloženi zahtevek za revizijo pa bi moral biti vložen do vključno dne 27. 5. 2015. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil dne 28. 5. 2015, ga je naročnik kot prepoznega zavrgel.

Vlagatelj je po pooblaščencu pravočasno, z vlogo z dne 10. 6. 2015, pri naročniku vložil pritožbo zoper naročnikovo zavrženje njegovega zahtevka za revizijo. Pooblaščenec v pritožbi uvodoma poudarja, da je naročnik sklep o zavrženju zahtevka za revizijo napačno vročil le vlagatelju, ne pa tudi pooblaščencu, ki ga zastopa, zaradi česar ni mogoče šteti, da je bil sklep o zavrženju zahtevka za revizijo sploh vročen, saj bi moral naročnik izpodbijani sklep vročiti pooblaščencu na način, določen v 83. do 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) in ne (le) vlagatelju osebno. Pritožbene navedbe v nadaljevanju nasprotujejo naročnikovem zatrjevanju, da je bila vlagatelju odločitev o oddaji naročila, zoper katero je bil vložen zahtevek za revizijo, vročena dne 15. 5. 2015 in ne dne 18. 5. 2015. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo nezakonit iz razloga, ker vlagatelju odločitev o oddaji naročila ni bila vročena po postopku in na način, kot to določa drugi odstavek 83. člena ZJNVETPS, vročanja pa ni opravil v skladu z ZUP. Naročnik je namreč odločitev o oddaji vlagatelju poslal priporočeno s povratnico, torej nezakonito, saj bi moral pri vročanju odločitve o oddaji naročila upoštevati določbe 86. in 87. člena ZUP o (osebnem) vročanju, dokazilo o osebni vročitvi pa bi moralo biti izkazano z osebno vročilnico, katere sestava je določena v 97. členu ZUP. Vlagatelj navaja, da odločitev o oddaji javnega naročila z dne 14. 5. 2015 vlagatelju ni bila osebno vročena, zaradi česar rok za vložitev pravnega varstva še ni začel teči, zahtevek za revizijo pa tako ni mogel biti vložen prepozno. Vlagatelj poudarja, da naročnik sam priznava, da mu je odločitev o oddaji naročila poslal priporočeno s povratnico in ne v skladu z 87. členom ZUP, ki določa osebno vročitev. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je predmetno odločitev o oddaji naročnika vlagatelj v svoj delovodnik zavedel dne 18. 5. 2015 kot redno pošto, ter nadalje pojasnjuje organizacijo sistema vročanja poštnih pošiljk. Sistem organizacije prejema pošiljk, ki zahtevajo osebno vročitev, se namreč razlikuje od načina prevzema navadne pošte - vsa vlagateljeva prejeta pošta se zbira v vložišču, ki se ne nahaja na isti lokaciji kot vlagateljeva lokacija za vročanje, pri čemer je ob prejemu pošiljk, iz katerih izhaja, da jih je potrebno vročiti osebno, prevzem take pošiljke (in posledično evidentiranje) hitrejši, saj se z vključitvijo kurirja fizični prevzem pošte dejansko izvede isti dan po prejemu obvestila o prejemu takega pisma, ki se ga nato preda vložišču. Ker odločitev o oddaji naročila vlagatelju ni bila vročena osebno v skladu z določbami ZUP, se pri vlagatelju ni izvedel način prevzema poštnih pošiljk z osebno vročitvijo, temveč je bila naročnikova pošiljka v delovodnik vlagatelja zavedena kot redna pošta z datumom 18. 5. 2015. Ker je naročnik kršil načelo osebnega vročanja po ZUP v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZJNVETPS, s čimer so bila kršena pravila najstrožjega načina vročanja, se po vlagateljevem prepričanju roki za uveljavljanje pravnega varstva ne morejo šteti od izvedene vročitve priporočeno s povratnico. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija ugodi pritožbi, razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku naloži izvedbo ustrezne osebne vročitve odločitve o oddaji naročila v skladu z 87. členom ZUP, ter vlagatelju prizna priglašene stroške postopka pravnega varstva.

Naročnik je z dopisom z dne 12. 6. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku ter opredelitev do navedb vlagatelja. Naročnik ponovi, da je bila vlagatelju odločitev o oddaji naročila vročena dne 15. 5. 2015, ko je s podpisom pripoznal prejem pošiljke, zahtevek za revizijo pa je vložil dne 28. 5. 2015, kar je prepozno, in dodaja, da je pooblaščencu vlagatelja zavrženje zahtevka za revizijo vročil naknadno.

Državna revizijska komisija uvodoma razjasnjuje vprašanje posledic naročnikove vročitve sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo zgolj vlagatelju, ne pa tudi pooblaščencu, s katerim ta nastopa. Iz vpogleda v postopkovno dokumentacijo je razvidno, da je naročnik sklep o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 1. 6. 2015 vlagatelju v skladu z določbami ZUP vročil dne 5. 6. 2015, kar potrjuje podpis predstavnika naslovnika na vročilnici. Iz postopkovne dokumentacije izhaja tudi, da je naročnik pooblaščencu vlagatelja zavrženje zahtevka za revizijo z dne 1. 6. 2015 v skladu z določbami ZUP vročil naknadno, tj. dne 10. 6. 2015, pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo pa je vlagatelj po pooblaščencu vložil dne 10. 6. 2015, kot izhaja iz ovojnice.

Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v postopku pravnega varstva nastopal s pooblaščencem na podlagi pooblastila, priloženega zahtevku za revizijo. Nesporno med njima je tudi, da bi moral naročnik, skladno z vsebino pooblastila, odločitev o zahtevku za revizijo vročiti pooblaščencu vlagatelja. Vendar pa gre ugotoviti, da kljub dejstvu, da je naročnik svojo napako pri vročitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo skušal odpraviti z naknadno vročitvijo istega dokumenta pooblaščencu vlagatelja, vlagateljeve pravice do uveljavljanja pravnega varstva zoper omenjeni sklep naročnika niso bile kršene. ZPVPJN namreč v prvem odstavku 51. člena določa, da se pritožba zoper odločitev naročnika v predrevizijskem postopku, kadar je možna, vloži najpozneje v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve. Vlagatelj je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo prejel dne 5. 6. 2015, v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZPVPJN je rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju potekel dne 10. 6. 2015. Pooblaščenec je isti sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, ki ga je naročnik poslal naknadno, prejel dne 10. 6. 2015, od tega datuma je pričel teči rok za vložitev pritožbe. Ker je bila pritožba vložena dne 10. 6. 2015, kar predstavlja zadnji dan roka, v katerem bi pritožbo lahko vložil vlagatelj sam, in prvi dan prejema in s tem seznanitve z vsebino sklepa, zoper katerega bi pritožbo lahko za vlagatelja vložil pooblaščenec, gre ugotoviti, da naročnikova napaka pri vročanju sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo ni imela (pomembnega) vpliva na možnost uveljavljanja pravic, ki v postopku pravnega varstva pripadajo vlagatelju, in vlagatelj zaradi naročnikove kršitve v zvezi z vročanjem pri uveljavljanju pravnega varstva ni bil prikrajšan.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno.

V skladu s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o oddaji javnega naročila osem delovnih dni od prejema te odločitve. Navedeni rok osmih delovnih dni predstavlja subjektivni rok, saj le-ta prične teči od dneva prejema ali seznanitve o odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni vložen pravočasno, ga na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrže.

Državna revizijska komisija po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo predmetne zadeve ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila (dokument št. SODO-365/2015 z dne 14. 5. 2015) s povratnico poslal vsem ponudnikom, tudi vlagatelju. Iz vročilnice, ki jo je naročnik kot dokazilo o prejemu pošiljke prejel od vlagatelja, je razvidno, da je v tabeli, ki jo mora izpolniti naslovnik (ki je v konkretnem primeru Elektro Ljubljana OVE, d.o.o., Ljubljana, torej vlagatelj), ob navedku »Ta pošiljka je bila pravilno vročena« označeno temu namenjeno polje, pod katerim se nahaja ročno napisan datum »15. 5. 15«, ob katerem je viden (nečitljiv) lastnoročni podpis. Vpogled v odstopljeno dokumentacijo nadalje pokaže, da je vlagatelj v svoj delovodnik, kot sam imenuje evidenco prejete pošte, vpisal, da je od pošiljatelja SODO, Maribor, odločitev o oddaji naročila št. SODO-365/2015 z dne 14. 5. 2015 prejel dne 18. 5. 2015.

V skladu z drugim odstavkom 83. člena ZJNVETPS mora naročnik o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike, odločitev pa se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Iz prvega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve teče tok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Kadar ima stranka pooblaščenca, se, na podlagi določb prvega odstavka 88. člena ZUP, vroča njemu. Pravnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, se na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZUP dokumenti fizično vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov. Če se zgodi pri vročitvi pomota, pa se v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila.

Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da bi moral naročnik vročitev odločitve o oddaji naročila izvesti v skladu z določili ZUP, pa tega ni storil, saj je odločitev o oddaji naročila vsem ponudnikom poslal s povratnico. Državna revizijska komisija kot dejstvo, ki je med strankama nesporno, ugotavlja tudi, da je povratnico (pošiljke, v kateri se je nahajala naročnikova odločitev o oddaji naročila), naslovljeno na vlagatelja in na kateri se kot datum vročitve nahaja datum 15. 5. 2015, očitno prevzel predstavnik vlagatelja, saj vlagatelj ne zatrjuje, da je predmetno pošiljko prevzela oseba, ki za to ne bi bila pooblaščena. Po vlagateljevem opisu sistema evidentiranja prejete pošte je mogoče kot nesporno ugotoviti tudi, da je bila pošiljka, ne glede na dejanski datum prevzema oziroma prejema, v vlagateljevo evidenco prejete pošte (t. i. delovodnik) dejansko evidentirana dne 18. 5. 2015. Sporno med strankama je torej, ali je bila vlagatelju naročnikova odločitev o oddaji naročila vročena dne 15. 5. 2015, kot izhaja iz vročilnice, ali dne 18. 5. 2015, kot izhaja iz delovodnika.

Iz razloga, ker:
- se naročnikova napaka pri vročanju smatra kot pomota pri načinu vročanja, pri čemer je potrebno ugotoviti, da take napake ni mogoče šteti kot bistvene iz razloga, ker je bila odločitev o oddaji naročila vlagatelju dejansko vročena in se je vlagatelj z njeno vsebino v celoti seznanil, čemur sam niti ne oporeka,
- se pravnim osebam vroča praviloma tako, da se dokument izroči fizični osebi, ki je pri teh osebah določena za sprejemanje dokumentov, vlagatelj pa je po lastnih navedbah izvedel prevzem pošiljke preko vložišča, torej preko fizičnih oseb, pooblaščenih za prevzem pošte, ob upoštevanju, da vlagatelj prevzema sporne pošiljke s strani nepooblaščene osebe niti ne zatrjuje,
- je oseba, ki sprejme za pravno osebo dokument, z notranjim aktom pravne osebe določena za sprejemanje dokumentov, način sprejemanja dokumentov, ki je v domeni organizacije pravne osebe same, pa ni in ne more biti predmet spora ali vplivati na interpretacijo zakonskih določb o tem,
- ni bistvo v formalni pravilnosti vročitve, pač pa v seznanitvi z vsebino vročene pošiljke, in s tem namenom je naročnik odločitev o oddaji naročila vlagatelju poslal na priporočen način s povratnico, vlagatelj pa je odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz povratnice, dne 15. 5. 2015 prevzel preko fizične osebe (v vložišču), ki je bila z internim aktom pooblaščena za prevzem pošte, in se seznanil z vsebino odločitve o oddaji naročila, s čimer je namen seznanitve z vsebino pošiljke dosežen,
je potrebno šteti, da je bila vlagatelju odločitev o oddaji naročila (dokument št. SODO-365/2015 z dne 14. 5. 2015) vročena dne 15. 5. 2015.

Ker je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 15. 5. 2015, rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki je osem delovnih dni od prejema te odločitve, pa se je iztekel dne 27. 5. 2015, Državna revizijska komisija utemeljeno zaključuje, da je zahtevek, ki ga je vlagatelj vložil dne 28. 5. 2015, prepozen. V posledici navedenega ob uporabi prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročniku ni mogoče očitati nezakonitosti ravnanja s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik v nasprotju z določbami ZPVPJN zavrgel zahtevek za revizijo, zato je pritožbo na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi priglasil odvetniške stroške za sestavo pritožbe v višini 1.377,00 EUR (Odvetniška tarifa – tar. št. 40), materialne stroške v višini 27,54 EUR in 22% DDV na skupni znesek, priglašene odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.377,00 EUR (Odvetniška tarifa – tar. št. 40), materialne stroške v višini 27,54 EUR in 22% DDV na skupni znesek ter vplačano takso v znesku 18.142,94 EUR.

Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 24. 6. 2015

Tadeja Pušnar, članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška pisarna RAZDEVŠEK, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana, odvetnica Breda Razdevšek;
- SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.