018-097/2015 Vodovod-Kanalizacija, d.o.o.

Številka: 018-097/2015-4

SKLEP


Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila »OBNOVA VODOVODA PVC fi 300 mm LAVA - OSTROŽNO« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GAAL gradnje, d. o. o., Sela 1, Podčetrtek (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, ki ga po javnem pooblastilu zastopa VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Lava 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 6. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 6. 5. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji naročila, številka JNGD03/2015, z dne 23. 4. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.772,18 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. 3. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti za obnovo vodovoda PVC fi 300 mm Lava – Ostrožno (v nadaljevanju: naročilo), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 13. 3. 2015 (s številko objave NMV1340/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Dne 23. 4. 2015 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka JNGD03/2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika IPI, d. o. o., Zgornje Negonje 36D, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 29. 4. 2015, dne 4. 5. 2015 pa je naročnik prejel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka GAAL-3-2015-025, z dne 30. 4. 2015.

Naročnik je dne 6. 5. 2015 sprejel Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, številka JNGD03/2015 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila), ki jo je vlagatelj prejel dne 8. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je naročnik prejel tudi vlagateljev Zahtevek za revizijo z dne 6. 5. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo, razveljavitev odločitve o oddaji naročila, pa tudi, da »se v ponovljenem postopku kot najugodnejša izbere ponudba vlagatelja«. Vlagatelj obenem zahteva tudi, da mu naročnik povrne »stroške postopka v neto višini 4.302,18 EUR + 22% DDV«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je »do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila nedvomno in popolno dokazal, da je za naročnika obeh referenčnih del opravil celostno storitev izvedbe vodovoda«, s prilogami in njihovo vsebino pa je v celoti zadostil naročnikovi zahtevi glede referenc. Vlagatelj ob tem dodaja, da iz dokumentacije, ki je sestavni del postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (in naročnik z njo že razpolaga), izhaja, da je (njegov partner v skupni ponudbi) v okviru referenčnih del opravljal tako montažna kot gradbena in druga dela, potrebna za izgradnjo vodovoda.

Dne 13. 5. 2015 je naročnik prejel tudi vlagateljevo Dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 11. 5. 2015 (v nadaljevanju: dopolnitev zahtevka za revizijo). V dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v pretežnem delu ponavlja dejstva, navedena že v zahtevku za revizijo.

Naročnik je dne 18. 5. 2015 prejel vlogo »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA O NAVEDBAH VLAGATELJA ZAHTEVKA IN DOPOLNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO PO 27. ČLENU ZPVPJN« (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik naročniku predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrne, odločitev o oddaji naročila »pa ohrani v veljavi«. Izbrani ponudnik ob tem še zatrjuje, da dela, ki jih navaja vlagatelj »pod točko VI JAŠEK …, VII JAŠEK … so sicer gradbena (vendar tudi ne zemeljska) in se nanašajo na vzporedne objekte vodovoda - cevovoda«, kot takšnih pa »jih ne gre jemati, kot gradnjo vodovoda v smislu cevovoda«.

Naročnik je dne 27. 5. 2015 sprejel sklep številka JNGD03/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da na njegov poziv »vlagatelj (namerno ali nenamerno) gradbenih del ni obkrožil, prav tako ni obkrožil montažnih del«, obenem pa dodaja, da v okviru spornih referenčnih del niso bila izvajana dela »v smislu celostne zaključene gradnje cevovoda, ampak samo določena manjša dela, kot so opaženje izkopa« […] »ter obetoniranje fazonskih kosov«. Vlagatelj tako po zatrjevanju naročnika »ni izvedel izkopa za cevovod, priprave jarka za polaganje in zasipa cevovoda«, čeprav so ta dela »poleg montaže vodovoda ključna za izvedbo vodovoda kot celoto«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 28. 5. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 29. 5. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 2. 6. 2015, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 2. 6. 2015 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v postopku za revizijo«, z dne 1. 6. 2015 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj (pretežno v vsebini, kot izhaja iz delov zahtevka za revizijo, vključno z njegovo dopolnitvijo) opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik prejel 13 pravočasnih ponudb, med njimi tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika. Omenjeni podatek izhaja tako iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka JNGD03/2015, z dne 1. 4. 2015, kakor tudi iz odločitve o oddaji naročila in dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz zadnjega odstavka 1. člena akta o ustanoviti družbe vlagatelja, z dne 18. 3. 2015, izhaja, da je družba vlagatelja ustanovljena »s prenosom podjetja podjetnika GAAL, GRADNJE LESKOVŠEK Albin Leskovšek s.p., Sela 1, Sela, 3254 Podčetrtek«. Vsebinsko enak podatek je razviden tudi s spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, Ljubljana. Kot izhaja iz drugega odstavka 579. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), v povezavi s 667. členom ZGD-1, se podjetnik posameznik lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo. S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

Ob upoštevanju navedenih uvodnih ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila (v povezavi z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila) izhaja, da je ponudba vlagatelja pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na predložene reference, saj naj bi te izkazovale, da je nosilec referenc na referenčnih objektih izvajal montažna dela, ne pa v pogoju razpisne dokumentacije zahtevanih »gradbenih del, ki so potrebna za celostno izgradnjo vodovoda v kvaliteti in velikosti, kot jo je zahteval naročnik« (dve referenčni izgradnji vodovoda). Ustreznosti zadevnih referenc naj bi vlagatelj ne »dokazal oziroma izkazal« niti »z naknadno predloženimi listinami«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je »do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila nedvomno in popolno dokazal, da je za naročnika obeh referenčnih del opravil celostno storitev izvedbe vodovoda« (točka XI na strani 10), s prilogami in njihovo vsebino pa je v celoti zadostil naročnikovi zahtevi glede referenc (zadnji odstavek točke V na strani 4).

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz »vpogled v razpisno dokumentacijo naročnika« (rubrika »DOKAZ:« točke V na strani 4), v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe ponudnike povabil, da podajo ponudbo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V četrtem odstavku točke 1.11. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da bo za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti »upošteval predložena dokazila oziroma dokumente od katerega koli ponudnika iz skupine in se izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ugotavlja za vse ponudnike skupaj«. Za popolnost ponudbe so morali ponudniki med drugim »upoštevati navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« in izpolnjevati v razpisni dokumentaciji navedene pogoje (točka 2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega naročila je naročnik določil tudi, da bo priznal sposobnost ponudnikom (med drugim) na osnovi izpolnjevanja pogoja »2.3.1. Reference«. Pogoj in zahtevani dokazili, s katerima se izpolnjevanje tega pogoja dokazuje, je naročnik zapisal v sledeči vsebini (v nadaljevanju: pogoj glede referenc), ki jo v zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke V na straneh 3 in 4) podaja tudi vlagatelj:
»Ponudnik mora za priznanje sposobnosti predložiti spodaj zahtevani referenci, ki jih vpiše v izjavo o referencah, in se nanašata na obdobje zadnjih pet let, šteto od roka za oddajo ponudb, ter za njiju predloži referenčna potrdila.
Dve referenci za izgradnjo vodovoda za pitno vodo iz duktilne litine premera najmanj DN/ID 200 mm v dolžini minimalno 300 m ali več.
Ponudnik mora predložiti vsaj dve referenci.
Naročnik bo priznal sposobnost le tistim ponudnikom, ki bodo na obrazcih priložili originalno podpisano in žigosano referenco s strani naročnika. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datumi in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.
DOKAZILO:
 Izjava o referencah (obrazec 6)
 Referenčno potrdilo (obrazec 6/1)«.

V zvezi s citiranim pogojem glede referenc je naročnik na Portalu javnih naročil podal več odgovorov, iz katerih (v povzetku) izhaja, da:
 je pogoju glede referenc »z referenco za cca 3.500m ductilne cevi DN 350« zadoščeno v primeru, če »je teh 3500m sestavljeno iz dveh ali več odsekov vodovoda na različnih lokacijah. Za vsak odsek cevovoda je potrebno izpolniti ločeno referenco z vpisanimi vsemi zahtevanimi podatki, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji« (glej »Odgovor št. 2, Datum objave: 24.3.2015, 12:17«);
 »[p]osamezni odsek znotraj ene občine lahko služi kot ena referenca, če je ta odsek cevovoda iz duktilne litine premera najmanj DN/ID 200mm v dolžini minimalno 300m ali več«, ponudnik pa potrebuje »najmanj dve taki referenci« (glej »Odgovor št. 3, Datum objave: 24.3.2015, 12:18«);
 se referenci priznata, če »ima izvajalec ali njegov podizvajalec, ki bo izvajal strojno montažna dela, referenci kot sta zahtevani v razpisni dokumentaciji« (glej odgovor 3 a »Odgovor[ov] na vprašanja št. 4, Datum objave: 25.3.2015, 14:16«; vsebinsko primerljivo tudi »Odgovor št. 7, Datum objave: 25.3.2015, 14:23«);
 se reference »ne spreminjajo in ostajajo takšne kot so navedene v razpisni dokumentaciji« (glej »Odgovor št. 6, Datum objave: 25.3.2015, 14:21«);
 so reference lahko predložene v kopiji, vendar pa si naročnik pridržuje pravico »po potrebi zahtevati originale v fazi preverjanja ponudb« (glej »Odgovor številka 13, Datum objave: 27.3.2015, 12:01«).
Zadevni odgovori se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti, na podlagi tretje povedi drugega odstavka 74. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) štejejo za del razpisne dokumentacije.

Res je sicer, da »naročnik v svoji zahtevi po referencah ponudnikov nikjer ni specificiral del, ki naj bi jih v svoji referenci posebej izkazal posamezni ponudnik« (prvi odstavek točke X na strani 7 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi točka VI na strani 4 dopolnitve zahtevka za revizijo in točka III na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), vendar pa to v postopku oddaje zadevnega naročila zaradi izraza »izgradnjo«, ki je uporabljen v pogoju glede referenc, niti ni bilo nujno. Upoštevaje dejstva, da
 je naročnik v pogoju glede referenc zahteval referenci »za izgradnjo vodovoda za pitno vodo«,
 izraz »izgraditi« vključuje zahtevo po izvedenih gradnjah (v konkretnem primeru vodovoda za pitno vodo),
 je, kot izhaja iz 7. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in sprem.), gradnja izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
je razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila v predstavljeni vsebini pogoja glede referenc (v povezavi s predmetom zadevnega naročila) razumeti na način, da so morali ponudniki, da bi jim naročnik priznal sposobnost za izvedbo zadevnega naročila, izkazati (vsaj) dve referenci, iz katerih izhaja, da so izgradili vodovod za pitno vodo (iz »duktilne litine premera najmanj DN/ID 200 mm v dolžini minimalno 300 m ali več«), torej, da so na vodovodu za pitno vodo izvedli vsa ključna gradbena in druga dela. Zadevno naročilo, ki ga izvaja naročnik, poleg montažnih del zajema tako izvedbo zemeljskih kot pripravljalnih in ostalih del. Pogoj glede referenc je torej razumeti na način, da v konkretnem primeru ne zadostuje, da bi ponudniki pri referenčnih projektih lahko izvedli zgolj nekatera dela po postavkah, ki so po vsebini gradbena, pač pa, da so izvedli vsa ključna gradbena dela po postavkah, zlasti zemeljska, pripravljalna in ostala dela, ki so predmet zadevnega naročila. Naročnik namreč v pogoju glede referenc ni zapisal, da za priznanje referenc zadostuje že izvedba na primer montažnih del pri (iz)gradnji vodovoda za pitno vodo, pač pa je uporabil izraz »izgradnj[a]«, katerega je razumeti kot celovito izvedbo vseh ključnih gradbenih in drugih del za izgradnjo vodovoda za pitno vodo (tudi zemeljskih, pripravljalnih in ostalih del). V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek 6. točke na strani 5) zatrjuje, da »dikcija: "izgradnja vodovoda za pitno vodo« […] »pomeni, da je imetnik reference takšen vodovod izvedel kot zaključen objekt z vsemi potrebnimi deli«, ni pa slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je naročnik »[s] svojimi dodatnimi zahtevami ponudniku - vlagatelju« […] »dejansko spremenil prvotna pravila in pogoje v strožja, nova pravila« (prvi odstavek točke X na strani 7 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnja poved točke VI na strani 4 dopolnitve zahtevka za revizijo in prva poved prvega odstavka na strani 5 dopolnitve zahtevka za revizijo), niti v njegovem zatrjevanju, da so zahteve naročnika v pogoju glede referenc »nejasne in nerazumljive« (točka VI na strani 4 dopolnitve zahtevka za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz »vpogled v Ponudbo vlagatelja – Obrazec 6 in Obrazec 6/1« (rubrika »DOKAZ:« točke V na strani 4) ter ugotovila, da je ta na Obrazcu 6 navedel dve referenci partnerja v skupni ponudbi, pri čemer je pri obeh v stolpcu tabele, poimenovanem »Predmet pogodbe«, zapisano: »MONTAŽNA DELA«. Dejstvo, da je pri izpostavljenih referencah partner v skupni ponudbi izvajal montažna dela, je jasno zapisano tudi na potrdilih referenčnih naročnikov (na Obrazcih 6/1). Na Obrazcih 6/1 sta sicer uporabljeni tudi besedna zveza, da »je izvajalec izvedel izgradil vodovod«, oziroma, da je izvajalec »vse gradnje izvedel v skladu s pogodbenimi določili«, vendar pa je citirani besedni zvezi šteti za tipski besedili obrazca, ki ga je pripravil naročnik, ponudniki pa brez soglasja naročnika niso smeli spreminjati obrazcev, ki je naročnik pripravil, saj bi bil v primeru »kakršnihkoli vsebinskih sprememb, popravkov ali drugih posegov v predložene obrazce« ponudnik izločen iz postopka oddaje zadevnega naročila (tretji odstavek točke 1.12. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju dejstva, da je na Obrazcih 6/1 za podatkom »za nas izvajal naslednje gradnje« ročno zapisan podatek »montažna dela«, je Državna revizijska komisija kot prepričljivejši podatek, ki izraža voljo referenčnih naročnikov v teh obrazcih, ocenila podatek, da se referenčni potrdili nanašata na dela, ki so po vsebini montažna.

Dejstvo, da sta dela, ki jih je v okviru referenčnih del izvedel partner v skupni ponudbi, tudi sami pogodbeni stranki po vsebini opredelili za montažna dela, jasno izhaja tudi iz dokaznih predlogov, katerih izvedbo v zahtevku za revizijo (zlasti v rubriki »DOKAZ:« na strani 5, v povezavi z rubriko »Priloge:« na strani 12) predlaga vlagatelj. V Podizvajalski pogodbi številka 10-2014/KIT-AK, z dne 7. 3. 2014 (v nadaljevanju: podizvajalska pogodba z dne 7. 3. 2014), je tako zapisano, da je vlagateljev partner v skupni ponudbi dolžan izdajatelju referenčnega potrdila dostaviti podatke »za svoja opravljena dela (montažna dela)« (drugi odstavek 7. člena zadevne pogodbe). Tudi iz podatkov v tabeli, ki je sestavni del podizvajalske pogodbe z dne 7. 3. 2014, izhaja, da so vrednosti postavk za pripravljalna in obnovitvena dela (razen ene postavke), zemeljska in gradbena dela 0,00 EUR, postavke, ki nimajo vrednosti 0,00 EUR, pa se nahajajo zlasti pod naslovi »Cevi dobava in montaža«, »Fazonski kosi dobava in montaža«, »Armature dobava in montaža«, »Fazonski kosi - nerjaveča pločevina«, »Ostala vodovodna dela« in »Zaključna dela«. Vrednosti 0,00 EUR imajo pod naslovom »Jašek - 2.8 x 3.60 x 3,50 m« postavke pripravljalnih del (razen ene postavke) in zemeljskih del, postavke, ki imajo vrednosti, pa se nahajajo zlasti pod naslovi »Betonska dela«, »Tesarska dela«, »Zidarska dela«, »Ključavničarska dela« in »Lestve«. Vsebinsko zelo primerljiv zaključek je napraviti tudi v navezavi na naslov »Jašek - 1.00 x 1.00 x 0.90 m«, »Jašek - 1.6 x 2.00 x 3,50 m« in »Jašek - 5.70 x 2.90 x 4,10 m«. Predstavljena dejstva nazorno ponazarja tudi rekapitulacija tabele podizvajalske pogodbe z dne 7. 3. 2014, iz katere izhaja, da je vrednost 0,00 EUR pripisana zemeljskim in gradbenim delom, vrednost pripravljalnih in obnovitvenih del pa je zanemarljivo nizka. Podatki, primerljivi predstavljenim, izhajajo tudi iz druge, tretje, četrte in pete rekapitulacije tabele podizvajalske pogodbe z dne 7. 3. 2014, v katerih je vrednost 0,00 EUR pripisana pripravljalnim in obnovitvenim ter zemeljskim delom, vrednost gradbenih del pa je nizka.

Vsebinsko zelo podobna dejstva izhajajo iz Pogodbe o medsebojnem sodelovanju številka 8-2014/KIT-AK, z dne 26. 2. 2014 (v nadaljevanju: podizvajalska pogodba z dne 26. 2. 2014). V 2. členu omenjene pogodbe je tako jasno razvidno, da zemeljska dela, ki predstavljajo skoraj 63 % vrednosti zadevne pogodbe, v izvedbo prevzema druga pogodbena stranka (in ne vlagateljev partner v skupni ponudbi), v tretjem odstavku 4. člena pa je zapisano, da je vlagateljev partner v skupni ponudbi dolžan drugi stranki omenjene pogodbe »za svoja opravljena dela (montažna dela)« dostaviti podatke. Iz prve tabele, ki je sestavni del podizvajalske pogodbe z dne 26. 2. 2014, izhaja, da je vrednost 0,00 EUR pripisana pripravljalnim in obnovitvenim ter zemeljskim delom, vrednost gradbenih del pa je zanemarljivo nizka. Iz druge, tretje in četrte tabele podizvajalske pogodbe z dne 26. 2. 2014 izhaja, da je vrednost 0,00 EUR pripisana preddelom in zemeljskim delom, vrednost pripravljalnih del pa je zanemarljivo nizka. Gradbena dela nekoliko bolj opazno izhajajo zgolj iz pete tabele podizvajalske pogodbe z dne 26. 2. 2014, a je njihova vrednost v odnosu do vseh ostalih omenjenih rekapitulacij tudi sicer zelo nizka.

Predstavljenih zaključkov ne spreminja niti (krovna) Podizvajalska pogodba številka CPP 85-11/2013-GP-PP-4, z dne 27. 12. 2013, s tabelo, saj ta vsebuje postavke (zbir) vseh del, ki niso ločena po podizvajalcih omenjene pogodbe.

Dosedanjih zaključkov bistveno ne spreminja niti »VIII. ZAČASNA SITUACIJA - račun št. 33/2014«, z dne 15. 10. 2014 (v nadaljevanju: začasna situacija – račun številka 33/2014), katere priloga je tabela. Iz prve rekapitulacije v njej je razvidno, da vrednostno daleč najvišjo postavko predstavljajo vodovodna dela, medtem ko pripravljalna in obnovitvena, zemeljska ter gradbena dela skupaj predstavljajo zgolj slabih 7,5 % del. Iz tretje, četrte in pete rekapitulacije je razvidno, da pripravljalna dela, preddela in zemeljska dela predstavljajo (gledano vrednostno) zanemarljivo nizek znesek. Gradbena dela nekoliko bolj opazno izhajajo zgolj iz šeste tabele začasne situacije – računa številka 33/2014, vendar je njihova vrednost v odnosu do vseh ostalih omenjenih rekapitulacij tudi sicer zelo nizka. Vsebinsko zelo podobna dejstva izhajajo iz dokumenta »VIII. ZAČASNA SITUACIJA - račun št. 34/2014«, z dne 15. 10. 2014 (v nadaljevanju: začasna situacija – račun številka 34/2014), katere priloga je tabela. Iz prve rekapitulacije v njej je razvidno, da vrednostno daleč najvišjo postavko predstavljajo vodovodna dela, medtem ko pripravljalna in obnovitvena, zemeljska ter gradbena dela skupaj predstavljajo zgolj slabe 4 % del. Iz druge in tretje rekapitulacije je razvidno, da pripravljalna in obnovitvena, zemeljska ter gradbena dela v seštevku predstavljajo (gledano vrednostno) zelo nizek znesek.

Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja izbranega ponudnika, po katerem »[d]ela, ki jih navaja vlagatelj v nadaljevanju pod točko VI JAŠEK …, VII JAŠEK … so sicer gradbena (vendar tudi ne zemeljska) in se nanašajo na vzporedne objekte vodovoda - cevovoda«, kot takšnih pa »jih ne gre jemati, kot gradnjo vodovoda v smislu cevovoda« (drugi odstavek na strani 2, vsebinsko podobno pa tudi prva poved tretjega odstavka na strani 2 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je v smislu dosedanjih ugotovitev in zaključkov slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (6. točka na strani 5) zatrjuje, da pri referenčnih delih, ki jih v svoji ponudbi uveljavlja vlagatelj, niso bila izvajana dela »v smislu celostne zaključene gradnje cevovoda, ampak samo določena manjša dela, kot so opaženje izkopa« […] »ter obetoniranje fazonskih kosov«. Pri tem ne gre prezreti tudi nadaljnjega zatrjevanja naročnika, da »vlagatelj ni izvedel izkopa za cevovod, priprave jarka za polaganje in zasipa cevovoda. Ta dela so poleg montaže vodovoda ključna za izvedbo vodovoda kot celoto« (6. točka na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v ponudbi z deli, ki jih je njegov partner v skupni ponudbi izvedel v okviru referenčnih del, ni dokazal, da po vsebini predstavljajo izgradnjo vodovoda za pitno vodo v vsebini, kot je zahtevana v pogoju glede referenc in bi bila potrebna za izkazovanje sposobnosti za izvedbo zadevnega naročila.

Na predstavljene zaključke iz razlogov, ki so bili predstavljeni doslej, v ničemer ne vpliva
 dejstvo, da je vlagatelj v svojih dodatnih pojasnilih, kot izhajajo iz priloge vloge številka GAAL-3-2015-022, z dne 13. 4. 2015, v navezavi na vprašanje »Ali ste na objektu izvajali gradbena in montažna dela?« obkrožil odgovor »DA« (prvi odstavek točke VI na strani 4, ki se nadaljuje kot prvi odstavek točke VI na strani 5 zahtevka za revizijo, primerljivo pa tudi 4. točka na straneh 4 in 5 odločitve o zahtevku za revizijo);
 dejstvo (tudi, če bi bilo resnično ugotovljeno in dokazano), da »je ponudnik - vlagatelj opravil za naročnika cca 35 % del, ki niso zajeta oziroma ne pomenijo montažnih del, kar popolnoma ustreza sorazmerju strukture del iz predmetnega javnega naročila« (tretji odstavek točke X na strani 10 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi drugi odstavek na strani 11 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj iz razlogov, ki so bili navedeni doslej, v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) tudi ni dokazal, da »njegova referenčna dela« […] »presegajo zahteve naročnikovega pogoja izkaza referenc« (prvi odstavek točke XII na strani 11 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da vlagatelj z referencama, navedenima v ponudbi, ni izkazal izpolnjevanja pogoja glede referenc, v posledici pa v ponudbi ni izkazal svoje sposobnosti za izvedbo zadevnega naročila male vrednosti, kršil katero od določb ZJNVETPS oziroma katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti.

ZJNVETPS določa obvezna ravnanja naročnikov pri javnem naročanju (prvi odstavek 1. člena), prav tako pa določa, da naročnik, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Ker je ponudba vlagatelja v konkretnem primeru formalno nepopolna, saj je pravočasna in ni popolna oziroma vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (18. točka 2. člena ZJNVETPS), bi jo vlagatelj pod pogoji iz ZJNVETPS (zlasti ob upoštevanju določbe njegovega tretjega odstavka 82. člena) lahko dopolnil ali spremenil. Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe namreč ni nebistvena, naročnik pa dejstev glede morebitnih drugih (dodatnih) referenc tudi ne more preveriti sam (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z 18. točko 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik postopka dopustnih dopolnitev in sprememb ponudbe ni izvedel, čeprav prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS za primer dejanskega stanja, kot izhaja iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, določa, da naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe. V posledici je naročnik z opustitvijo izvedbe predstavljenega postopka kršil prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS, v povezavi z 18. točko 2. člena ZJNVETPS, saj vlagatelju ni omogočil, da ponudbo pod pogoji iz ZJNVETPS (zlasti ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS) dopolni ali spremeni.

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu Odločitev o oddaji naročila, številka JNGD03/2015, z dne 23. 4. 2015.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil s tem sklepom razveljavljen, naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega naročila male vrednosti nadaljeval, sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne »stroške postopka v neto višini 4.302,18 EUR + 22% DDV«, to je: »sestava vloge 500,00 EUR«, »materialni stroški s poštnino 30 EUR«, »plačilo takse 3.772,18 EUR« in »22 % DDV«. Povrnitev navedenih stroškov vlagatelj zahteva z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 3.772,18 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška »sestava vloge 500,00 EUR«, saj vlagatelj tega stroška dela ni ustrezno specificiral (v smislu potrebnih ur dela za sestavo vloge in stroška posamezne ure), niti mu ni priznala stroška »materialni stroški s poštnino 30 EUR«, saj vlagatelj tega stroška ni ustrezno specificiral ne po temelju in ne po višini (v smislu, kaj zajemajo materialni stroški, kolikšen znesek predstavljajo materialni stroški in koliko znaša strošek poštnine). V posledici navedenega je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj stroškov v citiranih postavkah stroškovnika ni opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 70. člena ZPVPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne tudi vse (druge) »morebitno nastale stroške«. V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva zahteva, da se mu povrnejo tudi vsi morebitni (drugi) nastali stroški, ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu (morebiti) v postopku odločanja o zahtevku za revizijo še (dodatno) nastali, vlagatelj dolžan (vsaj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) specificirati. Ker vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva ni opredeljeno navedel, kateri (morebitni dodatni) stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo (poleg že izpostavljenih) še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov tudi v tem delu na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v roku 15-ih dni od pravnomočnosti odločitve«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka (in ne »od dne pravnomočnosti odločitve dalje«). Skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.772,18 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 23. 6. 2015


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:
– VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Lava 2A, 3000 Celje
– GAAL gradnje, d. o. o., Sela 1, 3254 Podčetrtek
– IPI, d. o. o., Zgornje Negonje 36D, 3250 Rogaška Slatina
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu