018-096/2015 Pošta Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-096/2015-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 4. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Majica kratek rokav« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družbi Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek Kersnikova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Tekstil d.d., Letališka cesta 34, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.06.2015.

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavržeta.

3. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 13.02.2015 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave NMV 797/2015. Z Odločitvijo št. 0005/2015/0005/MVB/6, z dne 30.04.2015, je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Mita Trade d.o.o., Griže 30 d, Griže (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje in da je (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj 15.05.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja (ki se je uvrstil na drugo mesto) neprimerni in nepopolni. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna zato, ker ponujene majice ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam. Vzorci, ki so ponujeni v številkah 36, 38, 40, 44, 54 in 58, ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam niti po dolžini, niti po obsegu prsnega dela, prav tako tudi ne po obsegu spodnjega dela (prvi vlagatelj podrobno navaja odstopanja za vsako izmed navedenih številk). Prvi vlagatelj tudi navaja, da je naročnik zahteval enoten model za vse razpisane številke, izbrani ponudnik pa je manjše velikosti vzorcev (številke 36, 38 in 40) ponudil v rahlo oprijetemu kroju, večje velikosti (številke 44, 54 in 58) pa v ravnemu kroju. Izbrani ponudnik je iz vzorčnih majic odrezal originalne etikete in na isto mesto prišil svoje etikete, kar kaže na sum, da majice v originalu ne izpolnjujejo tudi nekaterih drugih zahtev. Prvi vlagatelj je prepričan, da tudi majice drugega vlagatelja (čeprav vzorcev drugega vlagatelja ni smel pregledati) ne izpolnjujejo zahtevanih dimenzij ter da je bila na enak netransparenten način pregledana tudi ponudba drugega vlagatelja.

Tudi drugi vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (dne 15.05.2015) pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna zato, ker ponujene majice ne ustrezajo zahtevanim dimenzijam. Vzorci, ki so ponujeni v številkah 36, 38, 40, 42, 44, 54 in 58, ne ustrezajo zahtevanim meram niti po dolžini, niti po obsegu prsnega dela, prav tako tudi ne po obsegu spodnjega dela (drugi vlagatelj podrobno navaja odstopanja za vsako izmed navedenih številk). Ker naročnik odstopanj glede dimenzij majic ni dopustil, bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 22.05.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah obeh vlagateljev. Navaja, da ponujeni vzorci ustrezajo naročnikovim zahtevam. Izdelani so po zahtevah iz razpisne dokumentacije in v dimenzijah, ki jih narekuje standard za izdelavo pletenin. Polega tega ima naročnik pravico, da tekom izvajanja pogodbe naključno izbrane majice posreduje v pregled ustrezni ustanovi. V kolikor se ugotovi, da majice ne ustrezajo postavljenim zahtevam, naročnik lahko zahteva, da se napake odpravijo. V kolikor to ni mogoče mora ponudnik blago nadomestiti z ustreznimi artikli. Izbrani ponudnik navaja, da lahko strokovne ugotovitve poda le pooblaščena ustanova, ki je pristojna za strokovno analizo ponujenih vzorcev.

Naročnik je dne 27.05.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da
prvi vlagatelj (skladno s 14. členom ZPVPJN) ne izpolnjuje drugega elementa aktivne legitimacije - to je verjetnosti nastanka škode. Ponudba prvega vlagatelja je bila namreč izločena kot nesprejemljiva, zato prvi vlagatelj nima možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Naročnik še navaja, da odstopanj glede dimenzij sicer ni dopustil, so pa odstopanja dopuščena znotraj pravil stroke. Naročnik navaja, da je v zvezi s tem upošteval tudi mnenje Inšituta za inženirske materiale in oblikovanje Fakultete za strojništvo. Navedena institucija je opravila meritve vzorcev izbranega ponudnika ter navedla, da v primeru tekstilnih materialov, še posebej, če gre za pletenino, ni mogoče pričakovati absolutno doseženih vrednosti. Navedeno dejstvo potrjujejo tudi merjenja vzorcev, ki so jih izvedli tako naročnik, kot tudi oba vlagatelja, saj se tudi te meritve razhajajo. Poleg tega je do odstopanj prišlo tudi zato, ker metodologija merjenja ni določena s točnimi navedbami, oziroma s slikovno ponazoritvijo (skico), iz katere bi izhajalo, kje natančno je potrebno opraviti meritve dolžine, širine bokov in prsne širine. Glede očitkov, ki se nanašajo na napačno etiketo, naročnik navaja, da so te navedbe pavšalne, prvi vlagatelj pa jih tudi ni izkazal.

Naročnik je dne 27.05.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da tudi drugi vlagatelj (skladno s 14. členom ZPVPJN) ne izpolnjuje drugega elementa aktivne legitimacije - to je verjetnosti nastanka škode. Tudi ponudba drugega vlagatelja je bila izločena kot nesprejemljiva, zato drug vlagatelj nima možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Glede očitka, ki se nanaša na dimenzije majic, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, naročnik navaja enake razloge, kot jih je navedel pri prvem vlagatelju, zato jih Državna revizijska komisija (v izogib ponavljanju) ne navaja ponovno.

Naročnik je dne 02.06.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 01.06.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 03.06.2015). Zatrjuje, da ga je naročnik šele s sklepom, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, seznanil, da je njegova ponudba nesprejemljiva. Navaja, da je potrebno izločitev ponudbe, kot tudi razloge zanjo, jasno sporočiti ponudniku. Ker naročnik tega ni storil in ker tudi sicer navedbe naročnika o nesprejemljivosti njegove ponudbe ne držijo, razpolaga s popolno aktivno legitimacijo. Prvi vlagatelj še navaja, da je naročnik (po roku za oddajo ponudb) spremenil tehnične pogoje. Naročnik se namreč sklicuje na mnenje inštituta o dovoljenih odstopanjih dimenzij, kar pa je brezpredmetno, saj glede dimenzij ni dovolil odstopanj.

Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 01.06.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 03.06.2015). Zatrjuje, da ga je naročnik šele s sklepom, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, seznanil, da je njegova ponudba nesprejemljiva. Navaja, da je potrebno izločitev ponudbe, kot tudi razloge zanjo, jasno sporočiti ponudniku. Glede odstopanj od zahtevanih dimenzij vzorcev izbranega ponudnika drugi vlagatelj citira vsa postavljena vprašanja in odgovore naročnika v zvezi s tem, in zatrjuje, da v konkretnem postopku odstopanja niso bila dovoljena. Naročnik je šele tekom predrevizijskega postopka in v nasprotju z razpisnimi pogoji navedel, da so odstopanja dopustna. Naročnik je z izbiro izbranega ponudnika kršil določila Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), saj vzorci izbranega ponudnika bistveno odstopajo od zahtevanih dimenzij. Poleg tega je cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik neobičajno nizka, saj je za skoraj 9.000,00 EUR nižja od cene, ki jo je ponudil drugi vlagatelj in za skoraj 14.000,00 EUR nižja od cene, ki jo je ponudil prvi vlagatelj.

Naročnik je z vlogama, z dne 05.06.2015, odgovoril na navedbe prvega in drugega vlagatelja. Zatrjuje, da je bila vsa dokumentacija, ki jo vodi, na razpolago obema vlagateljema. Oba vlagatelja bi se tako lahko seznanila tudi z dejstvom, da sta njuni ponudbi nesprejemljivi. Glede na to, da jima je bil omogočen vpogled v celotno dokumentacijo, bi se lahko seznanila tudi z zneskom predvidenih sredstev. Naročnik še zatrjuje, da tehničnih zahtev ni spreminjal in da je prepričan, da vlagatelja gotovo poznata dopustna odstopanja v svoji stroki. Navaja še, da je drugi vlagatelj očitek o neobičajno nizki ceni izbranega ponudnika navedel šele v vlogi, s katero se je izjasnil o njegovih navedbah. Zatrjuje tudi, da s strani izbranega ponudnika ponujena cena ni neobičajno nizka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali sta v obravnavanem primeru vlagatelja upravičena zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija pristojna odločati. Dopustnost revizijskega postopka je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Meje pristojnosti Državne revizijske komisija ureja ZPVPJN. V 1. členu je med drugim določeno, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je, skladno z 2. členom ZPVPJN, zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Postopke oddaje javnih naročil na infrastrukturnem področju ureja ZJNVETPS. V petem odstavku 32. člena ZJNVETPS (Vrste postopkov) je določeno, da se določbe tega zakona, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje, ter da so naročniki glede teh naročil dolžni voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.

Iz navedenih zakonskih pravil izhaja, da je naročnik za javna naročila pod določenimi vrednostnimi, oziroma za javna naročila, ki ne dosegajo 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje, zavezan upoštevati le tiste določbe ZJNVETPS, ki se nanašajo na vodenje evidence in statističnih podatkov.

Za navedena javna naročila velja, da pravno varstvo zanje ni zagotovljeno. V prvem odstavku 4. člena ZPVPJN (Izjeme in obseg pravnega varstva) je namreč določeno, da za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen, če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določata drugače.

Iz Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila (dokument št. 0005/2015/0005/MVB/6, z dne 13.02.2015) je razvidno, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila, ki se nanaša na naročanje blaga (poštarskih majic s kratkimi rokavi), 19.800 EUR brez DDV. Enaka ocenjena vrednost izhaja tudi iz naročnikovega dokumenta »Predloga za naročilo št. 2015/JNB«, z dne 28.01.2015.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik v konkretnem primeru uporabil postopek oddaje naročila male vrednosti iz 36.a člena ZJNVETPS. Izvedba tega (oziroma kateregakoli) postopka oddaje javnega naročila je za naročnika obvezna šele v primeru, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 eurov (drugi odstavek 32. člena ZJNVETPS). Ob navedenem in ob dejstvu, da znaša v obravnavanem primeru vrednost predmeta javnega naročila (oziroma razpisanih majic), 19.800 eurov brez DDV, je mogoče ugotoviti, da je naročnik postopek vodil po pravilih, ki zanj niso obvezujoča (naročnik torej v konkretnem primeru, upoštevaje tretji odstavek 4. člena ZPVPJN, ni izvedel strožjega postopka, kot ga zahteva zakon, temveč je vodil postopek po ZJNVETPS, čeprav se za takšna naročila sploh ne uporablja).

Ker je torej, upoštevaje ocenjeno vrednost, predmetno javno naročilo po izrecni volji zakonodajalca izvzeto tako iz režima urejanja postopkov oddaje javnih naročil, kakor (posledično) tudi iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevkih za revizijo zahtevala povrnitev stroškov, ki so jima nastali v postopku pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija oba zahtevka za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zahtevo obeh vlagateljev za povračilo stroškov zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 19.06.2015

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova 9, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki d.o.o., Barjanska cesta 3, Ljubljana
- Mita Trade d.o.o., Griže 30 d, Griže
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu