018-092/2015 DARS, d.d.

Številka: 018-092/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava dopolnitve projektne dokumentacije PGD in PZI hitre ceste Jagodje - Lucija in priključne ceste za Piran - OBJEKTI, ZIDOVI, KVS in SNVP« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili družba IRGO CONSULTING d.o.o., Slovenčeva 93, Ljubljana, kot vodilni partner, ter družbi Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor in Gradis, BP Maribor, Lavričeva ulica 3, Maribor, kot partnerja (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.06.2015

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 28.08.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN 8802/2014, in v Uradnem listu Evropske Unije dne 30.08.2014, pod številko objave 2014/S 166-296715. Naročnik je dne 01.12.2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 402-41/14-000126/2014-4, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana, PROJEKTIVNI ATELJE - NG d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana, LUZ d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ECONO d.o.o., Dimičeva ulica 16, Ljubljana, PROMICO d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana, GEOINŽENIRING d.o.o., Dimičeva ulica 14, Ljubljana, GI ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana, ARHITEKTURA d.o.o., Riharjeva ulica 28, Ljubljana in IGIKON d.o.o., Dalmatinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je bila (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša vlagateljeva ponudba. Ker vlagateljeva ponudba ni izpolnila referenčnega pogoja, ki je bil zahtevan za projektanta za arhitekturno oblikovanje, je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 22.12.2014 vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo (ob ugotovitvi, da je vlagateljeva ponudba zgolj formalno nepopolna) ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila ter naložila naročniku, da mora vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva (sklep št. 018-013/2015-6, z dne 18.02.2015).

Naročnik je dne 03.04.2015 sprejel odločitev št. 402-41/14-000126/2014-11, s katero je javno naročilo ponovno oddal v izvedbo prvotno izbranemu ponudniku. V obrazložitvi je navedel, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker nominirani strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov ni projektiral predora dolžine vsaj 100 metrov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagateljeva ponudba je bila izločena tudi zato, ker bi ugotovljena računska napaka povzročila spremembo cene na enoto postavke ter skupne cene.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 24.04.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da predložena referenca za nominiranega strokovnjaka za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, saj se nanaša na oblikovanje konstruktivnih elementov predora dolžine več kot 100 metrov. Navaja tudi, da je storjena računska napaka nebistvena, saj gre za zanemarljivo nizek znesek, ki ne vpliva na razvrstitev ponudb. Pojasnjuje, da je bilo v okviru sporne reference izvedeno projektiranje dvocevnega predora, in znotraj tega projektiranje dveh portalov, kar ustreza naročnikovi zahtevi, saj znaša skupna dolžina celotnega projektiranega objekta več kot 100 metrov. Pri tem poslu sta bili projektirani dve varianti: varianta 1 - leva in desna cev predora dolžine 136,60 metrov z vkopoma v dolžini 60 in 64 metrov, ter varianta 2 - leva in desna cev predora dolžine 230,30 metrov. Referenčni projekt vsebuje arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov predora (portala), ki ustreza naročnikovi zahtevi, saj gre za projektiranje predora v skupni dolžini preko 100 metrov, pri čemer obe varianti presegata naročnikovo zahtevo glede dolžine, tako skupno kot tudi posamično. Arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov je eden izmed segmentov projektiranja, zato glede na vlogo strokovnjaka, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, ni mogoče zaključiti, da bi moral strokovnjak projektirati celoten predor, saj se njegovo delo nanaša zgolj na oblikovanje arhitekturnih konstruktivnih elementov. Portalna konstrukcija ni samostojni objekt, temveč je del predora. V kolikor načrt obsega arhitekturno oblikovanje portalov to pomeni, da je načrt del projektne dokumentacije predora. Projekt predora, ki je gradbeno - tehnični objekt, vsebuje več načrtov in del teh načrtov je tudi načrt arhitekture portalov. Arhitekt zato lahko sodeluje pri oblikovanju konstruktivnih elementov le v tistih delih, ki se nanašajo na področje njegovega dela. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v izpodbijani odločitvi neupravičeno dodal nove zahteve glede reference, saj je navedel, da mora strokovnjak sodelovati pri arhitekturnem oblikovanju konstruktivnih elementov na celotni trasi objekta, oziroma celo, da je projektiral predor dolžine vsaj 100 metrov. Navedeno iz razpisne dokumentacije ne izhaja in je nekonsistentno z vlogo strokovnjaka v projektu (ki se nanaša na oblikovanje konstruktivnih elementov). Arhitekt je odgovoren za arhitekturne načrte, saj načrt arhitekture predora (kot celote) v gradbeni stroki ne obstaja. Arhitekti oblikujejo arhitekturne načrte sestavnih delov predora, kot so portali, pogonska centrala ipd., za projektiranje gradbeno -inženirskega objekta predora (notranjosti) pa so pooblaščeni gradbeni inženirji. Stališče naročnika, da se morajo referenčna dela nanašati na celotno traso predora, pa je tudi sicer nelogično, saj bi vsak prekinjen del objekta pomenil, da ni mogoče upoštevati celotne dolžine trase objekta. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da je naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je prišlo do očitne računske napake pri dveh postavkah, kjer je prišlo do napačnega zmnožka cen (na enoto) in količin. Naročnik je navedel, da ugotovljenih napak ne sme odpraviti, saj bi se s tem spremenila vrednost postavke »Nepredvidena dela«. Ugotovljeno je bilo, da napaka pri zmnožku, in sicer pri postavki 5.5 znaša 0,06 EUR (6 centov), pri postavki 6.5 pa 0,47 EUR (47 centov), kar pomeni 0,0002065 % od celotne ponudbene vrednosti. Računska napaka, ki predstavlja 0,0002065 % celotne ponudbene vrednosti, je nebistvena in zanemarljiva ter ne vpliva na razvrstitev ponudbe. Takšno stališče je zavzela tudi Državna revizijska komisija v več zadevah, med drugim tudi v odločitvi št. 018-227/2011 (vlagatelj citira navedeno odločitev). Računska napaka tudi ne vpliva na postavko nepredvidenih del. Poleg tega postavka 10 (Nepredvidena dela) nima določene cene na enoto, temveč je cena določena v odstotku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 08.05.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Citira odločitev Državne revizijske komisije št. 018-016/2015 in poudarja, da Državna revizijska komisija v njej ni nakazala, da bi bile v takšnih okoliščinah možne izjeme, nasprotno, možnost odprave računskih napak je že sama po sebi izjema od pravila, da se vrednosti postavke in skupne vrednosti ne sme dopolnjevati ali spreminjati, dodaten pogoj za uporabo te možnosti pa je, da se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Ker ne zakonodajalec ne naročnik nista določila možnih odstopanj in torej ni nobenih meril, kolikšna bi bila še lahko napaka v absolutni in/ali relativni vrednosti, da bi jo bilo mogoče šteti kot zanemarljivo, vlagatelju ni mogoče slediti. Izbrani ponudnik tudi navaja, da je naročnik za odgovornega projektanta arhitekture zahteval dokaz o izkušnjah z arhitekturnim oblikovanjem predora ali galerije dolžine 100 metrov. Arhitekturno oblikovanje enega izmed sestavnih elementov gradbenega objekta pa ne pomeni arhitekturnega oblikovanja objekta. Če bi sledili vlagatelju, bi bila zahteva, ki se nanaša na dolžino referenčnega objekta, nesmiselna. Portala ima vsak predor, ne glede na njegovo dolžino, zahtevnost njihovega oblikovanja pa ni povezana z dolžino predora. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da arhitekturno oblikovanje predora ni nujno (medtem ko je nujno gradbeno projektiranje), kar pa ne pomeni, da to ni mogoče. Res je sicer, da je potrebno tako za gradbeno konstrukcijo predora, kakor tudi za gradbeno konstrukcijo premostitvenega objekta izdelati načrt gradbene konstrukcije (ki ga potrdi inženir gradbeništva), vendar pa je mogoče to konstrukcijo načeloma oblikovati tudi arhitekturno.

Naročnik je dne 20.05.2015 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da s strani vlagatelja nominirani strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov v okviru sporne reference ni projektiral predora dolžine vsaj 100 metrov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, pač pa je projektiral le oba portala predora v dolžini 21 in 22 metrov. Naročnik pojasnjuje, da iz Projektne naloge za izdelavo načrta predora AC odseka Draženci - MMP Gruškovje izhaja, da mora biti PGD projekt sestavljen iz več načrtov, oziroma da je naročnik zahteval izdelavo načrta arhitekture samo za portale. Vlagatelj sam navaja, da je strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov v okviru sporne reference izdelal načrt le za portale predorov, naročnik pa je zahteval dokaz o izkušnjah z arhitekturnim oblikovanjem predora v dolžini vsaj 100 metrov. V kolikor bi sledili vlagateljevemu stališču, bi bila zahteva, ki se nanaša na dolžino referenčnega objekta, nesmiselna. Portala ima namreč vsak predor, ne glede na njegovo dolžino, zahtevnost njihovega oblikovanja pa ni povezana z dolžino predora. Naročnik citira referenčno zahtevo in zatrjuje, da je moral strokovnjak sodelovati pri arhitekturnem oblikovanju konstruktivnih elementov na celotni trasi objekta. Naročnik opozarja na točko 28.3 Poglavja E razpisne dokumentacije, kjer je navedeno: »V dvomu, ali gre za računsko napako in če bi kot taka lahko pomenila spremembo ponudbe po roku za oddajo, se napaka ne odpravlja, ampak se ponudba zavrne.«. Pojasnjuje, da je ponudbeni predračun oblikovan tako, da seštevek spornih (in vseh ostalih) postavk predstavlja osnovo za izračun cene na enoto v postavki 10 - Nepredvidena dela. To pomeni, da bi odprava računske napake v točkah 5.5 in 6.5 (obe navedeni postavki se nanašata na izdelavo profilov sondažnih vrtin) povzročila spremembo cene na enoto postavke 10 (Nepredvidena dela) ter posledično skupne ponudbene cene. Navedeno spremembo pa določili tretjega in četrtega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) izrecno prepovedujeta. Da takšna sprememba ni dopustna je zapisala tudi Državna revizijska komisija v svojih številnih odločitvah. Prav tako ne drži vlagateljeva trditev, da postavka 10 (Nepredvidena dela) nima cene na enoto, saj je iz specifikacije razvidno, da je naročnik tudi pri tej postavki predvidel tako količino kot tudi enoto. Poleg tega v ZJN-2 ni določil o tem, v kolikšnem znesku so računske napake še dopustne. Ker predstavlja določba četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, ki omogoča odpravo računske napake, izjemo od strogega pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na ceno, jo je potrebno razlagati restriktivno in odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so zato izpolnjeni zakonski pogoji.

Naročnik je dne 21.05.2015, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izpolnil kadrovsko zahtevo, ki se nanaša na nominiranega strokovnjaka za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov. Poleg tega tudi zatrjuje, da je ugotovljena računska napaka v njegovi ponudbi nebistvena in zanemarljiva, ter ne vpliva na razvrstitev ponudb.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na računsko napako. Naročnikovo ravnanje v zvezi s tem je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb (v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona) izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Vendar mora naročnik pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na tiste dele ponudbene vsebine, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 namreč določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka predstavlja četrti odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno dejansko stanje, saj se strinjata v tem, da je vlagatelj storil napaki pri izračunu dveh postavk Popisa del, in sicer v točkah 5.5 in 5.6 (Izdelava geološko geotehničnega elaborata), ki (med drugim) vsebujeta tudi postavki »Izdelava profilov sondažnih vrtin«, prva je specificirana v dolžini 28 metrov, druga pa v dolžini 235 metrov. Naročnik in vlagatelj se strinjata tudi v tem, da je vlagatelj v navedenih postavkah napačno zmnožil ceno na enoto s količino, oziroma da sta ugotovljeni napaki nastali pri osnovni računski operaciji množenja. Med vlagateljem in naročnikom pa je spor v tem, ali je navedeni napaki dovoljeno spregledati. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je računska napaka, ki predstavlja le 0,0002065 % celotne ponudbene cene, nebistvena in zanemarljiva ter ne vpliva na razvrstitev ponudb. Naročnik se z vlagateljevim stališčem ne strinja. Opozarja na navodilo, ki ga je v zvezi z računskimi napakami navedel v točki 28..3 Poglavja E razpisne dokumentacije in zatrjuje, da je ponudbeni predračun oblikovan tako, da seštevek spornih postavk predstavlja osnovo za izračun cene na enoto v postavki 10, takšne spremembe pa zakon ne dopušča.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v vlagateljevi ponudbi res prišlo do napak pri množenju, ki bi jih bilo mogoče same po sebi opredeliti kot očitne računske napake. Vendar pa je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik Popis del (ki obenem predstavlja tudi ponudbeni predračun) oblikoval tako, da seštevek obeh spornih (in vseh ostalih postavk) predstavlja osnovo za izračun cene na enoto v postavki 10 (Nepredvidena dela). Navedeno pomeni, da bi odprava računske napake povzročila spremembo cene na enoto, kar četrti odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje. Ker predstavlja določilo četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, ki omogoča odpravo računske napake, izjemo od strogega pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oziroma ponudbeno ceno iz tretjega odstavka istega člena, je potrebno (na kar opozarja tudi naročnik) takšno izjemo razlagati restriktivno in odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. V nasprotnem primeru bi se postavilo vprašanje o tem, kolikšna napaka je dopustna, da bi jo bilo mogoče (še) spregledati, takšna arbitrarna presoja pa ne bi omogočala enakopravne obravnave ponudb. Navedeno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah, med drugim tudi v obeh zadevah, na kateri opozarja naročnik (sklepa št. 018-379/2012 in 018-016/2015).

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da je napaka v njegovem ponudbenem predračunu minimalna in je povzročila minorno odstopanje med ponujeno in pravilno ceno. Prav tako je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da bi bila tudi popravljena cena še vedno najugodnejša in nižja od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, oziroma da ugotovljena napaka ni vplivala na vrstni red med ponudbami. Vendar pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, ZJN-2 v delu, ki se nanaša na oblikovanje ponudbene cene, zelo strog, in dovoljuje spreminjanje končne ponudbene cene le v primeru, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Potrebno je upoštevati, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki ni le bistvena sestavina pogodbe, temveč tudi bodisi edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (kot v obravnavanem primeru) bodisi eno izmed meril, zaradi česar posegi vanj, razen ob upoštevanju predstavljene zakonske izjeme iz četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, niso dovoljeni. Ponudniki morajo zato ponudbeni predračun izpolniti s še posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.

Prav tako na presojo ni vplivalo vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-227/2011. Vlagatelj namreč očitno ne pozna vseh pravnorelevantnih okoliščin, ki so vplivale na to odločitev. Iz navedene odločitve sicer res izhaja, da je tudi (takrat) izbrani ponudnik storil podobno majhno računsko napako (kot jo je storil v obravnavanemu primeru vlagatelj), za katero je Državna revizijska komisija ugotovila, da jo je dovoljeno spregledati. Vendar računska napaka takrat ni vplivala na izračun cene na enoto v drugi postavki, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru.

Poleg tega je naročnik v obravnavanem primeru (v točki 28.3 Poglavja E razpisne dokumentacije - Računske napake) med drugim tudi določil, da se »v dvomu, ali gre za računsko napako in če bi kot taka lahko pomenila spremembo ponudbe po roku za oddajo, napaka ne odpravlja, ampak se ponudbo zavrne«.

Ob vsem navedenem naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije s tem, ko vlagatelju ni dopustil spremembe ponudbene cene, temveč je ponudbo izločil iz postopka. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na sporno referenco nominiranega strokovnjaka za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov. Vsebinska presoja navedenega očitka namreč ne bi več vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem na drugačno odločitev Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16.06.2015

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- IRGO CONSULTING d.o.o., Slovenčeva 93, Ljubljana
- LINEAL d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor
- GRADIS, BP MARIBOR d.o.o., Lavričeva ulica 3, Maribor
- PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana
- PROJEKTIVNI ATELJE - NG d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana
- LUZ d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana
- ECONO d.o.o., Dimičeva ulica 16, Ljubljana
- PROMICO d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana
- GEOINŽENIRING d.o.o., Dimičeva ulica 14, Ljubljana
- GI ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana
- ARHITEKTURA d.o.o., Riharjeva ulica 28, Ljubljana
- IGIKON d.o.o., Dalmatinova 7, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu