018-085/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-085/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »celovito hidrološko hidravlično študijo za utemeljitev ukrepov poplavne varnosti na porečju Savinje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., Pot za Brdom 102, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 6. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 21. 11. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11035/2014, in 26. 11. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 228-402863), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav), z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-184/2014/25 z dne 30. 3. 2015 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo skupine gospodarskih subjektov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, Ljubljana kot vodilnega partnerja in DHD, d. o. o., Praprotnikova 37, Maribor kot partnerja (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Izbrani ponudnik je priglasil tudi podizvajalca Hidrotehnik, d. d., Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 4. 2015 in predlagal, »da Državna revizijska komisija sama vpogleda v dele dokumentacije, v katere je bil vlagatelju vpogled onemogočen, naročnika pa naj tudi pozove na pojasnitev razlogov, zaradi katerih je presodil ustreznost referenc izbranega ponudnika« in tudi razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj ta zaradi napačne navedbe DDV vsebuje napake v ponudbeni ceni, izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, tega pa naročnik tudi ni preverjal, sicer pa je ponudbena cena neobičajno nizka. Vlagatelj se je skliceval na zadevo št. 018-312/2013 in predlagal, da Državna revizijska komisija naročnika »pozove na pojasnitev razlogov, zaradi katerih je presodil ustreznost referenc izbranega ponudnika«.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 23. 4. 2015 izjasnil o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj je neutemeljen.

Naročnik je z sklepom št. 430-1844/2014/36 z dne 8. 5. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 ponudbeni predračun v delu, ki je bil določen z razpisno dokumentacijo, nima računske napake,
 je na vpogledu vlagatelju omogočil vpogled v dokumentacijo, razen v nekatere podatke, s tem pa ni kršil ne vlagateljevih pravic ne namena instituta vpogleda, ki je v pridobivanju dodatnih informacij,
 izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovske pogoje,
 niso bili podani razlogi za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe, sicer pa se mu ni pojavil dvom v možnost izpolnitve predmeta javnega naročila, saj ima z izbranim ponudnikom že pretekle izkušnje,
 je vlagatelj večinoma podajal le dvom v izpolnitev sposobnosti izbranega ponudnika in naročnikovo preveritev pogojev, poleg tega pa je vlagatelj navedel, da ni mogel preveriti nekaterih dejstev, ni pa zatrjeval, da so reference neustrezne ali pomanjkljive, niti ni zahtevku za revizijo predložil ustreznih dokazil, s katerimi bi dokazoval neizpolnjevanje pogojev.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-184/20148 z dne 12. 5. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 5. 2015 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na izpolnjevanje kadrovskih pogojev, in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je naročniku očital, da mu je kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo (kot kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2) in da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ne pa jo izbrati, saj je nepopolna (kot kršitev prve povedi iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2) in tudi neobičajno nizka (kot kršitev prvega odstavka 49. člena ZJN-2), čemur je naročnik nasprotoval.

Vlagatelj je v posameznih delih zahtevka za revizijo (str. 8, 9 in 10) navedel, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, hkrati se je skliceval na zadevo št. 018-312/2013 (str. 11, 13, 14, 15, 16 in 17) in predlagal, da Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika preveri izpolnjevanje pogojev in od naročnika zahteva, da ji pojasni razloge, zaradi katerih je izbranemu ponudniku priznal, da izpolnjuje pogoje.

Institut vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim (prva poved) določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke.

Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (tj. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 86/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1), tajne podatke (tj. Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 87/2001 s sprem.) ali gospodarske družbe (tj. Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.), štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.

Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 so, ne glede na prvi odstavek 22. člen ZJN-2, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 4. 2015 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in »v vašo ostalo dokumentacijo, med drugim tudi v morebitne komunikacije, ki ste jih imeli z izbranim (v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navajate, da je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi ponudbe) ponudnikom ali tudi drugimi ponudniki, pred in po oddaji ponudb - kot na primer v pozive za dopolnitev ponudbe«, pri čemer je tudi zaprosil naročnika za pripravo kopij ponudbe izbranega ponudnika in te druge dokumentacije. Naročnik je vpogled organiziral 9. 4. 2015 in o vpogledu vodil zapisnik (št. 430-184/2014/29 z dne 9. 4. 2015). Na tem zapisniku o vpogledu so zavedeni tudi razlogi za zakritje posameznih podatkov (točka 5). Naročnik je navedel, da »ustrezno prikril podatke, ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2, štejejo za osebne podatke in sicer: - osebne podatke fizičnih oseb, EMŠO, naslove«. Naročnik je na zahtevo vodilnega partnerja zakril še nekatere druge podatke. Ne glede na to, da so bili posamezni podatki vlagatelju zakriti, je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in drugo dokumentacijo vsaj v določenem obsegu. Tako ni primerljiva zadeva št. 018-312/2013, na katero se je skliceval vlagatelj, saj je vlagatelj v tej zadevi uspel pridobiti vsaj del podatkov o referencah, ki jih je izbrani ponudnik priglasil za gospodarske subjekte in kadre. V zadevi št. 018-312/2013 je bil tedanjemu vlagatelju onemočen v celoti vpogled v posamezne reference. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagatelju, da bi naročnika pozvala na pojasnilo, zakaj je priznal posamezne reference. Državna revizijska komisija je na podlagi odstopljene dokumentacije lahko ugotovila, zakaj je naročnik štel, da je izbrani ponudnik predložil reference v zahtevanem obsegu. Naročnik je namreč po prejemu zahtevka za revizijo pripravil dokument št. 430-184/2014/38, poimenovan »Dodatna preveritev ponudbe − po zahtevku za revizijo«, v njem pa je tabelarično prikazal, kako je priznal reference izbranemu ponudniku. To naročnikovo ravnanje z vidika preveritve podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika ni prepozno, saj lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2). Tudi v primeru, če naročnik ni preveril podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, to glede na prvi odstavek 77. člena ZJN-2 ni kršitev. Državna revizijska komisija zato tu, ne da bi se posebej opredeljevala tudi v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, zavrača vlagateljeve očitke (str. 7, 8, 9 11, 13, 14, 15 in 17) o naročnikovi opustitvi preveritve podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Iz dokumenta št. 430-184/2014/38 je razvidno, da je naročnik ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje.

Vlagatelj lahko v postopku pravnega varstva po ZPVPJN uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ta predstavlja eno izmed kršitev ZJN-2. Vendar ta kršitev ni taka kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (gl. prva poved iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN). Vpogled v naročnikovo dokumentacijo v zvezi z izbiro najugodnejše ponudbe je namreč dejanje v postopku oddaje naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji naročila. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je v ZPVPJN tudi posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato opozarja, da je iz prve povedi v petem odstavku 31. člena ZPVPJN razviden namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (»Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, …«), ki je v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal trditev, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna (torej utemeljil očitano kršitev naročnika; 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), s čimer bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj ima v postopku pravnega varstva po ZPVPJN zato primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le, da vpogleda v dokumentacijo.

Vlagatelj je vpogledal v vsaj del podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija to okoliščino upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo, kot je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.

Vlagatelj je navedel (str. 3–4 zahtevka za revizijo), da je izbrani ponudnik navedel ponudbeno ceno v nasprotju z zahtevami iz točke 8.2. razpisne dokumentacije (str. 15), saj je navedel napačne zneske DDV, česar ni mogoče šteti za formalno nepopolno ponudbo, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti.

Naročnik je na str. 7 razpisne dokumentacije določil, da razpisno dokumentacijo sestavlja tudi poglavje 3 Obrazci za sestavo ponudbe. Kot del tega poglavja je naročnik pripravil obrazec št. 2 Ponudba (str. 64–66 razpisne dokumentacije), ki ga med drugim pod 2. točko sestavlja besedilo z vključeno tabelo (str. 64–65 razpisne dokumentacije):
»Potem ko smo pregledali celotno razpisno dokumentacijo za izvedbo zgoraj navedenih storitev vključno z vsemi Dodatki k razpisni dokumentaciji, spodaj podpisani nudimo izvedbo in dokončanje opisanih storitev za ponudbeno ceno:
1.

STORITEV 2.

VREDNOST 3.

% DDV 4.

ZNESEK DDV 5.

PONUDBENA CENA
Celovita hidrološka hidravlična študija za utemeljitev ukrepov poplavne varnosti na porečju Savinje 22
SKUPAJ (EUR)
(z besedo: ...................................................................................................................... (EUR)«.

Naročnik je v točki 8.2. razpisne dokumentacije (str. 15), ki jo je vključil pod točko 8. Ponudbena cena, določil:
»Ponudbena cena mora biti prikazana tako, da so prikazani vsi davki in morebitne druge dajatve, ki bremenijo naročnika. Ponudniki naj ponudbeno ceno navedejo v evrih (EUR), in sicer z ločeno prikazanim DDV.«,
v točki 8.3. razpisne dokumentacije (str. 15) pa:
»Naročnik bo v okviru merila ''cena'' ocenjeval ponudbeno ceno, navedeno v obrazcu (OBRAZEC 2), v katero bodo všteti vsi davki in morebitne druge dajatve, ki bremenijo naročnika. V kolikor ponudniki nudijo kakršen koli popust, mora ta biti že vštet v končno ponudbeno ceno z vsemi davki in prispevki.«

Iz predstavljene tabele iz obrazca št. 2 je tako razvidno, da so morali gospodarski subjekti vanjo vpisati le nekaj podatkov, pri čemer vsi ti izvirajo izhodiščno iz enega podatka, namreč iz podatka iz razdelka »2. Vrednost« iz vrstice »Celovita hidrološka hidravlična študija za utemeljitev ukrepov poplavne varnosti na porečju Savinje«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil tudi obrazec št. 2 ter izpolnjeno tabelo v 2. točki, pri čemer se ta tabela razlikuje od tabele iz razpisne dokumentacije. Tabela izbranega ponudnika je namreč sestavljena iz prve vrstice z navedbo vsebine posameznih stolpcev, petih vrstic za prikaz storitev, kot sedma vrstica pa je vrstica »Skupaj (EUR)«. Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik v tabelo vnesel dodatne vrstice, s čimer je prikazal sestavo cene storitev, ki jih ponuja za izvedbo razpisane študije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v posamezne razdelke stolpca »2. Vrednost« za vsako izmed storitev, ki jih je predstavil v stolpcu »1. Storitev«, vpisal zneske, ki znašajo vsoto, ki je navedena v razdelku vrstice »Skupaj (EUR)« iz istega stolpca. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik v razdelke stolpca »4. Znesek DDV« vpisal vrednosti, pri čemer vsota, ki je navedena v razdelku vrstice »Skupaj (EUR)« iz istega stolpca, znaša pravilen seštevek vseh vrednosti iz tega stolpca. Je pa treba pritrditi vlagatelju, da je izbrani ponudnik drugi, tretji, četrti in peti (izračunani) znesek DDV v stolpcu »4. Znesek DDV« vpisal nepravilno. Kot pa je razvidno iz tabele, so napačni zneski DDV posledica zamika vpisa podatkov za eno vrstico. Kljub napačnemu vpisu podatkov v štiri razdelke iz stolpca »4. Znesek DDV« so v posameznih razdelkih stolpca »5. Ponudbena cena« navedene vsote, ki upoštevajo vrednosti iz stolpca »2. Vrednost« in pravilne vrednosti zneska DDV zanje. Torej tudi podatek v razdelku »Skupaj (EUR)« iz stolpca »5. Ponudbena cena« je pravilna vsota podatkov iz tega stolpca, pa tudi podatkov iz vrstice »Skupaj (EUR)«. Naročnik je torej z uporabo podatkov, kot izhajajo iz vrstice »Skupaj (EUR)«, lahko ocenil ponudbo izbranega ponudnika v obsegu, ki ga določa točka 8.3. razpisne dokumentacije (str. 15), saj je izbrani ponudnik v tej vrstici predstavil podatke v obsegu, ki ga določa točka 8.2. razpisne dokumentacije (str. 15).

Iz predstavljenega je razvidno, da je izbrani ponudnik v tiste razdelke, ki izhajajo iz tabele, kot jo je določil naročnik v razpisni dokumentaciji (str. 64–65), podatke vpisal pravilno oziroma brez računskih napak, zato za ta del ponudbe izbranega ponudnika določbe o popravi očitne računske napake (četrti odstavek 78. člena ZJN-2) niso relevantne. V preostalem delu tabela, kot jo je pripravil izbrani ponudnik, sicer vsebuje določene napake, vendar so te v okoliščinah primera nebistvene in jih je naročnik smel spregledati (po analogiji druga poved iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj je v nadaljevanju navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje v celoti ne pogoja iz točke 4.1. razpisne dokumentacije (str. 22) ne pogoja iz točke 4.2. razpisne dokumentacije (str. 22−23), ki ju je naročnik določil v 4. točki razpisne dokumentacije pod naslovom Tehniško-kadrovska sposobnost.

Ob upoštevanju sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije (objave na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11613/2014 z dne 16. 12. 2014, JN11896/2014 z dne 30. 12. 2014, JN7/2015 z dne 5. 1. 2015, JN212/2015 z dne 13. 1. 2015, JN451/2015 z dne 22. 1. 2015, JN748/2015 z dne 4. 2. 2015 in JN764/2015 z dne 4. 2. 2015) je naročnik v uvodnem besedilu 4. točke razpisne dokumentacije (str. 22) določil:
»V primeru ponudbe v skupnem nastopu ali v primeru ponudbe s podizvajalci lahko zahtevanim referenčnim pogojem glede tehnične in kadrovske sposobnosti zadostijo partnerji in podizvajalci skupaj-kumulativno.«,
v točki 4.1. razpisne dokumentacije (str. 22):
»Ponudnik ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora ponudnik izkazati, da je pridobil pozitivne reference pri:
• načrtovanju protipoplavnih ukrepov na vodotokih v skupni dolžini vodotokov najmanj 50 km (OBRAZEC 12); in
• izdelavi hidroloških študij z modeliranjem prognoze visokih voda na porečjih v skupni prispevni površini najmanj 1000 km2 (OBRAZEC 13); in
• izdelavi hidravličnih študij in modeliranja pretočnih razmer površinskih vodotokov v skupni dolžini vodotokov najmanj 50 km (OBRAZEC 14).«,
v točki 4.2. razpisne dokumentacije (str. 22−23) pa:
»Ponudnik mora:
• izpolnjevati formalne, delovne in tehnične pogoje in imeti ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti razpisane storitve (OBRAZEC 15); in
• oblikovati projektno skupino, ki bo izvajala naročilo in bo sestavljena iz najmanj šestih (6) oseb,
• imeti kader s sledečimi referencami:
o enega vodje projekta z najmanj univerzitetno izobrazbo gradbeništva, z najmanj deset (10) let delovnih izkušenj na področju vodenja načrtovanja protipoplavnih ukrepov z najmanj eno referenco na vodotokih v dolžini vodotoka najmanj 25 km (OBRAZEC 16);
o enega strokovnjaka na področju hidroloških analiz in modeliranja z najmanj visokošolsko izobrazbo, z najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na področju analize hidroloških podatkov z modeliranjem hidroloških dogodkov in najmanj eno referenco izdelave hidroloških študij (analiza hidroloških podatkov, modeliranje, priprava hidroloških podlag) na porečju s prispevno površino najmanj 500 km2 (OBRAZEC 17);
o enega strokovnjaka na področju hidravličnega modeliranja površinskih vodotokov z najmanj visokošolsko izobrazbo, z najmanj pet (5) let delovnih izkušenj hidravličnega modeliranja površinskih voda in najmanj eno referenco hidravličnih študij in modeliranja površinskih voda na vodotoku v dolžini najmanj 25 km (OBRAZEC 18);
o enega strokovnjaka za hidrološke analize podatkovnih baz za različne variante računov poplavnih valov (projektnih pretokov), z najmanj visokošolsko izobrazbo in pet (5) let delovnih izkušenj (OBRAZEC 19);
o dva strokovnjaka na področju izdelave hidravličnih analiz, z najmanj visokošolsko izobrazbo in pet (5) let delovnih izkušenj (OBRAZEC 20).
Strokovnjaki lahko s svojimi referencami pokrivajo tudi več strokovnih področij, vendar pa število članov projektne skupine ne sme biti manjše od 6 oseb (v primeru, da ponudnik več zgoraj navedenih strokovnih področij pokriva z enim strokovnjakom, mora zagotoviti dodatno število strokovnjakov, za katere pa naročnik ni predpisal posebnih referenčnih zahtev, tako da bo razpolagal s skupino najmanj 6 strokovnjakov).«

Naročnik je gospodarskim subjektom posredoval tudi dodatne informacije prek portala javnih naročil, s čimer so te postale del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2). Tako je naročnik, kot je izpostavil vlagatelj (str. 5−6 zahtevka za revizijo), med drugim na vprašanje (št. 7):
»Naročnik na strani 23 razpisne dokumentacije navede pogoje za tehniško-kadrovsko sposobnost za ponudnika, in sicer:
''4.1. Ponudnik ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora ponudnik izkazati, da je pridobil pozitivne reference pri:
- načrtovanju protipoplavnih ukrepov na vodotokih v skupni dolžini vodotokov najmanj 50 km (Obrazec 12); in
- izdelavi hidroloških študij z modeliranjem prognoze visokih voda na porečjih v skupni prispevni površini najmanj 1000 km2 (obrazec 13); in
- izdelavi hidravličnih študij in modeliranja pretočnih razmer površinskih vodotokov najmanj 50 km (Obrazec 14).''
Naročnika naprošamo za odgovore na spodnja vprašanja:
- Na kakšnem nivoju (IDZ, IDP, PGD, PZI) morajo biti načrtovani poplavni ukrepi, da bodo upoštevani kot ustrezna referenca?
- Ali je v prvi alineji, v zahtevi za referenco iz načrtovanja ukrepov, »50 km« skupna dolžina načrtovanih UKREPOV ali dolžina VODOTOKA med izvirom in izlivom, na odseku katerega so bili načrtovani neki protipoplavni ukrepi (npr. 26-metrski nasip ob Savi, katere dolžina presega 50 km)?
- Ali bo naročnik upošteval le reference za načrtovanje CELOVITIH ukrepov in torej ne ukrepov lokalnega značaja in učinka (za zaščito npr. enega stanovanjskega objekta ob npr. Savi, katere dolžina presega 50 km)?
- Glede na to, da naročnik vendarle zahteva izkušnje z izvajanjem PODOBNIH nalog, pozivamo naročnika, da naj zahteva reference iz tretje alineje (za izdelavo hidrološko hidravličnih študij in modeliranja) s kombinacijo 1D in 2D modeliranja.«,
odgovoril (objava na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.15):
»Za ustrezne reference se štejejo vse faze projektne dokumentacije.
Za ustrezno referenco se šteje skupna dolžina ukrepa.
Naročnik bo upošteval reference načrtovanja celovitih ukrepov na manjšem območju npr. občine.
Naročnik v tem delu ne bo spreminjal razpisne dokumentacije.«.

Kot je razvidno iz prvega vprašanja (»Na kakšnem nivoju (IDZ, IDP, PGD, PZI) morajo biti načrtovani poplavni ukrepi, da bodo upoštevani kot ustrezna referenca?«), je spraševalec postavil vprašanje glede referenčnega pogoja, ki se nanaša na gospodarski subjekt (skliceval se je tudi na točko 4.1. razpisne dokumentacije), ne pa na kader, zato je treba odgovor (»Za ustrezne reference se štejejo vse faze projektne dokumentacije.«) razumeti oziroma uporabiti le glede razlage pogoja za gospodarski subjekt (saj je le v tem delu določen na jasen, natančen in nedvoumen način, prvi odstavek 9. člena ZJN-2), ne pa tudi za kader. Naročnik se pri odgovoru tudi ne sklicuje, da isti odgovor kot za gospodarske subjekte velja tudi za kader.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (str. 6), da naročnik nekaterih obrazcev ni prilagodil spremenjenim pogojem. To je naročnik priznal za obrazec št. 18, saj je na pobudo (št. 11):
»Obrazec 18 (zadnji stolpec tabele) ni skladen z zahtevo za referenco. Referenca se nanaša na področje hidravličnega modeliranja, v zadnjem stolpcu pa je navedeno ''Dolžina vodotoka s protipoplavnimi ukrepi (km)''. Uskladiti.«,
prek portala javnih naročil (4. 2. 2015, ob 9.24) odgovoril:
»V obrazcu 18 je, kot se ugotovili, prišlo do napake. Pravilno je: ''dolžina modeliranja''.«

Izbrani ponudnik je v ponudbi med drugim predložil:
 obrazec št. 12 za vodilnega partnerja (navedena dva projekta), za partnerja (naveden en projekt) in za podizvajalca (navedenih 10 projektov),
 obrazec št. 13 za vodilnega partnerja (navedenih šest projektov),
 obrazec št. 14 za partnerja (navedeni štirje projekti),
 obrazec št. 15 (navedenih sedem oseb, od česar štiri od vodilnega partnerja, dve od partnerja in ena od podizvajalca),
 dva obrazca št. 16 za vodilnega partnerja (za dve osebi, v vsakem obrazcu je naveden en projekt),
 tri obrazce št. 17 za vodilnega partnerja (za tri osebe, v vsakem obrazcu je naveden en projekt),
 obrazec št. 18 za partnerja (za eno osebo, naveden je en projekt),
 dva obrazca št. 19 za vodilnega partnerja (za dve osebi),
 tri obrazce št. 20 (za tri osebe, od česar dve osebi za partnerja in ena oseba za podizvajalca).

Naročnik je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) z dopisom št. 430-184/2014/18 z dne 17. 2. 2015 izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Izbrani ponudnik je na naročnikov poziv odgovoril z dopisom z dne 24. 2 2015 in mu predložil posamezne priloge.

Vlagatelj je navedel (str. 7−9 zahtevka za revizijo), da nobena izmed referenc v obrazcih št. 12 ni skladna z zahtevami, ki jih je določil naročnik.

Skladno s točko 5.2. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) je projektna dokumentacija sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Projekte, ki so našteti v točki 5.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1, kot je citiral vlagatelj (str. 6 zahtevka za revizijo), našteva tudi 2. člen Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008; v nadaljevanju: Pravilnik PD). Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika PD je razvidno, da gre za razvrščanje projektov glede na namen njihove uporabe. Skladno s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika PD projekt po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Kaj vsebujejo ti deli projekta, je določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku 5. člena Pravilnika PD. Tako skladno s četrtim odstavkom 5. člena Pravilnika PD elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev.

Vlagatelj je najprej opozoril (str. 7−8 zahtevka za revizijo), da že iz naziva projektov, ki ju je priglasil vodilni partner, ni mogoče razbrati, da gre za izdelano projektno dokumentacijo katerekoli faze protipoplanih ukrepov, temveč nakazuje, da je šlo za koncept o nadaljnjem razvijanju in načrtovanju ukrepov poplavne varnosti, enako pa izhaja iz člankov, na katera se je skliceval vlagatelj (str. 7 zahtevka za revizijo). Vlagatelj je še opozoril (str. 7 zahtevka za revizijo), da ni izrecno podana niti dolžina projektiranih protipoplavnih ukrepov, kar kaže na to, da ni šlo za projektno dokumentacijo, saj na konceptualnem nivoju ni mogoče podati zanesljive dolžine ukrepov. Vlagatelj je tudi navedel (str. 8 zahtevka za revizijo), da mu bil neutemeljeno zakrit podatek o »nosilcu reference«, saj ne gre za osebni podatek, pri čemer bi moral izbrani ponudnik navesti, kateri gospodarski subjekt je nosilec reference, ne pa navesti posameznika. Vlagatelj je predlagal (str. 8 zahtevka za revizijo), da vsebino obrazca št. 12 preveri Državna revizijska komisija.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 12:
 za vodilnega partnerja pri nazivu projekta navedel dva koncepta s podatkoma »>25km«, katerih nosilec je fizična oseba,
 za partnerja pri nazivu projekta navedel avtocestni odsek in strokovne podlage za DPN (IDP) s podatkom »10.2 [km]«, katerih nosilec je partner (in ne morebiti fizična oseba),
 za podizvajalca pri nazivu projekta navedel 10 podatkov, od katerih so štirje poimenovani avtocestni program s podatki »15.8 [km]«, nosilec vseh 10 projektov pa je fizična oseba.

Državna revizijska komisija upoštevajoč vlagateljevo opozorilo (str. 8 zahtevka za revizijo) ugotavlja, da sta v tabeli št. 12 pri vodilnem partnerju in podizvajalcu v stolpcu »Nosilec reference« navedeni fizični osebi in ne gospodarski subjekt, vendar to ni ključno za izpolnitev referenčnega pogoja. Iz uvodnega dela obrazca št. 12 izhaja, da so gospodarski subjekti lahko označili, ali gre pri izjavi za podatke o partnerjih, ponudniku ali podizvajalcih, zato je iz tega uvodnega besedila razvidno, na kateri gospodarski subjekt se nanaša referenca. Tudi v primeru, če bi bilo treba v stolpcu »Nosilec reference« navesti gospodarski subjekt, kar bi bilo možno, saj se z referenco na obrazcu št. 12 ugotavlja, kateri gospodarski subjekt izpolnjuje referenčni pogoj, pa bi ponudnik navedel podatek o fizični osebi (kot je to v tem primeru storil izbrani ponudnik v obrazcih za vodilnega partnerja in podizvajalca), to ne bi spremenilo tega, da se je na referenco skliceval gospodarski subjekt za izpolnitev referenčnega pogoja. Ne glede na odgovor, ali je naročnik smel vlagatelju zakriti podatke o fizični osebi v stolpcu »Nosilec reference« (izjavi za izbranega ponudnika in podizvajalca) in ali gre v tem primeru za kršitev prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, tudi seznanitev s tem podatkom ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj. Bistveno je namreč to, ali je naročnik smel izbranemu ponudniku priznati, da izpolnjuje referenčni pogoj na podlagi nezakritih podatkov, torej na podlagi podatkov, s katerimi se je vlagatelj lahko seznanil.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je predmet javnega naročila izdelava študije in ne izdelava projektne dokumentacije. Čeprav naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), to ne pomeni, da razpisne dokumentacije ni treba tolmačiti. Omejitev iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 je, da naročnik ne sme dajati razpisni dokumentaciji drugačnega pomena od tistega, ki ga ima, kar pa ne pomeni, da ni mogoče najti tolmačenja, ki v besedilu razpisne dokumentacije najde širši pomen; tj. pomen, ki je za gospodarski subjekt ugodnejši. Ključno je zato ugotoviti, ali bi naročnik lahko upošteval, da ponudnik izpolnjuje pogoj že po takem tolmačenju razpisne dokumentacije, ki je širše, a še vedno znotraj jezikovnih znakov.

Iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.15, je razvidno, da je naročnik določil, da se kot ustrezne reference štejejo vse faze projektne dokumentacije, ne pa vrste projektne dokumentacije, kar je ob izhodišču, da naročnik oddaja izdelavo študije, tudi sorazmerna zahteva glede na predmet javnega naročila (gl. druga poved iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2 in prim. 10. člen ZJN-2). Pri tolmačenju referenčnega pogoja iz točke 4.1. razpisne dokumentacije (str. 22) tudi ni mogoče zanemariti uvodnega besedila, iz katerega izhaja naročnikova zahteva po znanju in izkušnjah z izvajanjem »podobnih nalog«. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni ključno, ali je vodilni partner pri referenčnih poslih izdelal katero izmed projektnih dokumentacij (npr. IDZ, PGD, PZI), temveč je ključno, ali je izdelavo referenčnih konceptov mogoče vključiti v fazo projektne dokumentacije. Vlagatelj je sicer navedel (str. 7 zahtevka za revizijo), da »iz naziva projekta ni razbrati, da gre za izdelano projektno dokumentacijo (katerekoli faze) protipoplavnih ukrepov. Nasprotno, naziv nakazuje, da je šlo za koncept o tem, kako se bo (v nadaljevanju) razvijalo in načrtovalo ukrepe poplavne varnosti.« in se skliceval na dva članka, vendar Državna revizijska komisija le na podlagi navedenega ni mogla zaključiti, da naročnik ne bi smel upoštevati, da izdelave teh konceptov ni mogoče vključiti v nobeno fazo projektne dokumentacije. Državna revizijska komisija iz vlagateljevih navedb namreč ni mogla razbrati okoliščin, da ta koncepta nista podlaga za izdelavo nobenega dela projektne dokumentacije, npr. niti elaborata, katerega sestavina je tudi študija (četrti odstavek 5. člena Pravilnika PD). Na drugačnen zaključek ne vpliva vlagateljev poziv Državni revizijski komisiji, da preveri reference iz obrazca št. 12 (str. 8 zahtevka za revizijo) in da mu je bil onemogočen vpogled v podatke iz stolpca »Nosilec reference«, ki se v tem primeru nanaša na fizično osebo, saj je vlagatelj lahko vpogledal v podatke, ki so ključni za dokazovanje izpolnjevanja referenčega pogoja. Enako velja za podatke iz obrazca št. 13 (str. 8−9 zahtevka za revizijo), saj nerazkritje podatka o fizični osebi, ki je navedena v stolpcu »Nosilec reference«, ni moglo biti ključno za uveljavljanje kršitve glede neizpolnjevanja referenčnega pogoja, ki se nanaša na gospodarski subjekt. Iz uvoda obrazca št. 13 je sicer tako kot pri obrazcu št. 12 predvideno, da gospodarski subjekt označi, ali obrazec prilaga kot partner, ponudnik ali podizvajalec. Zato ni bistveno, ali je imel »zakoniti zastopnik UL FGG pooblastilo, da v imenu prijavljenega podizvajalca odloča o tem, kaj je podizvajalčeva poslovna skrivnost«, pa niti, ali je podizvajalec predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti (str. 9 zahtevka za revizijo). Kot že pojasnjeno, se z obrazci št. 12 in 13, pa tudi št. 14 (str. 9 zahtevka za revizijo), dokazuje referenčni pogoj (ki velja za gospodarski subjekt), zato ni bistveno, da so v stolpcu »Nosilec reference« nekaterih obrazcev št. 12, 13 in 14 navedene fizične osebe in ne gospodarski subjekti. V teh obrazcih je v uvodu navedeno, na kateri gospodarski subjekt se nanašajo. Morebitna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika bi bila zato nebistvena (prim. druga poved iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ob takšnem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali bi bilo možno varstvo po drugi pravni podlagi, in sicer kot varstvo osebnih podatkov (prim. prvi odstavek 22. člena ZJN-2 in 5. točka zapisnika o vpogledu št. 430-184/2014/29 z dne 9. 4. 2015). Ime in priimek fizične osebe sicer predstavljata osebni podatek v smislu 1. točke 6. člena ZVOP-1, saj sta podatek, ki se nanaša na posameznika, posameznik pa je skladno z 2. točko 6. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek.

Vlagatelj je opozoril (str. 7 zahtevka za revizijo) na način navedbe dolžine (»>25km«), vendar pa dve takšni vrednosti, ob pojasnilih iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije, zadoščata minimalni naročnikovi zahtevi najmanj 50 km. Zaradi znaka »>« je namreč dolžina več kot 25 km in ne točno 25 km. Tako ni ključno ugotavljati, koliko je njuna dejanska dolžina, saj je bistveno, da je izpolnjena minimalna zahteva.

Ob predstavljenem zaključku se Državni revizijski komisiji ni bilo treba opredeljevati še do vlagateljevih očitkov o neskladnosti referenc iz obrazca št. 12 za partnerja in podizvajalca, saj ne glede na ugotovitve to ne bi vplivalo na končni izid. Kljub vsemu pa Državna revizijska komisija pripominja, da je na vlagatelju trditveno in dokazno breme (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) za očitane kršitve (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), zato je treba upoštevati, da vlagatelj ne more zgolj dvomiti v reference (reference partnerja, str. 9 zahtevka za revizijo) ali uspeti z nedokazano trditvijo, da gre za dolžino odseka avtoceste in ne dolžino protipoplavnih ukrepov (štiri reference podizvajalca, str. 9 zahtevka za revizijo) ali dvomiti v to, kaj predstavlja preostalih šest referec podizvajalca (str. 9 zahtevka za revizijo). Ob takem zaključku se Državni revizijski komisiji tudi ni treba opredeljevati, ali je vlagatelj v vlogi z dne 13. 5. 2015 skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN predlagal dokaze za reference podizvajalca.

Vlagatelj je navedel (str. 10 zahtevka za revizijo), da se za referenčni projekt pod zaporedno številko 1 (obrazec št. 13) uporabljajo drugačne metode izračuna, za projekt pod zaporedno številko 4 (obrazec št. 13) pa je iz predloženega dokazila (izpis s tuje spletne strani) razvidno, da gre za analizo preteklega poplavnega dogodka in ne za prognozo visokih voda.

Gospodarski subjekti so morali obrazec št. 13 predložiti za dokazovanje modeliranja prognoze visokih voda na porečjih v skupni površini najmanj 1000 km2. Izbrani ponudnik je predložil obrazec št. 13 z vpisanimi šestimi podatki in skupno površino prispevnih območij 129.913 km2, vlagatelj pa je izpodbijal le dve referenci (pod zaporednima številkama 1 in 4), za kateri je skupna površina prispevnih območij 21.120 m2, zato je Državna revizijska komisija štela, da druge štiri reference za skupno površino prispevnih območij 108.793 km2, niso sporne. Ob predstavljenem izhodišču Državni revizijski komisiji ni ključno ugotavljati, ali sta referenci z zaporednima številkama 1 in 4 v obrazcu št. 13 skladni z naročnikovimi zahtevami, saj tudi v primeru, če nista, pri izbranemu ponudniku ne vplivata na izpolnitev referenčnega pogoja.

Glede vlagateljevega opozorila (str. 10 zahtevka za revizijo) o zakritju podatka iz stolpca »Nosilec reference« Državna revizijska komisija ponavlja, da ta podatek, čeprav bi vlagatelj vanj lahko vpogledal in uveljavljal, da bi moral biti vpisan gospodarski subjekt in ne fizična oseba kot posameznik, ne bi vplival na izpolnitev referenčnega pogoja.

Vlagatelj je navedel (str. 10−11 zahtevka za revizijo), da je partner predložil obrazec št. 14 z napačnim poimenovanjem stolpca »Dolžina vodotoka s protipoplavnimi ukrepi (km)« in ne s pravilnim »Dolžina modeliranja«, kot je naročnik navedel v odgovoru, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.24. Vlagatelj je nadaljeval, da zaradi napačnega naslova stolpca iz obrazca št. 14 »ni mogoče z gotovostjo trditi dolžino česa je DHD d.o.o. v obrazcu navedel«, zato bi moral naročnik to preveriti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.24, odgovoril na vprašanje v povezavi z obrazcem št. 18 in ne št. 14. Ne glede na to, ali je obrazcu št. 14 »smiselno ekvivalenten obrazec 18« (str. 11 zahtevka za revizijo) in da je njuna vsebina podobna, razlogi za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ne morejo temeljiti na širokem tolmačenju naročnikovega odgovora tudi za obrazec št. 14, če je tako tolmačenje v škodo ponudnikov. Naročnik mora namreč zagotoviti pregledno izbiro ponudb, podlaga zanjo pa je določitev pogojev na jasen, natančen in nedvoumen način (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). Vendar je ob nasprotnem izhodišču treba upoštevati, da širša jezikovna razlaga obrazca št. 14 (glede na pogoj), ki ni v škodo ponudnikov, dopušča razlago, da je bilo mogoče vpisati tudi podatek o »Dolžini vodotoka s protipoplavnimi ukrepi (km)«. Podatki iz ponudbe izbranega ponudnika sešteto predstavljajo več kot 50 km, zato je treba ugotoviti, da naročnik ne bi mogel napačno zaključiti, da je izbrani ponudnik izpolnil referenčni pogoj tudi v tem delu.

Vlagatelj je navedel (str. 11 zahtevka za revizijo), da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 15 navedel kadre, vendar se zaradi zakritja imen in priimkov se ni mogel prepričati, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj najmanj šestih članov projektne skupine in ali izpolnjujejo pogoj glede izobrazbe in referenc. Vlagatelj je predlagal (str. 11 zahtevka za revizijo), da to preveri Državna revizijska komisija.

Izbrani ponudnik je v obrazcu št. 15 navedel sedem različnih oseb, zanje pa je predložil tudi še druga zahtevana dokazila, ki vsebujejo potrebne izjave o izkušnjah in/ali izobrazbi, namreč obrazce št. 16, 17, 18, 19 in 20 ter vanje vpisal podatke o njihovih referencah, s čimer je zadoščeno zahtevam razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je navedel (str. 11−13 zahtevka za revizijo), da se zaradi zakritja imen in priimkov v obrazcu št. 16 ni mogel prepričati, ali gre za eno osebo ali dve osebi, pa niti, ali je nosilec reference, pa niti, ali izpolnjuje zahteve za vodjo projekta. Vlagatelj se je skliceval na odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.15 (str. 11−12 zahtevka za revizijo), in navedel (str. 12 zahtevka za revizijo), da izbrani ponudnik s predloženima referencama ni izpolnil naročnikovih zahtev o izdelavi projektne dokumentacije katerekoli faze. Vlagatelj je navedel (str. 12 zahtevka za revizijo), da iz naziva prve reference ni mogoče razbrati, da gre za izdelano projektno dokumentacijo, pa tudi njen nosilec ni bil na poslu imenovan za vodjo projekta, sicer pa ni podana niti točna dolžina projektiranih protipoplavnih ukrepov. Vlagatelj je nadaljeval (str. 12−13 zahtevka za revizijo), da iz naziva za drugo referenco ni mogoče razbrati, da gre za izdelano projektno dokumentacijo, pa tudi njen nosilec ni bil na poslu imenovan za vodjo projekta, sicer pa vpisani podatek o dolžini vzbuja dodaten sum, da izbrani ponudnik ni navajal podatka o projektirani dolžini protipolavnih ukrepov.

Izbrani ponudnik je predložil dva obrazca št. 16, in sicer za dve različni osebi. Izbrani ponudnik je za vsako izmed njih navedel referenco. Čeprav vlagatelj ni mogel vpogledati v ime in priimek oseb, ki sta navedeni v obrazcih št. 16, se je seznanil s podatki o nazivu projekta, naročniku, letu izdelave in površini prispevnega območja. Vlagatelj bi tako na podlagi teh podatkov lahko ugotavljal, kdo bi smel biti nosilec referenc.

Vlagatelj se je v napačnem kontekstu skliceval (str. 11−12 zahtevka za revizijo) na odgovor, objavljen objavljen na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.15, glede tega, da se kot ustrezne štejejo vse faze projektne dokumentacije. Kot že predhodno pojasnjeno, se je odgovor nanašal na reference gospodarskega subjekta in ne tudi kadra. Iz kadrovskega pogoja tudi ni izrecno razvidno, da bi morala biti priglašena oseba na referenčnem projektu odgovorni vodja projekta v smislu točke 4.2.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj naročnik v kadrovskem pogoju ni uporabil pojma »odgovorni vodja projekta«, ampak je uporabil pojem »vodja projekta«. Naročnik tudi za to javno naročilo ne zahteva odgovornega vodjo projekta, pač pa le vodjo projekta. Iz kadrovskega pogoja je nadalje razvidno, da je pri referencah treba upoštevati dolžino vodotoka, in sicer vsaj 25 km, kar je za reko Savo, ki je navedena v obeh projektih iz obrazcev št. 16, mogoče potrditi. V enem obrazcu št. 16 je naveden podatek 850 km, v drugem pa »>25 km«, kar oboje zadošča minimalni zahtevi. To zlasti velja ob dejstvu, da je vlagatelj navedel (str. 13 zahtevka za revizijo), da »dolžina celotnega vodotoka Save od izvira do izliva je cca 950 km, kar je splošno znano dejstvo«. Dejstvo, da je v enem obrazcu št. 16 zapisano »>25 km«, ne spremeni teh ugotovitev, saj znak »>« pomeni več kot. Glede na to, kaj je naročnik določil v kadrovskem pogoju na jasen, natančen in nedvoumen način (prvi odstavek 9. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da naročnik ne bi smel upoštevati niti projekta, ki ga je vlagatelj izpostavil kot prvega, tj. »izdelava predinvesticijske tehnično-prostorske dokumentacije« (str. 12 zahtevka za revizijo), saj zahteve, da bi to morala biti dokumentacija iz katere faze projektne dokumentacije, naročnik ni postavil, tolmačenje po roku za predložitev ponudb pa zaradi omejitve iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 ne more biti takšno, da bi razpisna dokumentacija pridobila drugačno vsebino. Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali je oziroma bi naročnik smel priznati kot skladnega z zahtevo kadrovskega pogoja tudi projekt iz drugega obrazca št. 16, saj je treba upoštevati, da je za izpolnitev kadrovskega pogoja zadostovala priglasitev že enega vodje projekta.

Vlagatelj je navedel (str. 14 zahtevka za revizijo), da se zaradi zakritja imen in priimkov v obrazcu št. 17 ni mogel prepričati, ali gre za eno osebo ali več oseb, pa niti, ali je priglašen strokovnjak na področju hidroloških analiz in modeliranja. Vlagatelj je še navedel, da »naziv reference dopušča tudi drugačno predvidevanje o tem, katere naloge/vsebine je projekt zajemal« (str. 14 zahtevka za revizijo), naročnik pa tudi ni preveril podatkov. Vlagatelj je predlagal, da podatke preveri Državna revizijska komisija.

Izbrani ponudnik je predložil tri obrazce št. 17, in sicer za tri različne osebe. Izbrani ponudnik je za vsako izmed njih navedel referenco. Čeprav vlagatelj ni mogel vpogledati v ime in priimek oseb, ki so navedene v obrazcih št. 17, se je seznanil s podatki o nazivu projekta, naročniku, letu izdelave in površini prispevnega območja. Vlagatelj bi tako na podlagi teh podatkov lahko ugotavljal, kdo bi smel biti nosilec referenc.

Vlagatelj je kot sporne izpostavil vse reference, glede ene (in s tem le reference enega kadra) pa je izrecno navedel, da »naziv reference dopušča tudi drugačno predvidevanje o tem, katere naloge/vsebine je projekt zajemal« (str. 14 zahtevka za revizijo). Iz tega je treba razumeti, da vlagatelj ni prepričan, da slednja referenca ni ustrezna. Iz vlagateljeve navedbe je razvidno, da bi bila referenca lahko neskladna z zahtevo kadrovskega pogoja, vendar lahko tudi skladna. Čeprav se vlagatelj ni seznanil z imenom in priimkom oseb, ki so nosilci referenc, to v ničemer ne vpliva na izpodbijanje vsebine teh referenc. Vlagatelj pa ni navedel nič, kar bi kazalo na to, da jih naročnik zaradi njihove vsebine (in ne zaradi naziva) ne bi smel priznati priglašenemu kadru.

Vlagatelj je navedel (str. 14−15 zahtevka za revizijo), da zaradi zakritja imena in priimka v obrazcu št. 18 ni mogel ugotoviti, ali je ta oseba nosilec reference, predvsem pa ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik priglasil strokovnjaka s področja hidravličnega modeliranja površinskih vodotokov. Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija preveri izpolnjevanje pogoja.

Izbrani ponudnik je predložil obrazec št. 18 za eno osebo in v njem navedel referenco. Čeprav vlagatelj ni mogel vpogledati v ime in priimek osebe, ki je navedena v tem obrazcu, se je seznanil s podatki o nazivu projekta, naročniku, letu izdelave in »dolžini vodotoka s protipoplavnimi ukrepi (km)«. Vlagatelj bi tako na podlagi teh podatkov lahko ugotavljal, kdo bi smel biti nosilec referenc.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (str. 15 zahtevka za revizijo), da je izbrani ponudnik predložil obrazec št. 18 z napačnim poimenovanje stolpca »Dolžina vodotoka s protipoplavnimi ukrepi (km)«, ne pa pravilnim »Dolžina modeliranja«, kot je naročnik navedel v odgovoru, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 4. 2. 2015, ob 9.24, pa zgolj dejstvo, da je navedeno to poimenovanje, še ne pomeni, da referenca ni vsebinsko skladna s kadrovskim pogojem in da ni izpolnjena zahteva po dolžini modeliranja. Vlagatelj tega niti ni zatrjeval, pač pa je zgolj navedel (str. 15 zahtevka za revizijo), da »ni mogoče z gotovostjo trditi dolžino česa je DHD d.o.o. v obrazcu navedel« in da bi moral naročnik podatek, ki ga je vpisal izbrani ponudnik, preveriti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obrazcu št. 18 naveden podatek 78 km, podatki s spletnih strani referenčnega naročnika (http://www.dem.si/sl-si/V-sozvo%C4%8Dju-z-naravo/Drava-v-Sloveniji), da je reka Drava, ki je navedena v referenčnem projektu, že v Sloveniji daljša od te dolžine, saj je v Sloveniji dolga 133 km, zato je očitno, da se podatek o dolžini iz obrazca št. 18 ne nanaša na dolžino vodotoka (tj. reke Drave).

Vlagatelj je navedel (str. 15–16 zahtevka za revizijo), da se zaradi zakritja imen in priimkov v obrazcu št. 19 ni mogel ugotoviti, ali gre za eno osebo ali sta ti osebi dve ter ali je ta oseba nosilec reference, predvsem pa ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik priglasil strokovnjaka za hidrološke analize podatkovnih baz. Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija preveri izpolnjevanje pogoja.

Izbrani ponudnik je predložil dva obrazca št. 19, in sicer za dve različni osebi. Obrazca št. 19 sta pripravljena v obliki izjave, ki ne vsebuje tabele za vpis podatkov o referencah, saj naročnik ni zahteval, da mora tudi strokovnjak za hidrološke analize podatkovnih baz imeti reference. Zato je izven konteksta in zahtev razpisne dokumentacije vlagateljeva navedba, da zaradi zakritja imena in priimka »ni mogel ugotoviti, […] ali je navedena oseba dejansko nosilec navedene reference« (str. 15 zahtevka za revizijo), pa tudi vlagateljev predlog, da Državna revizijska komisija zahteva pojasnila od naročnika glede priznanja reference (str. 16 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj je navedel (str. 16 zahtevka za revizijo), da se zaradi zakritja imen in priimkov v obrazcu št. 20 ni mogel ugotoviti, za koliko različnih oseb gre in je ta oseba nosilec reference, predvsem pa ni mogel ugotoviti, ali je izbrani ponudnik priglasil strokovnjaka na področju izdelave hidravličnih analiz Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija preveri izpolnjevanje pogoja.

Izbrani ponudnik je predložil tri obrazce št. 20, in sicer za tri različne osebe. Obrazci št. 19 so pripravljeni v obliki izjave, ki ne vsebuje tabele za vpis podatkov o referencah, saj naročnik ni zahteval, da morata tudi strokovnjaka na področju izdelave hidravličnih analiz imeti reference. Zato je izven konteksta in zahtev razpisne dokumentacije vlagateljeva navedba, da zaradi zakritja imena in priimka »ni mogel ugotoviti, […] ali je navedena oseba dejansko nosilec navedene reference« (str. 16 zahtevka za revizijo), pa tudi vlagateljev predlog, da Državna revizijska komisija zahteva pojasnila od naročnika glede priznanja reference (str. 16 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija še dodaja, da je na podlagi vpogleda v elektronski imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/) in na spletne strani vodilnega partnerja za kader ugotovila, da imajo vsi priglašeni kadri, ki so morali izpolnjevati tudi pogoj minimalne izobrazbe, vsaj minimalno zahtevano izobrazbo. Državna revizijska komisija je za tri kadre, ki niso kader vodilnega partnerja, v elektronskem imeniku pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije ugotovila, da imajo naziv univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, na spletni strani vodilnega partnerja pa je ugotovila, da imajo trije kadri doktorat znanosti, en kader pa znanstveni magisterij.

Vlagatelj je kot zadnje še navedel (str. 16 zahtevka za revizijo), da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, saj za ponujeno ceno ni mogoče izvesti javnega naročila.

Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 430-184/2014/14 z dne 11. 2. 2015, je naročnik v postopku oddaje javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe, pri čemer je bila ponudba izbranega ponudnika najcenejša. Pogoji za obvezno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika (druga poved iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2) niso bili izpolnjeni že zato ne, ker naročnik ni prejel vsaj štirih pravočasnih ponudb. Nadalje pa je razvidno, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika izbral in se je ni odločil izločiti, zato druge določbe iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2 niti niso ključne za rešitev zadeve. Državna revizijska komisija sicer še dodaja, da je namen instituta neobičajno nizke ponudbe v tem, da naročnik ne izloči neke ponudbe kot neobičajno nizke, ne da bi ponudniku omogočil, da pojasni svojo ponudbo. Vlagatelj torej niti ni v položaju, ki bi bil relevanten z gledišča instituta iz 49. člena ZJN-2. Vlagatelj je namreč predložil ponudbo, ki je bila dražja od ponudbe izbranega ponudnika, zato je jasno, da naročnik njegove ponudbe ni izločil kot neobičajno nizke. Tako se izkaže, da ni utemeljen zahtevek za revizijo v delu, kjer je vlagatelj očital kršitev 49. člena ZJN-2.

Vlagatelj je še navedel (str. 16 zahtevka za revizijo), da »iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče preveriti kakšen obseg del je predvidel izbrani ponudnik v svoji ponudbi, ker so bile cene v Obrazcu 23: Tarife in dodatno priloženem ceniku UL FGG na vogledu zakrite«, vendar je treba upoštevati, da so morali ponudniki predstaviti ceno storitev izdelave študije v obrazcu št. 2, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Podatek o ceni iz ponudbe izbranega ponudnika pa je vlagatelj videl, kar dokazujejo že vlagateljevi očitki o napakah pri vpisu DDV v tem obrazcu (str. 3−4 zahtevka za revizijo). Ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti tudi vpogled v vse podatke iz obrazca št. 23, ki se nanaša na dodatne in izredne storitve, in priloge (cenik), saj je naročnik cene (ki so predstavljene zgolj kot vrednosti po posamezni uri angažiranja določene osebe) zakril, za rešitev zadeve ni bistveno. Tudi v primeru, če bi bila podana kršitev prve povedi iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 v morebitni povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 in bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v cene, to ne bi moglo vplivati na uveljavljanje očitka o neobičajno nizki ponudbi.

Vlagateljevo sklicevanje na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ) (str. 16 zahtevka za revizijo) tudi ni bistveno za rešitev zadeve, saj je kljub temu, da iz prve povedi iz šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da je načeloma celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, treba upoštevati že vsaj to, da je iz celotnega šestega odstavka 22. člena ZJN-2 razvidno, da določbe ZDIJZ ne veljajo pred datumom oddaje naročila, datum oddaje naročila pa je dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna (34. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), kar se v primeru tega javnega naročila še ni zgodilo (prim. sedmi odstavek 79. člena ZJN-2 in dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku iz šestega odstavka 25. člena ZPVPJN).

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ni ugotovila razlogov, zaradi katerih bi bilo treba šteti, da je naročnik oddal javno naročilo ponudniku, ki ne izpolnjuje pogojev, kot jih je določil, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 6. 2015

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




























Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana,
 Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1115 Ljubljana,
 DHD, d. o. o., Praprotnikova 37, 2000 Maribor,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.