018-083/2015 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-083/2015 -4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Brizge in cevi« - sklop 3 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Medis, farmacevtska družba d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.06.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Brizge in cevi« v sklopu 3«, kot izhaja iz Spremembe odločitve o oddaji naročila št. 84508-002/14/75/15, z dne 20.03.2015.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.030,08 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 28.02.2014, in sicer pod št. objave JN 2427/2014 in v Uradnem listu Evropske unije dne 05.03.2014, pod številko objave 2014/S 045-074917. Naročnik je dne 20.03.2015 sprejel Spremembo odločitve o oddaji javnega naročila za brizge in cevi (dokument št. 84508-002/14/75/15), s katero je javno naročilo v 3. sklopu oddal v izvedbo družbi Medias international d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je izbrana ponudba popolna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja skupna končna ponudbena vrednost) najugodnejša. Naročnik je še pojasnil, da je spremembo odločitve izdal iz razloga, ker je izbrani ponudnik pri vpisu ponudbenih cen storil očitno tipkarsko napako. V obrazec ponudbe je končno ponudbeno vrednost za 3. sklop pomotoma vpisal v tisti del obrazca, ki je bil predviden za 2. sklop.
Zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj (dne 13.04..2015) pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik zahteve, ki se nanašajo na označevanje primarnega pakiranja sklopa 3 (Perfuzor brizga 50 ml, tridelna brez igle za 1 x uporabo), navedel v točki 3.f (Označevanje primarnega pakiranja na ovoju). Od ponudnikov je (med drugim) zahteval, da na ovojnino vpišejo datum sterilizacije in oznaki, da je ponujen izdelek brez lateksa in PVC-ja. Vlagatelj navaja, da je ob pregledu vzorcev, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ugotovil, da ti ne izpolnjujejo navedenih tehničnih zahtev (vlagatelj dodaja fotografijo vzorca). Zatrjuje, da je iz fotografije primarnega ovoja razvidno, da na njem ni navedenega datuma sterilizacije, prav tako ne vsebuje oznak, da je izdelek brez lateksa in brez PVC-ja. Iz navedenega razloga je ponudba izbranega ponudnika neprimerna. Vlagatelj še navaja, da navedene napake ni mogoče sanirati, saj gre za tehnične specifikacije, v te pa (skladno z 78. členom Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ni dovoljeno posegati (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-037/2015). Navaja še, da je ponudba v isti postavki tudi formalno nepopolna, saj ne vsebuje najmanj sledečih dokazil: 1. izjave proizvajalca, da material ne vsebuje lateksa, 2. dokazila proizvajalca, da sta tulec in bat iz polipropilena, 3. dokazila proizvajalca, da je guma na batu brizgalke narejena iz sintetičnega materiala, ki mora ustrezati standardu DIN EN 30993, 4. dokazila proizvajalca, da se graduacija (črna in modra barva) ne izbriše med uporabo ob prisotnosti etanola in razkužil ter 5. certifikata o sterilnosti, za ugotavljanje sterilnosti (iz katerekoli serije, ki je bila sterilizirana). Vlagatelj še opozarja, da je navedel zgolj tista manjkajoča dokazila, za katera je to lahko ugotovil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. Ker pa je bila tehnična in kataloška dokumentacija, vključno z natančnim opisom ponujenega izdelka, varovana kot poslovna skrivnost (in mu naročnik vanjo ni mogel omogočiti vpogleda), vlagatelj sumi, da (poleg že navedenih) manjkajo tudi druga dokazila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 23.04.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik na postavljeno vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (»Proizvajalci morajo pri izdelavi brizg upoštevati standarde kot so: ISO 13485, ISO 9001, ISO 7886 (1 in 2), ISO 8537, ISO 594 (1 in 2), ISO 11607-1, ISO 11135 in ISO 10993, ki odrejajo kvaliteto brizg za enkratno uporabo. Če proizvajalec upošteva vse naštete standarde, je ob dajanju v promet v EU praktično zadostil vsem strokovnim kriterijem, ki jih navajate npr. v točki 1 (Material) in točki 3 (Uporabnost), v sklopih 1 do 6, ter 8 in 9 - alineje d, c, f in g. Se strinjate?«) dne 08.04.2014 odgovoril: »Upoštevajte standarde, ki so navedeni v strokovnih zahtevah«. Iz vprašanja je razvidno, da se nanaša tudi na vse tiste zahteve iz razpisne dokumentacije, za katere vlagatelj trdi, da jih izbrani ponudnik ni izpolnil. Postavljeno vprašanje in predvsem odgovor nanj postaneta del razpisne dokumentacije, kar pomeni, da ju je potrebno upoštevati pri pripravi ponudbe. V danem primeru so bili torej pogoji, ki so bili zahtevani v točki 3 (Uporabnost), nepričakovani in nerazumljivi vsaj enemu ponudniku (tistemu, ki je postavil vprašanje). S citiranim vprašanjem je bilo zahtevano pojasnilo o tem, ali bo naročnik ponudbo obravnaval kot primerno, če bo sledila trenutno veljavnim standardom, čeprav ti ne obsegajo tudi zahtev iz 3. točke (Uporabnost). Standardi ISO in veljavna evropska zakonodaja namreč ne zahtevajo, da bi moral biti na ovoju natisnjen datum sterilizacije in oznaka, da izdelek ne vsebuje lateksa in PVC-ja. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je pomemben standard v proizvodnji medicinskih pripomočkov standard EN 15223 (ki je nadomestil standard EN - 980:2008), katerega vsebina se nanašana zahtevane podatke in simbole, s katerimi morajo biti označeni vsi medicinski pripomočki. Ti podatki zajemajo informacijo o tem, da gre za izdelek za enkratno uporabo, datum uporabnosti, metodo sterilizacije, serijsko številko, ime proizvajalca ipd. Navedeni standard ne zajema tudi podatka o načinu in datumu sterilizacij, niti informacije o tem, da pripomoček vsebuje PVC ali lateks. Standard predpisuje le, da mora proizvajalec s simbolom označiti pripomoček, ki vsebuje lateks ali PVC. Navedeno pomeni, da v kolikor pripomoček lateksa ne vsebuje, tega ni potrebno posebej označevati. Podobno velja za pripomočke, ki vsebujejo PVC oziroma ftalate. Pomemben standard je tudi EN ISO 10993, ki je bil v celoti prenesen v Evropsko direktivo o medicinskih pripomočkih (93/42 EEC in spremembe 2007/47/EC). Tudi ta standard ne omenja, da bi bilo potrebno podatke o PVC, lateksu in datumu sterilizacije označiti na ovoju. Izbrani ponudnik navaja, da je predložil Izjavo o skladnosti, v kateri je navedeno, da so vsi ponujeni pripomočki skladni s standardi, ki so bili v navedeni v okviru postavljenega vprašanja. Evropska direktiva določa, katere podatke je potrebno natisniti na nalepko na primarnem ovoju, med njimi pa ni tudi podatka o datumu sterilizacije in o prisotnosti lateksa ali PVC-ja. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da oddelek 7.5 Direktive 93/42 vsebuje določbe o označevanju izdelkov, ki vsebujejo ftalate, pri čemer določa, da pripomoček vsebuje ftalate le v primeru, ko so ti ftalati razvrščeni kot karcinogeni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje ter sodijo v posebno kategorijo 1 ali 2 iz priloge k Direktivi 67/548/EGS. Ker v danem primeru medicinski pripomočki ne vsebujejo takšnih ftalatov, neprisotnosti ftalatov ni potrebno označevati. Ponujeni medicinski pripomočki, zatrjuje izbrani ponudnik, ne vsebujejo ftalatov, zaradi česar jih proizvajalec ni označeval na ovoju, skladno z nasprotnim razlogovanjem pa tudi ni označil, da pripomoček ftalatov ali PVC-ja ne vsebuje. S takšnim ravnanjem je proizvajalec zadostil vsem standardom, ki so navedeni v strokovnih zahtevah, kot je to z odgovorom navedel naročnik. Poleg tega je podatek o datumu sterilizacije nepotreben, če ima izdelek na istem ovoju zapisan datum do katerega je pripomoček uporaben in s tem tudi sterilen. Izbrani ponudnik (podredno in informativno) opozarja, da tudi vlagateljev vzorec na ovoju ne vsebuje datuma sterilizacije, v kolikor je skladen z veljavnimi standardi, pa prav tako tudi nima oznake o tem, da lateksa ne vsebuje. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je njegova ponudba tudi formalno popolna. Predložena je tako izjava proizvajalca, da materiali ne vsebujejo lateksa (na 2. strani dokumenta Technical data sheet BD Plastipac Syringe without needle Sterile, Single use, Latex Free), kot tudi dokazilo proizvajalca, da sta tulec in bat iz polipropilena (na 2. strani istega dokumenta). Predloženo je tudi dokazilo proizvajalca, da je guma na batu narejena iz sintetičnega materiala, ki ustreza relevantnemu standardu. Iz navedenega dokumenta je razvidno tudi, da vse brizge ustrezajo standardom ISO 10993. Poleg tega je predložena tudi izjava proizvajalca (compliance with ISO 10993 series), s katero proizvajalec izrecno izjavlja, da je pripomoček izdelan v skladu z veljavnim standardom. Predloženo je tudi dokazilo proizvajalca, da se graduacija ne izbriše ob prisotnosti etanola in razkužil (na 2. strani navedenega dokumenta). Poleg tega je po naročnikovem pozivu ponudbo dopolnil še s certifikatom o sterilnosti, ki dokazuje, da so vsi izdelki proizvajalca označeni z nazivom »Sterilno do izteka roka uporabnosti«. S tem je ponudba tudi formalno popolna. Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov po predloženemu stroškovniku.

Naročnik je dne 07.05.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna. Pojasnjuje, da je v zvezi z izpolnjevanjem kriterijev, ki se nanašajo na označevanje primarne ovojnine, podal odgovor, da morajo ponudniki upoštevati standarde, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Če ponudniki upoštevajo vse standarde pa je jasno, da ponujeni izdelki (brizge) izpolnjujejo vse strokovne zahteve. Naročnik navaja, da je pomemben standard v proizvodnji medicinskih pripomočkov standard EN 15223 (ki je nadomestil standard EN - 980:2008), katerega vsebina se nanašana zahtevane podatke in simbole, s katerimi morajo biti označeni vsi medicinski pripomočki. Ti podatki zajemajo informacijo o tem, da gre za izdelek za enkratno uporabo, datum uporabnosti, metodo sterilizacije, serijsko številko, ime proizvajalca ipd. Navedeni standard ne zajema tudi podatka o načinu in datumu sterilizacij, niti informacije o tem, da pripomoček vsebuje PVC ali lateks. Standard predpisuje le, da mora proizvajalec s simbolom označiti pripomoček, ki vsebuje lateks ali PVC. Navedeno pomeni, da v kolikor pripomoček lateksa ne vsebuje, tega ni potrebno posebej označevati. Pomemben standard je tudi EN ISO 10993, ki je bil v celoti prenesen v Evropsko direktivo o medicinskih pripomočkih (93/42 EEC in spremembe 2007/47/EC). Tudi ta standard ne omenja, da bi bilo potrebno podatke o PVC, lateksu in datumu sterilizacije označiti na ovoju. Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi Izjavo o skladnosti, v kateri je navedeno, da so vsi ponujeni pripomočki skladni s standardi, ki so bili v navedeni v okviru postavljenega vprašanja. Naročnik še navaja, da je vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-037/2015 brezpredmetno, saj je izbrani ponudnik predložil ustrezen vzorec, ki je skladen z vsemi zahtevanimi oznakami. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika naročnik v celoti povzema navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija (v izogib ponavljanju) ne navaja ponovno.

Naročnik je dne 11.05.2015, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13.05.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 14.05.2015), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Ponovno opozarja na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero mora biti na primarnem pakiranju označen datum sterilizacije, ter oznaki, da je izdelek brez lateksa in PVC-ja. Res je, da vse navedene oznake niso predvidene s standardi, kar pomeni, da gre za zahtevo, ki je sicer strožja, vendar je (glede na razpisan predmet) upravičena in sorazmerna. Da so te zahteve smiselne in upravičene je mogoče sklepati tudi na podlagi njihove uporabe - končni uporabnik se bo namreč (zgolj ob ustreznih oznakah) lahko prepričal, da je blago ustrezno. Nihče od ponudnikov pa v zvezi s temi zahtevami tudi ni postavil nobenega vprašanja, kar še dodatno kaže na njihovo utemeljenost kljub dejstvu, da sicer presegajo zahteve iz standardov. Ker se naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik strinjajo v tem, da primarno pakiranje vzorca izbranega ponudnika spornih oznak ne vsebuje, je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Vlagatelj citira vprašanje v zvezi s standardi ter naročnikov odgovor nanj in zatrjuje, da naročnik s podanim odgovorom ni spreminjal vsebine razpisne dokumentacije, pač pa je z njim zgolj napotil na že podane strokovne zahteve. Navedeno pomeni, da so bili ponudniki dolžni upoštevati vse strokovne zahteve, oziroma upoštevati tudi zahteve, ki se nanašajo na označevanje primarnega pakiranja ponujenega vzorca (torej, da je na primarnem pakiranju med drugim naveden tudi datum sterilizacije ter oznaki, da je izdelek brez lateksa in PVC-ja). Naročnikovega odgovora torej ni mogoče razumeti na način, da so zahteve izpolnjene, v kolikor ustrezajo veljavnim standardom. Naročnik je tehnične specifikacije predmeta javnega naročila določil v razpisni dokumentaciji (v poglavju Strokovni kriteriji), zato bi moral pri presoji skladnosti predmeta upoštevati vse postavljene zahteve. Kakršnokoli drugačno stališče pomeni zgolj opravičilo za nezakonito ravnanje naročnika, oziroma za nedopusten (prepozen) poseg v razpisno dokumentacijo. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zahteval izjavo proizvajalca, da material ne vsebuje lateksa ter dokazili proizvajalca o tem, da sta tulec in bat iz polipropilena ter da se graduacija ne izbriše ob prisotnosti etanola in razkužil. Ker je izbrani ponudnik v zvezi s tem predložil zgolj prospekt o tehničnih podatkih, je njegova ponudba formalno nepopolna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in bi jo moral naročnik, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje še, da je ponudba izbranega ponudnika (iz vsaj štirih razlogov) tudi formalno nepopolna.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ponudnik mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, naročnik pa mora v razpisni dokumentaciji določiti način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav ter druge tehnične dokumentacije, lahko pa zahteva tudi predložitev vzorcev ponujenega blaga).

Vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker primarno pakiranje vzorca ponujenih brizg ne vsebuje vseh zahtevanih oznak, je potrebno presojati z upoštevanjem 16.in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2 mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Iz citiranih določil ZJN-2 je razvidno, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer je popolna ponudba samo tista, ki je (med drugim) tudi primerna, to pa je tista ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila v obravnavanem sklopu 3 je nakup 50 mililitrskih tridelnih perfuzor brizg za enkratno uporabo, brez igle. Naročnik je strokovne zahteve zanje navedel na 13. in 14. strani razpisne dokumentacije, in sicer v štirih točkah (1. Material, 2. Volumen, interval graduacije, pozicija konusa, 3. Uporabnost in 4. Pakiranje). Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na označevanje primarnega pakiranja navedel v točki f točke 3. (Uporabnost). Naročnik je zahteval od ponudnikov, da mora primarno pakiranju (ovoj) vsebovati naslednje podatke:

» - ime izdelka in volumen,
- ime proizvajalca,
- serijsko številko (lot) in CE oznako,
- datum sterilizacije in metodo sterilizacije,
- rok uporabe,
- oznako, da gre za izdelek za enkratno uporabo in
- oznako, da je brez lateksa in brez PVC-ja.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, je eden izmed potencialnih ponudnikov postavil naslednje vprašanje (vprašanje in odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 08.04.2015):

»Proizvajalci morajo pri izdelavi brizg upoštevati standarde kot so: ISO 13485, ISO 9001, ISO 7886 (1 in 2), ISO 8537, ISO 594 (1 in 2), ISO 11607-1, ISO 11135 in ISO 10993, ki odrejajo kvaliteto brizg za enkratno uporabo. Če proizvajalec upošteva vse naštete standarde, je ob dajanju v promet v EU praktično zadostil vsem strokovnim kriterijem, ki jih navajate npr. v točki 1 (Material) in točki 3 (Uporabnost), v sklopih 1 do 6, ter 8 in 9 - alineje d, c, f in g. Se strinjate?«

Naročnik je odgovoril z naslednjim pojasnilom:

»Upoštevajte standarde, ki so navedeni v strokovnih zahtevah«.

Vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna iz razloga, ker na primarnem pakiranju vzorca (naročnik si je na 24. strani razpisne dokumentacije pridržal pravico, da od ponudnikov lahko zahteva vzorce artiklov za posamezen sklop, kar je v obravnavanem primeru tudi storil) ni podatka o datumu sterilizacije ter oznake, da je izdelek brez lateksa in brez PVC-ja. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem v tem, da navedenih podatkov na primarnem ovoju vzorca izbranega ponudnika ni, vendar zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika kljub temu popolna. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na zgoraj citiran odgovor, z dne 08.04.2014, in navaja, da je z njim pojasnil, da morajo ponudniki upoštevati vse standarde, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Če so ponudniki upoštevali vse standarde pa je jasno, da ponujeni izdelki izpolnjuje tudi vse strokovne zahteve. Iz razloga, ker veljavni standardi ne zahtevajo, da morajo biti na primarnem ovoju tudi sporni podatki in ker ponujene brizge izpolnjujejo vse zahteve iz veljavnih standardov, je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna.

Z naročnikovim stališčem se ni mogoče strinjati. Vlagatelj namreč pravilno opozarja, da naročnik s citiranim odgovorom ni pritrdil postavljenemu vprašanju in ni spremenil razpisne dokumentacije, pač pa je z njim napotil na zahteve iz razpisne dokumentacije, oziroma pojasnil, da morajo ponudniki upoštevati vse standarde, ki so navedeni v njegovih strokovnih zahtevah. Ob navedenem so morali ponudniki, poleg standardov, na katere so bili opozorjeni v razpisni dokumentaciji (naročnik je v zvezi s tem zahteval le, da »mora biti gumica na batu brizgalke narejena iz sintetičnega materiala, ki mora ustrezati standardu ISO 10993, DIN EN 30993«), upoštevati tudi vse ostale naročnikove strokovne zahteve, torej tudi vse zahteve, ki se nanašajo na primarno pakiranja, oziroma dostaviti takšne vzorce brizg, ki na primarnem ovoju vsebujejo tako podatek o dnevu sterilizacije, kakor tudi oznako o tem, da ne vsebujejo lateksa in PVC-ja. Čeprav zahtevani oznaki (o čemer med naročnikom, izbranim ponudnikom in vlagateljem ni spora) presegata zahteve iz veljavnih standardov, pa ostaja dejstvo, da so jih morali ponudniki upoštevati, oziroma naročniku dostaviti takšne vzorce, ki na primarnem pakiranju vsebujejo vse zahtevane podatke. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil vrsto zahtev, ki se nanašajo na označevanje primarnega pakiranja, je bil dolžan te zahteve tekom pregleda vzorcev tudi upoštevati. Naročnik namreč po poteku roka za oddajo ponudb ne more samovoljno odločati o tem, katere izmed postavljenih strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije (četudi je ocenil, da so pretirane in nepotrebne) bo upošteval pri presoji ponudb (vzorcev).

Kot že izhaja iz te obrazložitve, mora naročnik ponudbo, ki ni popolna, izločiti (prvi odstavek 80. člen ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev (ker je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu poslano na Portal javnih naročil pred uveljavitvijo novele ZJN-2E, Državna revizijska komisija navaja tiste določbe zakona, ki so veljale pred opravljenimi zakonskimi spremembami). Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja ponudb ne sme dopustiti spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (1., 2. in 3. alineja tretjega odstavka 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da so ponudniki dolžni zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo (v okvir katere v obravnavanem primeru sodijo tudi vzorci). Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (povprečno skrbnega) ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost tistemu delu ponudbe, v katerem ponudnik predstavi predmet ponudbe. Ponudniki morajo biti namreč pri pripravi tega dela ponudbe še posebno pazljivi iz razloga, ker predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki namreč lahko, kot že navedeno, v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo, vendar pa naročnik (med drugim) ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik predložil vzorec, ki na primarni embalaži nima vseh zahtevanih oznak (manjka podatek o datumu sterilizacije in oznaka o tem, da ponujena brizga ne vsebuje oznake lateksa in PVC-ja). Ker naročnikova zahteva, da morajo ponudniki predložiti vzorec ponujenega izdelka, že po naravi stvari pomeni, da mora vzorec ustrezati vsem tehničnim zahtevam (saj mora biti kasneje dobavljena stvar po svojih lastnostih in opisih skladna z vzorcem), oziroma iz razloga, ker je navedeno pomanjkljivost vzorca potrebno razumeti na način, da bodo v primeru izbire dobavljeni izdelki brez zahtevanih oznak, je Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom sledila. Izdelki, ki na primarnem ovoju nimajo vseh zahtevanih oznak namreč ne izpolnjujejo vseh strokovnih zahtev naročnika. Takšne pomanjkljivosti ponudbe pa naročnik (na kar opozarja tudi vlagatelj) tudi ne more odpraviti v okviru dopustnih dopolnitev ponudb iz 78. člena ZJN-2, saj bi v nasprotnem primeru posegel v tehnične specifikacije ponujenega predmeta.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in (posledično) nepopolna. Zato Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov, ki se prav tako nanašajo ne (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika ni obravnavala. Presoja slednjih namreč ne bi mogla več vplivati niti na položaj vlagatelja, niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Z razveljavitvijo sklepa o oddaji javnega naročila (v sklopu 3) se postopek vrne v fazo ponovnega pregleda prispelih ponudb. Naročnik bo moral (v primeru, če se bo odločil sprejeti novo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila) v ponovljenem postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb upoštevati ugotovitve iz tega sklepa in izločiti vse ponudbe, ki ne vsebujejo vseh zahtevanih oznak primarne embalaže.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna, je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj je zahteval povrnitev naslednjih stroškov: 918,09 EUR za plačilo takse, 600,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo (stroški dveh delavcev v skupnem obsegu 24 delovnih ur, pri urnem bruto strošku delavca 25,00 EUR), 600,00 EUR za sestavo pripravljalne vloge, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (stroški dveh delavcev v skupnem obsegu 24 delovnih ur, pri urnem bruto strošku delavca 25,00 EUR), ter dvakrat po 20 EUR za materialne stroške, ki obsegajo tiskanje in pošiljanje. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške, ki jih je imel s plačilom zakonsko določene takse, in sicer v višini 918,09 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo).

V zvezi s stroški dela, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni ter koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Merila za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, morajo biti določena objektivno (ne zadošča, da so stroški potrebni za dosego končnega uspeha v sporu, ampak morajo biti v pravilnem razmerju s procesnim ciljem, biti morajo smotrni), stranka pa mora v postopku pravnega varstva, v skladu z načelom vesti in poštenja, obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa je dolžna kriti sama. Ni namreč mogoče upoštevati le položaja ene stranke, pač pa je potrebno zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke. Med upravičenimi pričakovanji strank v postopku pa je tudi varstvo pred nastajanjem nepotrebnih stroškov. Zato ne glede na to, da imajo stranke v predrevizijskem in revizijskem postopku pravico nastopati same ali po pooblaščencu, to še ne pomeni, da je nasprotni stranki mogoče naložiti breme vseh nastalih stroškov, če vlagatelj nastopa sam. Po presoji Državne revizijske komisije zato vlagateljem, ki v postopku pravnega varstva nastopajo sami in uveljavljajo povrnitev stroškov dela, le-teh ni mogoče priznati kot potrebnih v višjem znesku, kot bi jih bilo mogoče priznati vlagateljem, ki so zastopani po odvetniku in katerim se potrebni stroški odmerijo skladno z veljavno odvetniško tarifo. V nasprotnem primeru bi bila lahko porušena pravna varnost nasprotne stranke (naročnika), saj vnaprej ne bi mogel oceniti, kakšno breme bo v primeru neuspeha nosil, saj ne bi mogel predvideti dejanskega obsega opravljenih ur, njihove potrebnosti in njihove denarne vrednosti.

Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in spremembe, v nadaljevanju: ZOdv) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Zato gre vlagatelju, ki je imel takega pooblaščenca, v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, tj. tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe). Poleg tega vlagatelj, ki nastopa sam, ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Zato je po presoji Državne revizijske komisije vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela mogoče priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da bi v konkretnem primeru, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, prve točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife, vrednosti točke v višini 0,459 EUR ter 22 % DDV) znašala 559,98 EUR, je Državna revizijska komisija za sestavo zahtevka za revizijo, kot potrebne, priznala stroške dela v višini 111,99 EUR, v presežku pa je priglašene stroške dela zavrnila. Priglašeni strošek za sestavo vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, in drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 13.05.2015, namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Vlagatelj je pri obeh vlogah zahteval tudi po 20,00 EUR za materialne stroške (tiskanje, pošiljanje). Ker vlagatelj v tem delu stroškov, upoštevaje peti odstavek 70. člena ZPVPJN, ni opredeljeno navedel, niti jih ni izkazal, jih Državna revizijska komisija ni priznala.

Naročnik je tako vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.030,08 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahteve zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, in zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 04.06.2015

predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Medis, farmacevtska družba d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče
- Odvetniška družba Fabiani, Petrovič, Jeraj o.p., d.o.o., Bleiweisova 30, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu