018-068/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-068/2015-22

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbeno - obrtniških in inštalacijskih del ter dobava in montaža vgradne opreme na objektu UKC Ljubljana - DTS sever II. faza« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družba Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in družba Strabag d.o.o., ki jo zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak o.p., d.o.o., Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.05.2015

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba gradbeno - obrtniških in inštalacijskih del ter dobava in montaža vgradne opreme na objektu UKC Ljubljana - DTS sever II. faza« kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 4300-6/2013/407, z dne 23.02.2015.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 27.542,31 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

6. Zahteve izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrnejo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 09.09.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN 9079/2014. Naročnik je dne 23.02.2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-6/2013/407, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, Grafist d.o.o., Sermin 7b, Koper in AC Asfalti d.o.o., Ulica Malči Beličeve 109, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da sta bili (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) ponudba prvega vlagatelja, ki se je uvrstila na prvo mesto, ter tretjeuvrščena ponudba (družbe IMP d.d.) nepravilni in nepopolni. Zato je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto. Popolnosti preostalih dveh ponudb (vključno s ponudbo drugega vlagatelja) naročnik ni presojal.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 16.03.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je sodeloval v predhodnem postopku za smiselno isti predmet. Kljub temu, da je naročnik v njem razpolagal le z eno popolno ponudbo (s ponudbo prvega vlagatelja v konzorciju z VG5 d.o.o.), je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik tudi v tem postopku ne želi izbrati njegove (sicer najugodnejše) ponudbe. Prvi razlog za izločitev ponudbe prvega vlagatelja temelji na pogoju, ki se glasi: »v kolikor ponudnik izkazuje izpolnjevanje reference s podizvajalcem, mora GOI dela, ki so predmet tega javnega naročila, ta podizvajalec tudi izvesti v pretežnem delu«. Prvi vlagatelj se strinja z naročnikom, da naj bi podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d. (pred spremembo deležev) izvedel dela v višini 11,19 % od skupne ponudbene vrednosti brez DDV, vendar opozarja, da navedeno na popolnost njegove ponudbe ne bi smelo vplivati. Naročnik je določil, da so za presojo pretežnosti del, oddanih podizvajalcem, relevantna le GOI dela in ne vsa dela. Prvi vlagatelj je vrednost GOI del (to je GOI dela brez opreme, CNS in nepredvidenih del) ovrednotil na 12.931.002,22 EUR, kar pomeni, da bi podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d., glede na prvotno formulacijo ponudbe, izvedel GOI dela v 15,43 % deležu. Že iz tega razloga je naročnikova presoja neustrezna. Poleg tega je prvi vlagatelj dne 04.02.2015 dopolnil oziroma spremenil ponudbo na način, da je podizvajalcu Zagorje - Tehnobeton d.d. spremenil obseg del, navedel nove deleže in v zvezi s tem predložil vse potrebne dokumente. Po dopolnitvi ponudbe je naveden podizvajalec prevzel dela v vrednosti 8.135.417,15 EUR brez DDV, kar predstavlja 62,91 % ponudbene vrednosti GOI del (v tej vrednosti ni upoštevana vrednost CSN-a in opreme, za kar je bilo potrebno predložiti posebne reference). Naročnik navedene spremembe ni upošteval, ker naj bi nasprotovala določbam 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Prvi vlagatelj zatrjuje, da z navedeno spremembo ni posegel v nobenega izmed elementov ponudbe, v katere ni dovoljeno posegati, poleg tega je zakonodajalec takšno spremembo (z novelo ZJN-2E) izrecno dopustil. Ker je po stališču Državne revizijske komisije (sklep št. 018-260/2014) dovoljena zamenjava podizvajalca v celoti, je še toliko bolj dovoljena sprememba deleža, ki ga bo izvedel že v ponudbi določen podizvajalec. Poleg tega razpisna dokumentacija ni določala, kaj je ključna vsebina ponudbe, zaradi spremembe ključne vsebine ponudbe pa je bila ponudba prvega vlagatelja izločena. Prvi vlagatelj zatrjuje, da naročnik svoje navedbe pojasnjuje s stališči Državne revizijske komisije, ki so bila sprejeta pred novelo ZJN-2E. Napačno je tudi stališče naročnika, da je prvi vlagatelj opravil spremembo ponudbe izven naročnikovega poziva. Dopolnitev ponudbe opravi ponudnik, zato ni pomembno, ali jo dopolni oziroma spremeni po pozivu naročnika ali sam. Prvi vlagatelj opozarja, da izvedba GOI del (tudi) v deležu 15,43 % lahko predstavlja pretežni del, saj je ta pojem nejasen. Nejasnih določil razpisne dokumentacije pa ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno, kot popolno, šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli izmed možnih razlag. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je napačna tudi naročnikova presoja, ki se nanaša na referenco dobavitelja vgradne opreme. Navaja, da je navedeno zahtevo (iz točke 2.2.4.5) dokazoval s Potrdilom o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme podizvajalca Mollier d.o.o., ki ga je potrdil naročnik. Prvi vlagatelj navaja vsebino referenčnega dela in zatrjuje, da je njegov podizvajalec (Mollier d.o.o.) opravil dobavo in vgradnjo pohištvene serijske opreme, pohištvene vgradne opreme, medicinsko serijske opreme in medicinsko vgradne opreme. Ob dejstvu, da je morala referenca zajeti vso navedeno opremo, pri čemer razmerje vrednosti posamezne opreme ni pomembno, je prvi vlagatelj referenčno zahtevo izpolnil. Naročnik ga je zato neutemeljeno pozval k dopolnitvi reference, saj je v izpodbijani odločitvi sam zapisal, da so njegove zahteve glede zahtevane vrednosti referenčnih del (z ali brez DDV) nejasne. Naročnik je v pozivu navedel, da referenčno potrdilo družbe Mollier d.o.o. ni ustrezno, saj ne izpolnjuje pogoja glede vrednosti, zato ga je pozval k predložitvi drugega potrdila o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme. Ob upoštevanju naročnikovega poziva, je njegovo stališče, da naj bi prvi vlagatelj mimo njegovega poziva uvedel dodatnega podizvajalca, nerazumljivo. Ne glede na dejstvo, da referenčni posel podizvajalca Mollier d.o.o. ustreza naročnikovim zahtevam, je prvi vlagatelj spremenil svojo ponudbo tako, da je navedeno referenčno zahtevo izpolnil z drugim podizvajalcem. Prvi vlagatelj se v zvezi z navedeno spremembo sklicuje na stališča, ki jih je navedel pri predhodnem očitku. Navaja še, da bi moral naročnik njegovo ponudbo obravnavati kot popolno tudi zato, ker je iz enakih razlogov, zaradi katerih je njegovo ponudbo izločil, kot popolno izbral ponudbo izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik na skupno ponujeno ceno v višini 24.422.903,34 EUR brez DDV podal enotni popust v višini 25 %. Iz ponudbe je razvidno, da izbrani ponudnik, oziroma družba SGP Pomgrad d.d. nastopa s petimi podizvajalci. Prvi vlagatelj navaja vrednostno udeležbo njihovih deležev in ugotavlja, da vsota vrednosti njihovih del znaša 60 %, s čimer presega 50 % delež vodilnega partnerja. Izbrani ponudnik je bil zato primoran spremeniti vrednosti in deleže svojih podizvajalcev. Naročnik je tako izbranega ponudnika pozval, naj predloži izjave vseh nominiranih podizvajalcev, iz katerih bo izhajalo, da so seznanjeni s ponujenim popustom ter da se popust upošteva tudi pri obračunu njihovih del, sicer bo popust bremenil ponudnika. Izbrani ponudnik je dne 30.01.2015 predložil le soglasje podizvajalca SGP Pomgrad gradnje d.o.o. Prvi vlagatelj navaja, da so se iz navedenega razloga vrednostne udeležbe med podizvajalci spremenile. Opozarja, da je bila njegova ponudba izločena, ker je podizvajalcu delež povečal, ponudba izbranega ponudnika pa je bila, kljub spremembi vrednostne udeležbe udeleženih podizvajalcev, izbrana kot najugodnejša. Poleg tega je naročnik spregledal, da je ponudba izbranega ponudnika (tudi po opravljeni dopolnitvi) še vedno nepopolna, saj bo vodilni partner SGP Pomgrad d.d. prevzel minus 5,13 % del - to je svoj 50 % delež minus 55,13 %, kolikor znaša delež njegovih podizvajalcev. Prvi vlagatelj še opozarja, da vodilni partner izbranega ponudnika, ki je podal referenco, ne bo prevzel izvedbe del, zato je predložena referenca nesmiselna. Poleg tega je iz referenčnega potrdila razvidno, da je pri izvedbi del vodilni partner sodeloval z družbama Begrad d.d. (ki je izvedla 31,45 % del) in IMP d.d. (ki je izvedla 36,95 % del), slednja pa je izvajala tudi instalacijska dela. Naročnik je torej kljub temu, da je SGP Pomgrad d.d. v referenčnem delu sodeloval zgolj z 31,60 % udeležbo, pri čemer instalacijskih del ni izvedel, dopustil sklicevanje na referenco partnerja IMP d.d., čeprav je v obrazcu OBR 2.2d izrecno zapisal, da se sklicevanje na reference ostalih subjektov ne bo upoštevalo, družba IMP d.d. pa tudi ne sodeluje v izbrani ponudbi. Izbrani ponudnik je v fazi dopolnjevanja ponudbe predložil tudi pogodbo, ki sta jo sklenili družbi SGP Pomgrad gradnje d.o.o. in Tames d.o.o., iz katere je razvidno, da je vodovodna del izvedel Tames d.o.o.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 20.03.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da prvi vlagatelj naročnikovih pozivov k dopolnitvi njegove ponudbe ni navedel kot dokaz, zato so trditve, ki se nanašajo na spremembe vrednosti del in deležev v njegovi ponudbi, zaradi pomanjkanja dokaznega bremena, nepreverljive in jih je potrebno zavrniti. Četudi bi se sprememba ponudbe (ki se nanaša na deleže podizvajalcev) po vsebini štela za zakonito, pa je ta tudi sicer prepozna. Prvi vlagatelj namreč zatrjuje, da je bil pozvan k dopolnitvi dne 30.01.2015. Ker je bil rok za dopolnitev oziroma spremembo določen dne 02.02.2015 ali najkasneje dne 03.02.2015 do 12.00 ure, prvi vlagatelj pa jo je posredoval dne 04.02.2015, je prepozna. Izbrani ponudnik tudi zatrjuje, da iz obrazložitve predloga ZJN-2E izrecno izhaja, da so morali podatki, s katerimi se dopolnjuje ali spreminja ponudbe, obstajati pred potekom roka za oddajo ponudb, ter da je sprememba ponudbe mogoča pod pogojem, če prvotno predložena ponudba ne odraža dejanskega stanja (dejansko stanje je moralo obstajati že v času prvotne ponudbe). Vsi ponudniki, ki so že v fazi oddaje ponudbe izpolnili pogoje iz razpisne dokumentacije, bi bili namreč ob drugačni obravnavi v neenakopravnem položaju s ponudnikom, ki bi ponudbo lahko dopolnili s podatki, ki v času oddaje ponudbe še niso obstajali. Dopustnost dopolnjevanja ponudbe mimo teh pravil pomeni zlorabo poštene konkurence in neupravičeno pridobivanje prednosti ter kršitev 3. alineje tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Obseg dopolnitev in sprememb ponudb izven dejanskega stanja, ki je obstajalo že v času oddaje ponudbe, je tudi v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Direktivo 2014/18/ES. Upoštevajoč sodno prakso Sodišča EU, so dopustne le tiste dopolnitve ponudbe, ki ne posegajo v enakopravno obravnavo ponudnikov ter ne vplivajo na transparentnost izvedenih postopkov, dejansko stanje (podatki, elementi) pa je obstajalo že pred iztekom roka, ki je določen za predložitev ponudb. Tudi Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2014/18/ES, z dne 26.02.2014, ne prinaša bistvenih sprememb na področju dopustnosti dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, oziroma vsaj ne takšnih, ki bi lahko služile kot izgovor za dopolnjevanje in spreminjanje ponudb mimo pravil poštene konkurence. Izbrani ponudnik navaja, da je naročnik v točki 2.2.4.2 (Referenca ponudnika) zahteval, da v kolikor ponudnik izkazuje izpolnjevanje reference s podizvajalcem, mora GOI dela, ki so predmet tega javnega naročila, izvesti v pretežnem obsegu. Navaja, da je prvi vlagatelj (izven roka za dopolnitev ponudbe) dne 04.02.2015 spremenil obseg del podizvajalcev. Ti podatki niso obstajali že pred potekom roka za oddajo ponudbe, kar je pogoj za dopustnost spremembe ponudbe. Tudi sicer novela ZJN-2E ne določa (več) odprave formalne nepopolnosti na predlog gospodarskega subjekta, saj je zakon tudi v tem delu spremenjen. Za spremembo ponudbe, s katero se povečuje obseg del podizvajalca zaradi neizpolnjevanja pogoja razpisne dokumentacije, torej ni mogoče trditi, da je obstajala pred potekom roka za oddajo ponudbe. Poleg tega zahtevani pogoj predstavlja takšen element ponudbe, ki vpliva na razvrstitev vlagateljeve ponudbe glede na preostale ponudbe. Prvi vlagatelj poskuša prikazati, da je neizpolnjevanje pogojev nepomembno, takšna razlaga pa presega namen dopustnega dopolnjevanja in spreminjanja ponudbe ter omogoča negativne prakse, ki bi lahko pripeljale do izkrivljanja konkurence in taktiziranja ponudnikov. Izbrani ponudnik razlaga pojem »pretežnost« in navaja, da ta pojem, upoštevajoč Slovar slovenskega knjižnega jezika, pomeni večji del, torej več kot polovico, oziroma gre (v obravnavanem primeru) za takšen obseg del, ki je v primerjavi z obsegom preostalih sodelujočih družb, vsaj večji od njihovega dela. Ob navedenem pa prvi vlagatelj, tudi če bi se upošteval 15,43 % del podizvajalca Zagorje - Tehnobeton d.d., zahteve po pretežnem obsegu del ni izpolnil. Iz ponudbe prvega vlagatelja izhaja, da naj bi njegov podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d. izvedel 11,19 % del, podizvajalec Makro 5 Gradnje d.o.o. pa 12,78 %. Prvi vlagatelj, ki torej nima izkušenj, bi izvedel največji obseg GOI del. Poleg tega, še zatrjuje izbrani ponudnik, mu na vpogledu ni bil omogočen vpogled v referenco Kliničkog bolničkog centra Zagreb (čeprav gre za referenco javnega naročnika), kar kaže na to, da prvi vlagatelj (kljub dopolnitvi ponudbe) ni izpolnil zahtevanega pogoja. Izbrani ponudnik navaja, da gre tudi pri spremembi ponudbe z novim podizvajalcem (to je družbo Gorenje GTI d.o.o.) za takšne podatke, ki v času oddaje ponudbe niso obstajali, zato je navedena dopolnitev nezakonita, prvi vlagatelj pa tako ni izpolnil referenčne zahteve. Izbrani ponudnik zatrjuje, da njegova ponudba ne vsebuje istovrstnih kršitev kot ponudba prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj nima lastne reference, izbrani ponudnik pa jo ima, saj je v preteklosti že izvedel dela, ki jih je naročnik pripoznal kot referenčna. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je GOI dela v okviru ponudbe prepustil povezani družbi SGP Pomgrad Gradnje d.o.o. Ker ima izbrani ponudnik reference tudi sam, lahko kvalitetno nadzira in usmerja navedeno družbo. Izbrani ponudnik še dodaja, da je pri sporni referenci izvajal tudi instalacijska dela, kar izhaja iz mesečnih situacij, ter iz ostale dokumentacije, s katero razpolaga tudi investitor.

Naročnik je dne 01.04.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja pogodbe, ki jih je sklenil s prvim vlagateljem in zatrjuje, da so njegovi očitki o tem, da ga naročnik ne želi izbrati, neutemeljeni. V zvezi z referenčno zahtevo iz točke 2.2.4.2, pojasnjuje naročnik, je prvi vlagatelj v ponudbo predložil potrdilo o referenčnem delu, ki ga je izvedel njegov nominirani podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d. Prvi vlagatelj je predložil tudi 12 potrdil o referenčnem delu, za katera je naročnik ugotovil, da niso ustrezna (čemur prvi vlagatelj ne oporeka). Naročnik navaja, da je podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d. nominiran za izvedbo GOI del v vrednosti 1.995.615,30 EUR brez DDV, kar znaša 11,19 % od skupne ponudbene vrednosti brez DDV. Drugi podizvajalec v vlagateljevi ponudbi (družba Makro 5 Gradnje d.o.o.), ki je prav tako nominiran za izvedbo GOI del, naj bi prevzel 12,78 % od skupne ponudbene vrednosti. Ker bo prvi vlagatelj izvedel preostala dela je jasno, da bo podizvajalec Zagorje - Tehnobeton d.d.. izvedel najmanjši delež GOI del. Naročnik navaja, da za presojo pretežnosti del niso relevantna le GOI dela, saj mednje sodijo tudi CSN in nepredvidena dela. Tudi če bi naročnik sledil prvemu vlagatelju in bi delež podizvajalca znašal 15,43 %, naveden delež še vedno ne predstavlja (zahtevanega) pretežnega deleža. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da je pojem »pretežnost« nejasen in pripominja, da v nasprotnem primeru prvi vlagatelj ne bi samoinciativno spremenil svoje ponudbe. Prvi vlagatelj je namreč delež podizvajalca iz 11,19 % celotne ponudbene vrednosti povečal na 45,62 % celotne ponudbene vrednosti, podizvajalcu Makro 5 Gradnje d.o.o. pa ga je zmanjšal iz 12,78 % na 0,44 %. Naročnik zatrjuje, da je takšna sprememba ponudbe nedopustna (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-135/2014). Naročnik navaja, da kljub taksativno naštetim delom ponudbe, v katere, skladno s tretjim odstavkom ZJN-2, ni dovoljeno posegati, to še ne pomeni, da so dopustne vse ostale spremembe. K temu ga zavezuje ne samo veljavna zakonodaja, pač pa tudi obstoječa praksa Državne revizijske komisije, ne glede na to, kdaj so bile izdane njene odločitve. Naročnik tudi ne sme ignorirati stališča zakonodajalca pri sprejetju novele ZJN-2E, iz katerega med drugim izhaja, da mora iz dopolnitve oziroma spremembe izhajati, da so podatki, ki ponudbo spreminjajo ali dopolnjujejo, obstajali pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik zatrjuje, da gre pri tem posegu v ponudbo za spremembo ključne vsebine ponudbe z vnosom novih podatkov, ki niso obstajali pred datumom oddaje ponudbe, oziroma za spremembo dejanskega stanja iz razloga zadostiti naročnikovi zahtevi, kateri prvi vlagatelj ni sledil (ali jo je celo spregledal). Glede na navedbo prvega vlagatelja, da je predmetno dopolnitev ponudbe vezal na naročnikov poziv (z dne 30.01.2015), pa je navedena dopolnitev nedopustna tudi zato, ker je prepozna. Naročnik je namreč v pozivu navedel skrajni rok za dopolnitev ponudbe (do dne 02.02.2015 do 14.00 ure ali do dne 03.02.2015 do 12.00 ure), prvi vlagatelj pa je dopolnitev posredoval šele 04.02.2015. Naročnik navaja, da je prvi vlagatelj referenčno zahtevo iz točke 2.2.4.5 razpisne dokumentacije (Referenca dobavitelja vgradne opreme) izkazoval z referenčnim potrdilom, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje za projekt »Izvedba GOI del z dobavo in vgradnjo medicinske opreme za urgentni center Splošne bolnišnice Brežice«. Naročnik je pri vsebinski presoji reference ugotovil, da referenčno delo ne zajema dobave vse zahtevane opreme, saj ne vključuje dobave pohištvene vgradne opreme. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da je med pohištveno vgradno opremo mogoče vključiti dvodelno kirurško korito, stenske tirnice in stropno vodilo za zavese. Kirurško korito sodi med medicinsko opremo, kamor ga uvršča tudi proizvajalec Incom Group d.o.o., pri stenskih tirnicah pa gre za pomožno medicinsko opremo, ki se uporablja za obešanje, oziroma pritrjevanje različnih medicinskih aparatov na steno. Enako velja za stropna vodila za zavese. Navedeno je preverljivo na spletnih straneh proizvajalcev - to je družb Medicop d.o.o. in Incom Group d.o.o. Naročnik zatrjuje, da bi kot dopustno spremembo priznal spremembo reference, ki bi se nanašala na nominiranega podizvajalca (torej na družbo Mollier d.o.o.). Ker pa prvi vlagatelj z drugo ustrezno referenco očitno ne razpolaga, je ponudil referenco drugega podizvajalca. Takšna sprememba je nedopustna, saj ti podatki niso obstajali pred potekom roka za oddajo ponudb. Tudi če je referenca novega podizvajalca obstajala pred potekom roka za oddajo ponudb, se s to spremembo nedopustno spreminja dejansko stanje v delu, ki se nanaša na razmerje med prvim vlagateljem in prvotno nominiranim podizvajalcem. Naročnik zatrjuje, da določilo 3. alineje tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 prepoveduje spreminjanje tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale ponudbe. V tej določbi je izražena zahteva po spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega je zakonodaja uredila vlogo podizvajalcev na način, da morajo biti ti nominirani že v ponudbi. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo ponudnikov. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, in da pri očitkih, ki jih navaja prvi vlagatelj, ne gre za istovrstne pomanjkljivosti. Pojasnjuje, da je izbranega ponudnika pozval k predložitvi izjav nominiranih podizvajalcev, iz katerih bo izhajalo, da so seznanjeni s popustom izbranega ponudnika in da se dani popust upošteva tudi pri obračunu njihovih del. Izbrani ponudnik mu je posredoval izjavo enega izmed podizvajalcev, da se dani popust upošteva tudi pri izračunu njegovih del, za preostale podizvajalce pa je pojasnil, da se dani popust pri obračunu njihovih del ne upošteva in bremeni njega. Izbrani ponudnik tako ni spreminjal obsega del nominiranih podizvajalcev, temveč je pojasnil, na kakšen način se bo upošteval dani popust pri izračunu njihovih del. Naročnik še zatrjuje, da je izbrani ponudnik v okviru reference, s katero je izkazoval izpolnjevanje pogoja iz točke 2.2.4.2, izvedel tudi inštalaterska dela, kar je razvidno iz gradbene pogodbe in iz podizvajalske pogodbe. Naročnik še navaja, da je prvemu vlagatelju (dne 12.03.2015) omogočil vpogled tako v ponudbo izbranega ponudnika, kot tudi v spisovno dokumentacijo

Naročnik je dne 09.04.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 10.04.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 13.04.2015), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik na očitek nezakonitosti, ki se nanaša na konkretni postopek, odgovarja z navedbami, ki se nanašajo na druge postopke. Tudi v zvezi z vpogledom, zatrjuje prvi vlagatelj, ga naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom ni obravnaval enakopravno, saj je izbranemu ponudniku, ki je vpogled zahteval dne 11.03.2015, le tega omogočil že dne 13.03.2015, prvemu vlagatelju pa je bil omogočen šele po sedmih dneh od podane zahteve. Prvi vlagatelj še navaja, da so naročnikove navedbe v zvezi centralnim nadzornim sistemom (CSN) in nepredvidenimi deli pavšalne in brez argumentov. Še bolj kot naročnikova trditev, da GOI dela in nepredvidena dela predstavljajo združeno celoto, je absurdno njegovo enačenje GOI del in del, vezanih na CSN. Ta dela so tako specifična, da jih celo naročnik obravnava ločeno. Splošno znano je, da mora ta del posla izvesti podjetje s specializiranim znanjem, zato je naročnik v zvezi s tem zahteval kar tri reference. Poleg protipravnosti takšne naknadne razlage določil razpisne dokumentacije, je navedeno ravnanje tudi v nasprotju s prakso Državne revizijske komisije, ki je že leta 2006 (v zadevi 018-390/2006) zapisala, da je pogoj, v skladu s katero se mora ponudnik zavezati, da bo sam opravil najmanj 50 % del, v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja. Prvi vlagatelj se sprašuje, kako naj bi pravila, ki določajo (za vse enako) dopustnost spremembe ponudb, nasprotovala načelu enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnikovo stališče o omejitvi spreminjanja ponudbe je v nasprotju z ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije, ki je v sklepu 018-299/2014 zapisala, v katere dele ponudbe ni dovoljeno posegati. Navedeno pomeni, da do dopolnitev in sprememb lahko pride v ostalih delih ponudbe. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ponudbe ni dopolnil s podatki, ki pred potekom roka niso obstajali. Tudi sicer zamenjavo podizvajalca dopušča 78. člen ZJN-2 (glej odločitev Državne revizijske komisije št. 018-260/2014), prav tako tudi enajsti odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da se lahko podizvajalec zamenja tudi po sklenitvi pogodbe. Poleg tega so bile vse spremembe izvedene v notranjem razmerju med ponudnikom in podizvajalci, te pa so dopustne tudi z vidika obligacijskega prava. Naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da sprememba ponudbe, ki jo je izvedel prvi vlagatelj, ni dopustna, ker je bila izvedena brez poziva, sedaj pa navaja, da ga je pozval k spremembi in mu določil celo rok. Prvi vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba izločena tudi iz razloga, ker referenca podizvajalca Mollier d.o.o. ne obsega vgradnje pohištvene serijske in pohištvene vgradne opreme, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa je naročnik navedel, da vlagateljeva ponudba ni izpolnila zahteve (le) glede pohištvene vgradne opreme. Prvi vlagatelj zatrjuje, da so vsi trije sporni kosi opreme vgrajeni. Kirurško korito je pritrjeno na steno in priključeno na stensko instalacijo, stenska tirnica je vijačena in pritrjena v steno in priključena na ozemljitveni vodnik, stropno vodilo za zavese pa je prav tako vgrajeno v spuščeni strop, obdano s pokrivno masko ter priključeno na električno napajanje. Spletna stran Incom Group d.o.o. je razdeljena na Program interier (notranja oprema za hotele, poslovne in privatne prostore) in na Program medicina (oprema za bolnišnice in domove za ostarele). Iz poimenovanja je razvidno, da medicinski program ne zajema zgolj medicinske opreme, pač pa tudi opremo, ki je namenjena specifičnim uporabnikom. Poleg tega je stropno vodilo za zavese uvrščeno v Program interier. Že iz opisa je razvidno, da zahtevana vodila spadajo v program interier, poleg tega sporna oprema ne potrebuje posebnih certifikatov za medicinske pripomočke. Iz prvega odstavka 3. člena Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št.101/1999) je razvidno, da navedeni sklopi opreme ne spadajo med medicinsko opremo, ne glede na to, v katerih prostorih se dejansko nahajajo. Nevzdržno je stališče naročnika, da kot dopustno spremembo priznava reference istega podizvajalca, ne pa tudi zamenjave podizvajalca. Poleg tega naročnik ni pojasnil razlogov za ravnanje, s katerim je dopustil spremembo deleža v izbrani ponudbi, vlagateljevo ponudbo pa je iz istovrstnega razloga izločil kot nepopolno. Pojasnilo izbranega ponudnika, da se popust upošteva zgolj pri nekaterih podizvajalcih, ne pomeni nič drugega kot vrednostno spremembo deležev. Naročnik v tem delu njegovim navedbam ni nasprotoval, zato naj se Državna revizijska komisija opre na neprerekana dejstva iz zahtevka za revizijo. Ta dejstva potrjujejo, da je tudi ponudba prvega vlagatelja popolna, saj naročnik očitno dopušča spremembe ponudbe, ki se nanašajo na deleže izvedbe. Poleg tega vlagateljev podizvajalec izpolnjuje pogoj pretežnosti tako v relativnem kot v absolutnem smislu. Prvi vlagatelj priglaša stroške za sestavo predmetne vloge.

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je drugi vlagatelj dne 24.03.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnik v točki 2.1.21 napovedal, da bo v okviru merila upošteval »Skupno ponudbeno ceno brez DDV«. Navedeno pomeni, da bo izbral najugodnejšo ponudbo ne glede na dani popust. Ponudniki torej s popustom niso tekmovali, oziroma je naročnik na ta način določil, da ponudniki, tudi če bodo popust ponudili, zato ne bodo nagrajeni. Ob navedenem so bili ponujeni popusti nizki, od vseh ponudnikov je le izbrani ponudnik ponudil znatnejši, to je 25 % popust. Ker je naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval tudi ponujeni popust, je s tem ravnal v nasprotju z določilom petega odstavka 48. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju upoštevati le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Drugi vlagatelj še navaja da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zato, ker za enega izmed njegovih podizvajalcev (za družbo SGP Pomgrad gradnje d.o.o., katere lastnik je bil v času oddaje ponudbe SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota) ni priložil podatkov o tem, s katerimi podizvajalci bo sodeloval, in tudi ni predložil izjave, da s podizvajalci ne bo sodeloval. S tem se je izbrani ponudnik očitno želel izogniti tako preverjanju izpolnjevanja pogojev glede plačanih davkov in prispevkov, kot tudi obveznostim neposrednih plačil (neimenovanim) podizvajalcem. Izbrani ponudnik je z navedenim ravnal v nasprotju s točko 2.1.8 razpisne dokumentacije, saj gre za hčerinsko družbo vodilnega partnerja. Sum o tem, da se želi izbrani ponudnik izogniti neposrednim plačilom podizvajalcem je še toliko večji, saj je vodilni partner po roku za oddajo ponudb, v sodni register priložil pogodbo o pripojitvi navedene družbe, zaradi česar je bila družba SGP Pomgrad gradnje d.o.o. dne 23.03.2015 iz poslovnega registra izbrisana. Drugi vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik po naročnikovem pozivu posredoval izjavo zgolj enega nominiranega podizvajalca o tem, da se strinja s (v ponudbi) ponujenim 25 % popustom. Za preostale tri podizvajalce takšne izjave ni predložil, temveč je navedel, da popust bremeni njega. Izbrani ponudnik z navedeno izjavo ni ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo, z njo pa je spremenil cene na enoto. Hkrati je spremenil tudi svoje pogoje sodelovanja, poleg tega naveden način plačevanja tudi ni skladen z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, v skladu s katero se popust obračunava na vsako postavko v vsaki situaciji. Navedeno ravnanje izbranega ponudnika pa tudi onemogoča direktno plačevanje podizvajalcem. Poleg tega naročnik situacije podizvajalcev, ki niso podali soglasja, skladno s 14. členom vzorca pogodbe, ne bo mogel plačati, niti je ne bo dolžan plačati. Direktna plačila podizvajalcem namreč, skladno z navedeno določbo, ne smejo preseči vrednosti izstavljene situacije. Drugi vlagatelj še navaja, da so se zaradi navedene izjave spremenili deleži v ponudbi izbranega ponudnika in obseg posla, ki ga prevzame posamezen podizvajalec. Drugi vlagatelj še navaja, da je bila razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenčnega pogoja, jasna, saj je naročnik že v razpisni dokumentaciji navedel, da se tam, kjer ni posebej navedeno, upoštevajo vrednosti brez DDV.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 30.03.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah drugega vlagatelja. Navaja, da je cena ponudbe tista cena, v kateri je upoštevan dani popust. Zatrjuje, da so neresnični vlagateljevi očitki, da bo naročnik izbral najugodnejšo ponudbo brez upoštevanja ponujenih popustov, saj je že sam obrazec OBR-2.3a vseboval mesto za vpis popusta. Tudi drugi vlagatelj je ponudil popust. Ker pa njegova cena s ponujenim popustom ni bila najugodnejša, je vložil zahtevek za revizijo. Izbrani ponudnik še navaja, da drugi vlagatelj brez pravnih podlag insinuira, da izbrani ponudnik ni nominiral vseh podizvajalcev iz razloga izogibanja neposrednim plačilom. Ti očitki so neresnični, neutemeljeni in nedokazani. Poleg tega se določbe 71. člena ZJN-2 v zvezi s plačevanjem podizvajalcev nanašajo na fazo sklepanja in izvajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila in ne na fazo ugotavljanja usposobljenosti. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik s pozivom k dodatnemu pojasnilu, ki se nanaša na podizvajalce, izrecno dopustil, da nekateri od podizvajalcev popusta ne bodo sprejeli in da bo v tem primeru štel, da popust bremeni ponudnika. Poleg tega, poudarja izbrani ponudnik, s podanim pojasnilom ni spreminjal vrste in obsega del podizvajalcev, prav tako tudi ni spremenil cene. Ravnal je zgolj skladno z navodili naročnika, naročnik pa s svojo zahtevo tudi ni kršil zakona. V konkretnem primeru je breme popusta prevzel nase izbrani ponudnik, kar je skladno z naročnikovo zahtevo. Izbrani ponudnik je prav tako podal zavezo, da bo spoštoval 14. člen vzorca pogodbe, ki se nanaša na plačila podizvajalcem.

Naročnik je dne 13.04.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je moral ob dejstvu, da iz razpisne dokumentacije (obrazec OBR -2.3a) izhaja, da se bo popust iz točke J obračunal pri vsaki ponudbeni postavki iz predračunskega popisa v navedenem odstotku in se bo obračunal pri vsaki izstavljeni situaciji, popust upoštevati pri ocenjevanju ponudb. Zatrjuje, da je ponudbe, ki jih je pregledal, enakopravno obravnaval in jih ocenjeval po istem merilu in na identičen način. Poleg tega je tudi drugi vlagatelj ponudil popust v višini 4,85 % (cca. 1 MIO EUR) zato je njegov očitek o tem, da se popust ne bi smel upoštevati pri ocenjevanju, oziroma da ponudniki s ponujenim popustom niso tekmovali, nerazumljiv. Naročnik tudi navaja, da od ponudnikov ni zahteval, da navedejo tudi podizvajalce podizvajalcev ter zatrjuje, da ne more vplivati na to, katere podizvajalce (in če sploh) ponudniki nominirajo v svojih ponudbah. Poleg tega lahko ponudnik nominira ali zamenja posameznega podizvajalca tudi v fazi po sklenitvi pogodbe. Drugi vlagatelj pa v zvezi s tem tudi ni predložil nobenega dokaza. Naročnik še dodaja, da je izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila izdal že dne 23.02.2015, zato izbris družbe SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o. (iz poslovnega registra je bila izbrisana dne 23.03.2015) ni mogel vplivati na njegovo odločitev. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša spremembo deležev nominiranih podizvajalcev v ponudbi izbranega ponudnika. Čeprav sodi neposredno plačevanje podizvajalcev v fazo po sklenitvi pogodbe, je od ponudnikov pridobil informacijo, v kakšnem sorazmernem deležu bodo gospodarski subjekti, ki sodelujejo v okviru ponudbe, udeleženi pri zagotavljanju ponujenega popusta. Navedeno poizvedovanje, poudarja naročnik, v ničemer ne nasprotuje določilom razpisne dokumentacije, oziroma ne onemogoča direktnega plačevanja podizvajalcem. Naročnik izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev ponudbe, izbrani ponudnik pa s podanim pojasnilom tudi ni spreminjal razpisnih zahtev, saj je le navedel, da bo dani popust pri tistih podizvajalcih, od katerih ni pridobil izjav o tem, da soglašajo s popustom, bremenil njega. Poleg tega drugi vlagatelj tudi v zvezi z navedenimi očitki ni predložil dokazov. Naročnik še poudarja, da bo izbrani ponudnik v primeru sklenitve pogodbe prevzel obveznost, da bo za ponujeno ceno izvedel predmet pogodbe, kar pomeni tako obračun danega popusta pri vsaki ponudbeni postavki, kakor tudi obračun popusta pri vsaki situaciji. Način, kako bo izbrani ponudnik to dosegel, pa ni bistven za presojo njegove usposobljenosti. Na podlagi ponujenega popusta in izjave, dane s strani podizvajalca, ostajajo dela podizvajalcev po vrsti in obsegu nespremenjena, spremeni (oz. ne spremeni) se zgolj cena, za katero so podizvajalci svoja dela pripravljeni opraviti. Navedeno pa se nanaša na drugačno dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno pri ponudbi prvega vlagatelja, kjer so se dejansko spreminjali obseg in vrsta podizvajalskih del. Naročnik še navaja, da je od dveh ponudnikov zahteval predložitev drugih referenčnih potrdil, ki bodo vrednostno ustrezala njegovim zahtevam. Ker pa je v delu, ki se nanaša na višino referenčnih del (z ali brez DDV), zahteva iz razpisne dokumentacije nejasna, je kot vrednostno ustrezna štel že v obeh ponudbah predložena potrdila o referencah.

Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 21.04.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22.04.2015), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnikovo navodilo iz obrazca OBR-2.3a pomeni, da se bo popust upošteval v fazi izvedbe predmeta javnega naročila in ne, da se bo ta popust upošteval pri ocenjevanju ponudb. Da mora naročnik ravnati v skladu z vnaprej določenimi merili za ocenjevanje ponudb izhaja ne le iz ZJN-2, pač pa tudi iz sodb sodišča EU. Drugi vlagatelj navaja, da ne ve, ali gre v konkretnem primeru za načrtno nespoštovanje določil iz razpisne dokumentacije, ali zgolj za napako naročnika. Ne glede na to je takšno stališče naročnika v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, temeljnimi načeli ZJN-2 in obstoječo prakso sodišča EU. Če bo Državna revizijska komisija potrdila naknadno spremembo meril kot dopustno, bo vlagatelj svojo zahtevo posredoval v presojo Evropski komisiji, hkrati pa bo pred Sodiščem EU vložil tožbo zaradi nespoštovanja določil razpisne dokumentacije, ki ima za posledico omejevanje prostega pretoka storitev znotraj EU trga. Drugi vlagatelj še navaja, da je razpisna dokumentacija določala definicijo podizvajalca, v skladu s katero je podizvajalec gospodarski subjekt, ki za osebo, povezano s ponudnikom, dobavlja blago ali izvaja storitev ali gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik bi tako moral navesti podizvajalce svoje povezane družbe, oziroma bi moral predložiti vsaj prazne obrazce, iz katerih bi bilo razvidno, da njegova povezana družba s podizvajalci ne bo sodelovala. Dejstvo je, zatrjuje drugi vlagatelj, da ponudba v vsebini, v kakšni je bila dana, omogoča izogibanje neposrednim plačilom v višini 3.577.855,00 EUR. Pripojitev hčerinske družbe izbranemu ponudniku sicer res ni mogla vplivati na naročnikovo odločitev, potrjuje pa sum namena izogibanja neposrednim plačilom, saj izbrani ponudnik z univerzalnim pravnim nasledstvom kontrolira naveden znesek, ki ga bo dobil plačanega neposredno na transakcijski račun, njegovi podizvajalci pa šele naknadno ali nikoli. Drugi vlagatelj še navaja, da iz razloga, ker se popust obračuna na vsako od postavk (in ker je izbrani ponudnik popust potrdil le za enega podizvajalca) niti naročnik ne zna pojasniti, kako bo sploh izvajal plačila. Naročnik se namreč do tega očitka sploh ni opredelil. Četudi bo izbrani ponudnik izstavljal situacije, pri katerih bo obračunal 25 % popust, takšnega plačevanja v praksi ne bo mogoče izvesti, v kolikor bo naročnik upošteval obveznost neposrednega plačila podizvajalcem. Vsakič, ko bo npr. situacija podizvajalca Metronik d.o.o., ali Sanolabor d.d., ki nista podala soglasja k popustu, presegala vrednost glavnega izvajalca, naročnik situacije ne bo mogel, niti je ne bo dolžan plačati. 14. člen vzorca pogodbe namreč določa, da direktna plačila podizvajalcem v nobenem primeru ne smejo preseči vrednosti izstavljene situacije, ter da bo naročnik zavrnil plačilo izvajalcu in podizvajalcu, če bo vrednost izstavljene situacije presegla vrednost, ki jo lahko izvajalec obračuna. Drugi vlagatelj še zatrjuje, da so se s tem, ko je le eden izmed podizvajalcev sprejel ponujeni popust, spremenili njihovi deleži. Drugi vlagatelj se prav tako ne strinja z naročnikom, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na vrednost referenčne zahteve (z ali brez DDV), nejasna. Zatrjuje, da je bil naročnik na navedeno opozorjen z vprašanjem dne 16.09.2014, pa kljub temu ni popravil razpisnega obrazca, pri čemer se naknadno sklicuje na nejasnost in samovoljno znižuje razpisne zahteve.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 23.04.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 05.05.2015), opredelil do navedb izbranega ponudnika. Zatrjuje, da je že v zahtevku za revizijo predlagal dokaze, in sicer vpogled v objave predmetnega javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter v ponudbi izbranega ponudnika in prvega vlagatelja. Navaja tudi, da je stališče izbranega ponudnika, ki se nanaša na pravočasno dopolnitev ponudbe, zavajajoče, saj je prvi vlagatelj jasno navedel, da je bila dopolnitev opravljena v posledici sprememb v zvezi z referenco za dobavitelja vgradne opreme. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da je z novelo ZJN-E dopolnjevanje nepopolnih ponudb postalo pravilo. Zatrjuje še, da se je izbrani ponudnik izognil izjasnitvi glede spremembe deležev v svoji ponudbi ter tudi glede odstotkov naročila, ki jih bo prevzel sam (očitno se zaveda, da 44,87 % javnega naročila ni skladno z njegovo opredelitvijo »pretežnosti«). Za sestavo predmetne vloge je prvi vlagatelj priglasil stroške.

Državna revizijska komisija je dne 12.05.2015 prejela vlogo izbranega ponudnika (dokument, z dne 08.05.2015). Izbrani ponudnik se je s predmetno vlogo opredelil do izjasnitvene vloge prvega vlagatelja. Vztraja pri vseh svojih že podanih stališčih in zatrjuje, da je bila naročnikova zahteva, ki se nanaša na referenco ponudnika, jasna, ter da je prvi vlagatelj ni izpolnil. Zatrjuje še, da je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zapisal, da je spremembo ponudbe podal na podlagi naročnikovega poziva, z dne 30.01.2015, v tem pozivu pa je bil rok za dopolnitev ponudbe jasno naveden. Izbrani ponudnik ponovno poudarja, da ZJN-2 ne določa več možnosti odprave formalne pomanjkljivosti ponudbe na predlog gospodarskega subjekta. Izbrani ponudnik tudi navaja, da so navedbe prvega vlagatelja o istovrstnih kršitvah neutemeljene, saj je izbrani ponudnik izpolnil vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Za sestavo predmetne vloge je izbrani ponudnik priglasil stroške.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna ter navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval. Zatrjuje, da je njegova ponudba (tudi brez upoštevanja izvedenih sprememb) popolna, ter da so tudi sicer vse opravljene spremembe ponudne skladne z zakonom.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 4300-6/2013/407, z dne 23.02.2015, je razvidno, da je bila ponudba prvega vlagatelj izločena, ker prvi vlagatelj ni izpolnil vseh referenčnih zahtev iz točke 2.2.4.2 (Referenca ponudnika) in točke 2.2.4.3 (Referenca odgovornega vodje del).

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na referenco ponudnika navedel v točki 2.2.4.2 (Referenca ponudnika) točke 2.2. razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika), in sicer:

»Ponudnik je v zadnjih desetih letih, šteto od dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb, kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec, izvedel GOI dela na objektu, razvrščenem v posameznih vrstah objektov v strukturi CC-SI, pod šifro 126 (Stavbe splošnega družbenega pomena) v vrednosti vsaj 10 MIO EUR, pri čemer je vrednost gradbenih del znašala vsaj 1 MIO EUR.

V primeru, da so bila referenčna dela izvedena v sklopu drugih del, se zgoraj navedena vrednost nanaša le na zahtevano vrednost del in ne na vrednost celotnega naročila.

Dokazilo: Potrdilo o referenčnem delu ponudnika.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil obrazec OBR-2.2d (Potrdilo o referenčnem delu ponudnika). Iz njega izhaja naslednja zahteva:

»Obrazec velja za ponudnika, partnerja v skupni ponudbi ali nominiranega podizvajalca. Sklicevanje na reference ostalih subjektov se ne bo upoštevalo. V kolikor se izpolnjevanje reference izkazuje s podizvajalcem, mora GOI dela, ki so predmet tega javnega naročila, ta podizvajalec tudi izvesti v pretežnem delu.«

Ponudniki so morali v obrazec vpisati podatke o investitorju in izvajalcu referenčnega dela, številko in datum pogodbe referenčnega dela, datum njegovega sprejema in izročitve, številko in datum odločbe gradbenega in uporabnega dovoljenja, obračunski znesek z DDV, šifro in naziv razvrščanja posameznih vrst objektov po strukturi CC-SI ter podatke o odgovorni osebi za izdajo referenčnega potrdila. Potrdilo o referenčnem delu je morala podpisati odgovorna oseba investitorja. S podpisom potrdila je investitor referenčnega dela (pod materialno in kazensko odgovornostjo) izjavil, »da je izvajalec referenčna dela dejansko opravil, in to v ustrezni kvaliteti in pogodbenih rokih« ter »da so dela iz referenčnega potrdila zajemala gradbena, obrtniška ter inštalacijska dela na objektih, razvrščenih v strukturi CC-SI, pod šifro 126 (Stavbe splošnega družbenega pomena)«.

Med strankama ni spora o tem, da je prvi vlagatelj v ponudbo predložil referenco nominiranega podizvajalca Zagorje - Tehnobeton d.d., Varaždin (ta podizvajalec bi torej moral, v skladu s citirano zahtevo, izvesti pretežni del razpisanih GOI del). Ravno tako se naročnik in prvi vlagatelj strinjata v tem, da predložena referenca po vsebini sicer ustreza vsem postavljenim zahtevam. Pač pa si nista edina v tem, ali je prvi vlagatelj izpolnil naročnikovo zahtevo, v skladu s katero bo moral nominiran podizvajalec razpisana GOI dela, ki so predmet tega javnega naročila, »izvesti v pretežnem delu«. Prvi vlagatelj zatrjuje, da izvedba del tako v deležu 11,19 %, kot tudi v deležu 15,43 %, predstavlja pretežni del, saj je ta pojem nejasen, nejasne razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Nasprotno naročnik navaja, da je njegova zahteva dovolj jasna in da prvi vlagatelj (četudi delež njegovega podizvajalca znaša 15,43 %) zahteve ni izpolnil. Zlasti pa se naročnik ne strinja s spremembo ponudbe, s katero je prvi vlagatelj spremenil deleže v svoji ponudbi tako, da ga je podizvajalcu Zagorje - Tehnobeton d.d. zvišal na 45,62 % delež skupne ponudbene vrednosti (oziroma na 62,91 % v primeru, da se upoštevajo le GOI dela), podizvajalcu Makro 5 Gradnje pa zmanjšal iz 12,78 % na 0,44 % (vse navedene vrednosti so brez DDV).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da je pojem »pretežni del« dovolj jasen in enoznačen, oziroma da ta pojem (tudi upoštevajoč Slovar slovenskega knjižnega jezika) pomeni »večji del česa«, torej več kot polovico, oziroma gre v obravnavanem primeru za takšen obseg del, ki je v primerjavi z obsegom preostalih sodelujočih družb v ponudbi, vsaj večji od njihovega del(ež)a. Ne glede na to, ali delež nominiranega podizvajalca Zagorje - Tehnobeton d.d. znaša 11,19 % (kot trdi naročnik) ali 15,43 % (kot trdi prvi vlagatelj), prvi vlagatelj naročnikove zahteve ni izpolnil. Ker je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da znaša delež drugega nominiranega podizvajalca (podjetja Makro 5 Gradnje d.o.o.) 12,78 %, je namreč logično, da bi največji, oziroma pretežni del razpisanega posla (oziroma GOI del) izvedel izbrani ponudnik (in torej ne njegov podizvajalec, ki je nosilec predložene reference).

Prvi vlagatelj je dne 04.03.2015 podizvajalcu Zagorje - Tehnobeton d.d. (torej družbi, ki je izvedla referenčna dela) delež del zvišal na 45,62 % skupne ponudbene vrednosti (oziroma na 62,91 % v primeru, če se upoštevajo le GOI dela), podizvajalcu Makro 5 Gradnje pa je delež zmanjšal iz 12,78 % na 0,44 % (vse navedene vrednosti ne vsebujejo DDV). V zvezi z navedeno spremembo je prvi vlagatelj predložil vse dokumente, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je takšna sprememba zakonita ter skladna z odločitvami Državne revizijske komisije, ki so bile sprejete po uveljavitvi novele ZJN-2E. Nasprotno naročnik zatrjuje, da opravljenega posega v ponudbo veljavna zakonodaja ne dopušča, prav tako ga ne dovoljuje niti obstoječa praksa Državne revizijske komisije, in sicer ne glede na to, kdaj so bile izdane njene odločitve (pred oziroma po sprejetju novele ZJN-2 E).

Novela ZJN-2E je bistveno spremenila določbe, ki se nanašajo na definicijo formalno nepopolne ponudbe in na ravnanje z njo. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 zdaj določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:

- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je razvidno iz obrazložitve predloga novele ZJN-2E (dokument Vlade RS št. 00712-1/2014/13 z dne 20. 2. 2014), je predlog v delu, ki se nanaša na dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, obrazložen na naslednji način:

»Da bi zagotovili uspešno in učinkovito javno naročanje, ZJN-2 že od uveljavitve omogoča, da se v vseh postopkih javnega naročanja ponudbe dopolnijo, pri čemer zato, da ne prihaja do nepotrebnih formalnih dopolnitev, določa tudi, da dopolnitev ni potrebna in se ponudba šteje za popolno, če je pomanjkljivost nebistvena. Zakon določa, da se lahko dopolni tisti del ponudbe, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila za izbor, tj. na njeno razmerje do morebitnih drugih ponudnikov. Da ponudniki ne bi zlorabljali dopustnih dopolnitev, zakon določa, da z dopolnitvijo ni dopustno spremeniti cene na enoto, vrednosti postavke in skupne vrednosti ponudbe, razen če se odpravlja računska napaka. Prav tako se ne sme spreminjati vsebina oziroma predmet ponudbe, tisti deli ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tisti elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb. Praksa pri oddaji javnih naročil se je z leti izoblikovala tako, da spremembe že predloženih dokumentov ali podatkov niso dopustne in da so dopustne le tiste dopolnitve, iz katerih izhaja, da so bile naročnikove zahteve za oddajo javnega naročila izpolnjene že ob oddaji ponudbe in ne šele ob dopolnitvi. Zaradi omejevanja dopolnitev in sprememb ponudbe po roku za oddajo ponudb morajo naročniki nemalokrat iz postopka javnega naročanja izločiti ponudbe, ki so cenovno oziroma ekonomsko najugodnejše, vsebujejo pa pomanjkljivosti oziroma napake, ki bi jih bilo mogoče v postopku javnega naročanja odpraviti. Pri tem gre načelo enakopravne obravnave v zvezi z dopolnitvijo ponudb razumeti kot vodilo, da se dopolnitev ali sprememba omogoči vsem ponudnikom na enak način in prepreči morebitno arbitrarno odločanje naročnika o tem, kaj se lahko dopolni ali spremeni in kaj ne ter v kakšnem roku.«

In še:

»Bistvena novost ureditve javnega naročanja je tudi sprememba določb, ki urejajo dopustne dopolnitve ponudb. Po vzoru predloga nove zakonodaje EU na področju javnega naročanja, ki bo predvidoma sprejeta v prvem četrtletju leta 2014, se s predlogom zakona dosedanji institut dopolnitve formalno nepopolnih ponudb razširja z možnostjo spremembe ponudb. Po novem bodo lahko ponudniki svoje ponudbe ne le dopolnili, temveč tudi spremenili, tako da se odpravijo napake, ki so jih ponudbe vsebovale ob predložitvi, s čimer se obenem izkaže pravilno dejansko stanje. Da bi preprečili zlorabe dopolnitev in sprememb ponudb, predlog zakona določa tudi pogoje, pod katerimi je ponudbo mogoče spremeniti ali dopolniti. Ponudbe ne bo mogoče dopolniti ali spremeniti v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na razvrstitev glede na merila za izbor in razmerje do morebitnih drugih ponudb, v delih, ki se nanašajo na predmet ponudbe in tehnične specifikacije, s čimer se preprečuje, da bi ponudnik na podlagi informacij iz odpiranja ponudb zamenjal predmet, ki ga ponuja z namenom, da bi bila njegova ponudba ugodnejša. Tudi po novem bo nedopustno spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke ali skupne vrednosti ponudbe, razen če bo naročnik na način, predviden v zakonu, v soglasju s ponudnikom popravljal računsko napako v ponudbi. Pri spremembah in dopolnitvah ponudb bo moral naročnik zagotoviti zlasti enakopravno obravnavo ponudnikov in transparentnost, kar onemogoča, da bi naročnik ali ponudnik zlorabila ta institut. Ker bo z uvedbo možnosti spremembe ponudb mogoče odpraviti marsikatero napako v ponudbi, ki je doslej ni bilo mogoče in zaradi katere je moral naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudbo, ki je bila cenovno oziroma ekonomsko najugodnejša, predlagana sprememba zagotavlja gospodarnejše, uspešnejše in učinkovitejše javno naročanje.«.

2. člen novele ZJN-2E, ki spreminja definicijo formalno nepopolne ponudbe, je bil v navedenem dokumentu Vlade RS obrazložen na naslednji način:

»S tem členom se zaradi uvedbe dopustnosti sprememb ponudb 2. člena ZJN-2 spreminja tako, da se ustrezno popravi definicija formalno nepopolne ponudbe. Doslej je bilo že predložene ponudbe mogoče le dopolniti z manjkajočimi listinami oziroma dokumentacijo, zaradi večje učinkovitosti in gospodarnosti javnega naročanja pa bo mogoče pomanjkljive ponudbe oziroma ponudbe z napakami v delu, ki ne vpliva na ceno, druga merila in tehnične specifikacije, dopolniti oziroma spremeniti.«

26. člen novele ZJN-2E, ki je spremenil 78. člen ZJN-2, v katerem je urejen postopek ravnanja s formalno nepopolno ponudbo, pa je bil obrazložen na naslednji način:

»S tem členom se 78. člen ZJN-2 spreminja tako, da se omogoča spreminjanje že predloženih ponudb, s čimer se zagotavljajo večja gospodarnost, učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Hitra oddaja in izvedba javnih naročil sta še posebej pomembni pri javnih naročilih, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, saj se s tem zagotavlja učinkovitejše črpanje sredstev EU. Glede na stališča Sodišča Evropske unije se pomanjkljivosti in napake v ponudbah lahko odpravijo. Pri tem mora iz dopolnitve oziroma spremembe izhajati, da so podatki, s katerimi se dopolnjuje ali spreminja ponudba, obstajali pred potekom roka za oddajo ponudb. Če je naročnik v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila predvidel, da je že sama nepredložitev ali podaja napačne informacije razlog za izločitev ponudbe iz postopka javnega naročanja, ponudbe v tem delu ni dopustno dopolniti ali popraviti. Spremembe in dopolnitev ponudbe prav tako niso dopustne, če bi zaradi njih ponudbo šteli za novo.

Pri dopolnjevanju ali spremembi ponudb mora biti zagotovljeno spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti. Pri tem se načelo enakopravne obravnave ponudnikov uresničuje tako, da naročnik ob presoji okoliščin posameznega javnega naročanja, zlasti izpolnitve pogojev, ki dopuščajo posamezno spremembo ali dopolnitev ponudb, mora zagotoviti dopolnitev ali spremembo ponudbe, ki bi bila brez dopolnitve oziroma spremembe izločena, čeprav je najugodnejša in prvotno predložena ponudba ne odraža dejanskega stanja, pomanjkljivost ali napaka v ponudbi pa šteje za formalno nepopolnost. Načelo transparentnosti pa se uresničuje tako, da naročnik pri svojem odločanju zagotovi sledljivost, ali je bila posamezna ponudba dopolnjena ali spremenjena in v katerem delu.«

Iz citiranih obrazložitev predloga novele ZJN-2E je razviden jasen namen predlagatelja oz. zakonodajalca, da spremeni dosedanjo ureditev formalno nepopolne ponudbe in ureditev v zvezi z dopolnjevanjem ponudb. Novela ZJN-2E tako po izrecni volji zakonodajalca dopušča ne samo pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v ponudbi in dopolnjevanje ponudb z manjkajočimi dokumenti, temveč pod določenimi pogoji tudi spremembo ponudbe iz nepopolne v popolno, torej vsebinsko nadomestitev določenega (neustreznega) dela ponudbe z delom, ki izpolnjuje naročnikove zahteve. Vprašanje, kateri deli ponudbe se lahko dopolnjujejo ali spreminjajo, je urejeno v že citiranem tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki prepoveduje dopolnjevanje in spreminjanje v tistih delih, ki se nanašajo na ponudbene cene in ostala merila, na tehnične specifikacije (v smislu zamenjave predmeta naročanja) in na tiste dele ponudbe, ki lahko vplivajo na drugačno razvrstitev ponudb (pri čemer, kot izhaja iz citirane obrazložitve predloga, gre za razvrstitev ponudb glede na merila). Z uporabo argumenta a contrario je zato mogoče sklepati, da do dopolnitev in sprememb lahko pride v ostalih delih ponudbe, če naročnik ugotovi, da je pomanjkljivosti v njih mogoče označiti za formalno nepopolnost v smislu definicije iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Ker je po uveljavitvi novele ZJN-2E določene dele ponudbe po izrecni volji zakonodajalca dopustno tudi spreminjati (če so za to izpolnjeni v zakonu določeni pogoji), je potrebno ugotoviti, da menjava deležev v ponudbi (že) nominiranih podizvajalcev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bila v nasprotju z spremenjenimi določbami 17. točke prvega odstavka in 78. člena ZJN-2. Del ponudbe izbranega ponudnika, ki se je nanašal na deleže nominiranih podizvajalcev namreč ni vseboval elementov, ki bi lahko vplivali na spremembo ponudbenih cen, oziroma elementov, ki bi lahko vplivali na razvrstitev ponudb v okviru meril. Prav tako ne gre za element, ki bi ga bilo mogoče obravnavati kot tehnično specifikacijo.

Državna revizijska komisija se strinja s prvim vlagateljem tudi v tem, da lahko opisano dopolnitev ponudbe opravi samo ponudnik. Zato ni pomembno, ali jo dopolni sam, ali to stori po izrecnem pozivu naročnika, ki ga k takšnemu ravnanju zavezuje zakon. Poleg tega ponudba prvega vlagatelja, kot izhaja iz izpodbijane odločitve, ni bila izločena iz razloga, ker jo je dopolnil na lastno pobudo, pač pa iz razloga, ker se naročnik z navedeno dopolnitvijo ni strinjal.

Ni pa se mogoče strinjati z naročnikovo trditvijo (ki jo je navedel šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo) in enako ugotovitvijo izbranega ponudnika, da je navedena sprememba ponudbe prvega vlagatelja tudi sicer prepozna, oziroma podana izven danega roka. Naročnik je namreč prvega vlagatelja s pozivom, z dne 30.01.2015, pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na referenco dobavitelja vgradne opreme (in torej ne na referenco ponudnika), prvi vlagatelj pa je v tem delu ponudbo pravočasno dopolnil. Navedeno med naročnikom in prvim vlagateljem ni sporno, prav tako pa je razvidno tudi iz odstopljene dokumentacije.

Ker je torej naročnik prvega vlagatelja (kot bo podrobneje obrazloženo tudi v nadaljevanju te obrazložitve) pozval k dopolnitvi ponudbe z novo referenco dobavitelja vgradne opreme (s čimer bi se posledično lahko spremenili tudi deleži v njegovi ponudbi), je prvi vlagatelj prav tako lahko upravičeno domneval, da je bila sporna sprememba deležev dovoljena (zahtevana) tudi s strani naročnika.

Ponudba prvega vlagatelja je bila ocenjena kot nepravilna in nepopolna tudi iz razloga, ker ni izpolnil referenčne zahteve iz točke 2.2.4.3 (Referenca odgovornega vodje del).

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na referenco dobavitelja vgradne opreme, navedel v točki 2.2.4.5 (Referenca dobavitelja vgradne opreme) točke 2.2. razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika), in sicer:

»Ponudnik je v zadnjih treh letih, šteto od dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb, kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju ali podizvajalec, izvedel eno dobavo vgradne opreme v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR.

Pojem vgradna oprema zajema:
- pohištveno serijsko opremo,
- pohištveno vgradno opremo,
- medicinsko serijsko opremo in
- medicinsko vgradno opremo

Referenca mora zajeti vgradnjo vse navedene opreme, razmerje vrednosti posamezne opreme ni pomembno.

Dokazilo: Potrdilo o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil obrazec OBR-2.2j (Potrdilo o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme). Iz obrazca izhaja, »da velja za ponudnika, partnerja v skupni ponudbi ali nominiranega podizvajalca«.

Ponudniki so morali v obrazec vpisati podatke o investitorju in izvajalcu referenčnega dela, številko in datum pogodbe referenčnega dela, naziv dobavljene in vgrajene opreme, datum sprejema in izročitve referenčnega dela, obračunski znesek z DDV ter podatke o odgovorni osebi za izdajo referenčnega potrdila. Potrdilo o referenčnem delu je morala podpisati odgovorna oseba investitorja. S podpisom potrdila je investitor referenčnega dela (pod materialno in kazensko odgovornostjo) izjavil, »da je izvajalec referenčna dela dejansko opravil, in to v ustrezni kvaliteti in pogodbenih rokih«.

Prvi vlagatelj je predmetno referenčno zahtevo dokazoval s Potrdilom o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme, ki ga je izvedel nominirani podizvajalec Mollier d.o.o. Referenco je potrdil naročnik. Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila ponudba prvega vlagatelja izločena kot nepravilna in nepopolna iz razloga, ker referenčno delo ne zajema dobave vse zahtevane opreme, oziroma zato, ker ne zajema dobave pohištvene serijske in pohištvene vgradne opreme. Tekom predrevizijskega postopka, oziroma v odločitvi, s katero je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil, pa je naročnik priznal, da je pri pisanju izpodbijane odločitve »prišlo do očitne administrativne napake«, oziroma da je ponudba prvega vlagatelja v tem delu nepopolna (zgolj) iz razloga, »ker referenčno potrdilo ne izkazuje dobave pohištvene vgradne opreme, ki je bila zahtevana v drugi alineji referenčne zahteve«.

Državna revizijska komisija se strinja s prvim vlagateljem, da ob upoštevanju naročnikovega navodila iz citirane točke, vsaj dva kosa opreme iz sporne reference (stenska tirnica in stropno vodilo za zavese) lahko sodita tudi med pohištveno vgradno opremo. Stenska tirnica je vijačena in pritrjena v steno ter priključena na ozemljitveni vodnik, stropno vodilo za zavese pa je prav tako vgrajeno v strop, obdano s pokrivno masko ter priključeno na električno napajanje. Iz spletne strani proizvajalca navedene opreme (družbe Incom Group d.o.o.) je tudi razvidno, da je stropno vodilo za zavese uvrščeno v Program interier (podjetje Incom Group d.o.o. namreč predstavlja in trži svoje produkte v dveh programih - v Programu medicina in v Programu interier).

Naročnik sicer trdi, da naj bi oba sporna kosa sodila med medicinsko pomožno opremo. Ker pa so referenčne zahteve v obravnavanem segmentu zelo skope, oziroma ne določajo, katera oprema naj bi sodila med medicinsko pomožno opremo (referenčni pogoj zahteva le, da mora referenčen posel vključevati dobavo štirih vrst opreme - medicinsko opremo, medicinsko vgradno opremo, pohištveno opremo in pohištveno vgradno opremo, pri čemer dopušča kakršnokoli vrednostno razmerje med njimi), Državna revizijska komisija naročniku ni mogla slediti. Nenazadnje so lahko na stensko tirnico pritrjene različni predmeti (in torej ne le medicinski aparati), stropno vodilo za zavese pa se prav tako uporablja v najrazličnejših prostorih, torej tudi izven medicinskih ustanov. Ker je naročnik dopustil kakršnokoli vrednostno razmerje med zahtevanimi štirimi vrstami opreme (kar pomeni, da v obravnavanem primeru zadošča tudi en sam kos pohištvene vgradne opreme), je prvi vlagatelj s predloženo referenco, ki jo je izvedel nominirani podizvajalec Mollier d.o.o., referenčno zahtevo izpolnil.

Čeprav je prvi vlagatelj referenčno zahtevo v obravnavanem segmentu izpolnil, je kljub temu predložil še drugo referenco, ki jo je izvedel podizvajalec, ki ni nominiran v ponudbi. Naročnik ga je namreč (dne 30.01.2015) pozval, naj mu iz razloga, ker v ponudbo predložena referenca (torej referenca nominiranega podizvajalca Mollier d.o.o.) ni izpolnila zahtevane vrednosti v višini 500.000,00 EUR brez DDV, pošlje ali dostavi drugo Potrdilo o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme na OBR-2,2f, ki bo izpolnjevalo vse razpisne pogoje«. V obrazložitvi izpodbijane odločitve (ki je bila sprejeta dne 23.02.2015) pa se je strinjal s prvim vlagateljem, da je referenčna zahteva v tem delu, torej v delu, ki se nanaša na vrednost referenčnega posla z ali brez DDV, nejasna (oziroma kot je zapisal naročnik »obstaja v tem delu verjeten dvom v nejasnost določb razpisne dokumentacije«, zaradi česar priznava v ponudbi predloženo potrdilo dobavitelja vgradne opreme kot ustrezno, kar se tiče višine vrednosti reference«).

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so opravljene spremembe v ponudbi prvega vlagatelja skladne z zakonom, ter da je njegova ponudba pravilna in popolna, ostalih revizijskih navedb prvega vlagatelja (v zvezi z nepravilnostmi ponudbe izbranega ponudnika, oziroma v zvezi neenakopravno obravnavo prvega vlagatelja in izbranega ponudnika) ni vsebinsko obravnavala. Ker je, kot je razvidno iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 24.12..2014, prvi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil najnižjo ceno, cena pa je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka 2.1.21 Navodila za izdelavo ponudbe), prvi vlagatelj namreč ob ugotovitvi, da je njegova ponudba v spornih segmentih popolna, nima več pravnega interesa za presojo ostalih očitkov, saj to ne vpliva (več) niti na njegov pravni položaj v tem revizijskem postopku, niti nima vpliva na odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj očita naročniku, da pri ocenjevanju ponudb ne bi smel upoštevati ponujenih popustov, in da bi se v tem primeru njegova ponudba uvrstila na tretje mesto (za ponudbo prvega vlagatelja in za ponudbo družbe IMP d.d.). Navaja tudi, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil podatka o tem, s katerimi podizvajalci bo sodelovala njegov hčerinska družba SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o. Drugi vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi zato, ker izbrani ponudnik ni predložil soglasja vseh nominiranih podizvajalcev o tem, da sprejemajo 25 % popust, ter zato, ker so se z navedenim nedopustno spremenili deleži v njegovi ponudbi. Z zadnjim očitkom opozarja, da je bila naročnikova zahteva, ki se nanaša na zahtevane vrednosti referenčnih del jasna, zato bi jo moral naročnik upoštevati pri presoji ponudb.

Očitek drugega vlagatelja o tem, da naročnik pri vrednotenju ponudb ne bo smel upoštevati tudi ponujenih popustov, ni utemeljen. V obravnavanem primeru je edino merilo za ocenjevanje ponudb najnižja ponudbena cena (točka 2.1.21 - Merilo za izbor). Ker bo naročnik najugodnejšemu ponudniku (izbranemu ponudniku) plačal ceno z upoštevanim popustom, je bil dolžan pri ocenjevanju ponudb upoštevati tudi ponujene popuste. Naročnik je za vpis popusta v obrazcu OBR-2.3a (Ponudba) predvidel posebno rubriko (v točki J), poleg tega je tudi zapisal, da se popust iz točke J obračuna pri vsaki ponudbeni postavki iz predračunskega popisa in se bo obračunal v vsaki situaciji. V obravnavanem primeru je naročnik prejel pet ponudb. Ponudbe je najprej razvrstil glede na merilo, potem pa je preverjal popolnost zgolj prvih treh uvrščenih ponudb. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Pregled prejetih ponudb pokaže, da so z izjemo prvega vlagatelja, vsi ponudniki (vključno z drugim vlagateljem) ponudili popuste, zato so očitki drugega vlagatelja o tem, »da ponudniki s popustom niso tekmovali in je zato popust povsem neobvezen«, oziroma »da za to ne bodo dodatno nagrajeni«, tudi sicer nelogični in ne vzdržijo revizijske presoje. Naročnik je tako ponudbe (pravilno) razvrstil na sledeč način: na prvo mesto je uvrstil prvega vlagatelja, ki je ponudil ceno v višini 17.834.116,32 EUR brez DDV in 21.757.621,91 EUR z DDV, na drugo mesto je uvrstil izbranega ponudnika, ki je ponudil ceno v višini 18.317.177,50 EUR brez DDV in 22.346.956,55 EUR z DDV, na tretje mesto je uvrstil ponudnika IMP d.d., ki je ponudil ceno v višini 18.633.623,41 EUR brez DDV in 22.733.020,56 z DDV, na četrto mesto drugega vlagatelja s ceno 19.625.442,24 brez DDV in 23.943.039,53 z DDV in na zadnje mesto ponudnika Guerrato S.p.A s ceno v višini 20.890.901,73 EUR brez DDV in 25.486.900,11 EUR z DDV. V vseh cenah so, razen pri prvem vlagatelju, ki popusta ni ponudil, upoštevani ponujeni popusti (drugi vlagatelj ga je ponudil v višini 4,85 %, izbrani ponudnik pa v višini 25 %). Kot izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 24.12.2014, je naročnik ponudnike seznanil s cenami z upoštevanimi popusti.

Drugi očitek drugega vlagatelja se nanaša na hčerinsko družbo izbranega ponudnika (SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o.). Navaja, da jo je izbrani ponudnik (v nasprotju z naročnikovimi navodili) vključil med podizvajalce in zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik tudi za navedeno družbo navesti podizvajalce. Kot navaja drugi vlagatelj, se izbrani ponudnik na ta način izogiba neposrednim plačilom podizvajalcem ter tudi preverjanju, ali so ti (neimenovani) podizvajalci izpolnili zahtevo glede plačila davkov in prispevkov. Ta sum je še toliko večji iz razloga, ker je bila navedena družba po poteku roka za oddajo ponudb pripojena izbranemu ponudniku.

Zahteve, ki se nanašajo na podizvajalce so navedene v točki 2.1.8 (Ponudba s podizvajalci in neposredna plačila podizvajalcev) Navodila za izdelavo ponudbe. Naročnik je v njej (med drugim) navedel:

»Za podizvajalca se ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (ZGO-1).«

Citirana določba razpisne dokumentacije je povzeta po določilu šestega odstavka 71. člena ZJN-2. Namen tega zakonskega določila (kot pravilno navaja tudi drugi vlagatelj) je zagotoviti, da bodo vsi podizvajalci, ki sodelujejo pri posameznem javnem naročilu, dejansko neposredno poplačani ter preveriti, ali podizvajalci izpolnjujejo zakonske pogoje v zvezi s plačili prispevkov (za socialno varnost) in davkov.

Državna revizijska komisija se strinja z drugim vlagateljem, da izbrani ponudnik (ob upoštevanju citiranega navodila) med podizvajalce ne bi smel uvrstiti tudi svoje povezane družbe. Ker pa je izbrani ponudnik v ponudbi sicer navedel vse podizvajalce, s katerimi bo sodeloval pri izvedbi razpisanega posla (izbrani ponudnik je poleg svoje hčerinske družbe navedel naslednje podizvajalce: Metronik d.o.o, Sanolabor d.d. in Tames d.o.o.), in ker je tekom predrevizijskega postopka tudi potrdil, da razen z (že v ponudbi) nominiranimi podizvajalci ne namerava sodelovati z nobenim drugim podizvajalcem, Državna revizijska komisija (pavšalnim in splošnim) očitkom drugega vlagatelja ni mogla slediti. Naročnik pa v zvezi s tem tudi upravičeno opozarja, da ne more vplivati na to, katere in koliko podizvajalcev (in če sploh) bo posamezen ponudnik nominiral v ponudbi. Poleg tega je naročnik v razpisno dokumentacijo (v točko 2.1.8 - Ponudba s podizvajalci in neposredna plačila podizvajalcev) vključil vrsto določil, ki jih morajo upoštevati ponudniki (izbrani ponudnik) v primeru, če po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila uvedejo novega podizvajalca, ali zamenjajo že nominiranega podizvajalca z novim podizvajalcem. Ponudniki morajo, skladno s 4. alinejo četrtega odstavka točke 2.1.8, že v ponudbo predložiti izjavo, da bodo pred zamenjavo podizvajalca ali uvedbo novega podizvajalca pridobil pisno soglasje naročnika (obrazec OBR-2-3k). Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila uvede nov podizvajalec ali zamenja podizvajalec, mora izbrani ponudnik (po predhodnem soglasju naročnika, da se z zamenjavo ali uvedbo novega podizvajalca strinja) predložiti vse dokumente, ki jih je v zvezi s podizvajalci zahtevala razpisna dokumentacija. Ti dokumenti pa vključujejo tako pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del, oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu, za katerega mora navesti vse podatke, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji (3. alineja petega odstavka točke 2.1.8 razpisne dokumentacije), kot tudi soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu (4. alineja petega odstavka točke 2.1.8 razpisne dokumentacije). Naročnik pa je ponudnike tudi ponovno opozoril (v šestem odstavku točke 2.1.8 razpisne dokumentacije), da za vsakega novega podizvajalca velja, da mora izpolnjevati vse pogoje za priznanje sposobnosti iz razpisne dokumentacije. Naročnik ima tudi pravico (sedmi odstavek točke 2.1.8 razpisne dokumentacije), da za vse nove podizvajalce preveri izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije. Če podizvajalci pogojev ne izpolnjujejo, jih izvajalec ne sme angažirati. V nasprotnem primeru lahko naročnik od pogodbe odstopi.

Ob vsem navedenem se bojazen drugega vlagatelja (ki predstavlja jedro obravnavanega očitka), da se izbrani ponudnik izogiba tako neposrednim plačilom (neimenovanim) podizvajalcem, kot tudi presoji, ali njegovi podizvajalci izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije (in med njimi zlasti zahtevo, da imajo poravnane svoje obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov), izkaže kot neupravičena.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da je Odločitev o oddaji javnega naročila sprejel dne 23.02.2015, zato izbris družbe Pomgrad - Gradnje d.o.o. iz sodnega registra, ki je bil opravljen dne 23.03.2015, na odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ni mogel vplivati.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na zagotavljanje (25 %) popusta, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Kot že izhaja iz te obrazložitve, drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil soglasja vseh nominiranih podizvajalcev o tem, da sprejemajo 25 % popust, s čimer so se nedopustno spremenili deleži v njegovi ponudbi.

Izbrani ponudnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, na skupno ponudbeno ceno ponudil 25 % popust. Njegova ponudba se je zato, ob upoštevanju edinega merila najnižje cene, uvrstila na drugo mesto (ugodnejšo ceno je ponudil le prvi vlagatelj). Ob upoštevanju naročnikove izrecne zahteve (ki jo je navedel v obrazcu Ponudbe - OBR-2.3a), da se ponujeni popust obračuna pri vsaki ponudbeni postavki iz predračunskega popisa v ponujenem odstotku ter da se bo obračunal v vsaki situaciji) je razumeti, da so morali ponujeni popust sprejeti vsi udeleženi partnerji in podizvajalci v posamezni ponudbi. Le na ta način bi lahko naročnik ravnal v skladu s 14. členom vzorca gradbene pogodbe, ki določa, da direktna plačila podizvajalcem ne smejo preseči vrednosti izstavljene situacije izvajalca v določenem obdobju, ter da bo naročnik zavrnil plačilo izvajalcu in podizvajalcu, če bo vrednost izstavljene situacije presegla vrednost, ki jo lahko izvajalec obračuna v določenem vmesnem obdobju.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik dne 29.01.2015 (Poziv ponudniku kandidatu SGP Pomgrad d.d. na dopustne dopolnitve) izbranega ponudnika med drugim pozval k naslednjemu pojasnilu:

»Ponudnik kandidat nastopa s podizvajalci, in sicer s podjetji: SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o., Metronik d.o.o., Sanolabor d.d. in Tames d.o.o., pri čemer so v ponudbi navedene vrednosti del, ki jih bo opravil posamezen podizvajalec, brez upoštevanega popusta, ki je bil ponujen na skupno ponudbeno vrednost. Strokovna komisija naročnika je tako ugotovila, da ni jasno, ali ponudnik ponujeni popust v celoti prevzema nase, ali se dani popust v enakem odstotku upošteva tudi pri obračunu del ponudnikovih podizvajalcev.

Ponudnik naj predloži podpisane izjave vseh podizvajalcev, iz katerih bo jasno izhajalo, da so ponudnikovi podizvajalci s popustom seznanjeni, in se strinjajo, da se dani popust upošteva tudi pri obračunu njihovih del. V kolikor se ponudnikovi podizvajalci z danim popustom ne strinjajo, oziroma ponudnik takih izjav ne bo predložil, bo naročnik štel, da bo dani popust v višini 25 % celotnih pogodbenih del v celoti bremenil ponudnika.

Komisija pri tem opozarja ponudnika na določilo 14. vzorca pogodbe, ki določa, da v nobenem trenutku direktna plačila podizvajalcem ne smejo preseči vrednosti izstavljene situacije izvajalca v določenem obdobju. Naročnik bo zavrnil plačilo izvajalcu in podizvajalcu, če bo vrednost izstavljene situacije presegla vrednost, ki jo lahko izvajalec obračuna v določenem vmesnem obdobju v skladu z določili te pogodbe. Naročnik bo izvedel plačilo šele potem, ko izvajalec izstavi situacijo in potrdi račun podizvajalca, skladno z določili te pogodbe. Izvajalec v primeru, ko izstavi situacijo in/ali potrdi račun podizvajalca v nasprotju z določili te pogodbe in zaradi tega plačila ne bodo izvedena pravočasno, ni upravičen do izplačila zamudnih obresti.«

Izbrani ponudnik je naročniku posredoval naslednji odgovor (Dopolnitev ponudbe za javno naročilo, z dne 30.01.2015):

»V zvezi z vašim pozivom, da naj se nominirani podizvajalci izrečejo o podanem popustu v višini 25 % na ponudbeno ceno, vam v prilogi prilagamo izjavo nominiranega podizvajalca SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o., s katero daje soglasje, da se dani popust upošteva tudi pri obračunu njegovih del. Za preostale nominirane podizvajalce tovrstnih izjav ne prilagamo, posledično se dani popust pri obračunu njihovih del ne upošteva in bremeni nas kot ponudnika. Hkrati ponovno potrjujemo seznanjenost z besedilom zadnjega odstavka 14. člena vzorca pogodbe, ki določa, da v nobenem trenutku direktna plačila podizvajalcem ne smejo preseči vrednosti izstavljene situacije izvajalca v določenem obdobju; navedeno zahtevo bomo upoštevali.«

Izbrani ponudnik je k dopisom predložil Soglasje podizvajalca SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o., z dne 30.01.2015, da se ponujeni popust v višini 25 % upošteva tudi pri obračunu njegovih del.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da bodo razpisana dela izvedli trije partnerji in štirje podizvajalci. Vodilni partner naj bi bil udeležen pri 50 % vseh del (od katerih naj bi nominirani izvajalci izvedli 45,02 % del, kar pomeni, da vodilnemu partnerju ostane 4,97 % del), njegova partnerja pa preostalih 50 % (v skladu z v ponudbo predloženo Partnersko pogodbo, z dne 05.11.2014, naj bi podjetje Grafist d.o.o. izvedlo 35 % del, 15 % del pa družba AC Asfalti d.o.o.).

Po izračunu, ki ga je opravila Državna revizijska komisija, bi vodilni partner (ki se mu je pripojila družba SGP Pomgrad - Gradnje d.o.o.) dejansko izvedel 19,63 % vseh del, njegovi podizvajalci pa dela v višini 30,62 %. Ker naj bi vodilni partner (z upoštevanjem citiranega pojasnila izbranega ponudnika) poleg 25 % popusta na »svoja dela« prevzel tudi 25 % popust podizvajalcev, navedeno pomeni, da bi morali podizvajalci za njihov 30,37 % delež del prejeti 9.046.567,18 EUR, vodilni partner pa za 19,63 % delež del le še 2.126.301,64 EUR.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z drugim vlagateljem v tem, da naročnik ne bo mogel ravnati v skladu s 14. členom vzorca gradbene pogodbe, saj bodo zneski računov, ki jih bodo izstavljali podizvajalci, vedno višji od zneska računa, ki ga bo izstavil izbrani ponudnik. Naročnik namreč ne bo mogel izvesti direktnih plačil podizvajalcem v zneskih, ki so bili dogovorjeni med njimi in vodilnim partnerjem, saj bo moral upoštevati svojo lastno zahtevo, v skladu s katero se popust upošteva pri vsaki postavki popisa del. Ker pa je nastalo situacijo povzročil naročnik (izbrani ponudnik je v zvezi s ponujenim popustom zgolj sledil naročnikovemu kontradiktornemu pozivu) in iz razloga, ker je sicer (prvotno predložena) ponudba izbranega ponudnika v tem segmentu povsem skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija očitku drugega vlagatelja ni mogla slediti.

Z zadnjim očitkom drugi vlagatelj opozarja, da je bila naročnikova zahteva, ki se nanaša na zahtevane vrednosti referenčnih del jasna, zato bi jo moral naročnik upoštevati pri presoji popolnosti ponudb.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z drugim vlagateljem v tem, da je naročnik v točki 2.2. (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika) zapisal, da »kjer ni posebej navedeno so vrednosti brez DDV«, ter da je v točki 2.2.4.5 (Referenca dobavitelja vgradne opreme) zahteval referenčno v vrednost v višini »vsaj 500.000,00 EUR«. Ker pa so morali ponudniki v referenčni obrazec OBR-2.2j (Potrdilo o referenčnem delu dobavitelja vgradne opreme) vpisati »obračunski znesek z DDV referenčnega dela«, se z očitkom drugega vlagatelja ni mogoče strinjati. Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, oziroma da je potrebno, kot popolno, šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli izmed možnih razlag. Ker iz različnih delov razpisne dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali se upošteva referenčna vrednost z ali brez DDV (kar priznava tudi naročnik), Državna revizijska komisija tudi zadnjemu očitku drugega vlagatelja ni mogla slediti.

Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z vnaprej predvidenim načinom ocenjevanja ponudb, ter da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo (ter v vlogah, s katerima se je izrekel o navedbah naročnika in izbranega ponudnika) zahteval povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je zahteval povrnitev naslednjih stroškov: 25.000,00 EUR za plačilo takse, 1.377,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 688,50 EUR za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, 688,50 EUR za vlogo, s katero se je opredelil do navedb izbranega ponudnika, dvakrat po 18,36 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife; Uradni list RS, št. 2/2015) ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je (skladno z Odvetniško tarifo) prvemu vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR, strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo v višini 1500 točk (druga točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 839,97 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR. Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 27.542,31 EUR. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je zavrnila, saj je ocenila, da ti niso bili potrebni. Naročnik je prvemu vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo (in v vlogi, s katero se je izrekel o navedbah naročnika) zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva.. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je (v obeh vlogah, s katerima se je izjasnil o revizijskih navedbah prvega in drugega vlagatelja ter v vlogi, s katero je odgovoril na navedbe prvega vlagatelja iz vloge, z dne 04.05.2015) zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahteve zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, in zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6.. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 18.05.2015

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisija







Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
- Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak o.p., d.o.o., Trg OF 13, Ljubljana
- Odvetniška družba Vesna Cukrov, Trdinova ulica 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu