018-062/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-062/2015-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »MORS 220/2014-JNMV, NAKUP SREDSTEV IN OPREME ZA MEDICINO«, v sklopu 1: »DEFIBRILATORJI«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDITRA d.o.o., Stegne 21C, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 5. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »MORS 220/2014-JNMV, NAKUP SREDSTEV IN OPREME ZA MEDICINO« v sklopu 1 »DEFIBRILATORJI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-275/2014-24, z dne 2. 3. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.085,87 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 11. 2014 sprejel sklep št. 430-275/2014-1 o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 1. 12. 2014, pod št. objave NMV5395/2014.

Naročnik je dne 2. 3. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-275/2014-24 s katerim je javno naročilo v sklopu 1 »DEFIBRILATORJI« oddal ponudniku Defib GmbH - podružnica v Sloveniji, Taborska cesta 4, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa izločil kot nepopolno iz razloga neskladnosti s tehničnimi zahtevami, ki se nanašajo na delovanje naprave v zahtevanem temperaturnem območju najmanj –30 do +50 stopinj Celzija (ponujena naprava –20 do +60 stopinj Celzija) in neustrezen certifikat odpornosti na udarce in vibracije po standardih MIL-STD-810 F 516.5 in MIL-STD-810F 514.5 (v ponudbi naj bi bili standardi po IEC in EN, ki ne ustrezajo zahtevanim standardom). Vlagatelj je odločitev prejel dne 4. 3. 2015.

Vlagatelj je dne 11. 3. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da odločitev naročnika ni pravilna in zakonita. Pojasnjuje, da je ponudil napravo s temperaturnim območjem delovanja 0 do 43°C, pri čemer iz pojasnil proizvajalca izhaja, da je uporaba mogoča v temperaturnem razponu od –10 do 50°C, s čimer je izpolnil zahtevo po temperaturnem območju delovanja. Dodaja, da na trgu zagotovo ne obstaja defibrilator, ki bi zagotavljal delovanje naprave v prvotno zahtevanem območju –30 do +50°C, česar se je zavedal tudi naročnik in preko odgovora na Portalu javnih naročil spremenil prvotno zahtevo – naročnik je zahteval, da proizvajalec lahko pisno garantira uporabo naprave v območju nizkih temperatur v času reanimacije, pri čemer pa ni opredelil, kakšna naj bi bila temperatura naprave, ni navedel, pri katerih pogojih bo skladiščil naprave in ni opredelil časa delovanja v ekstremnih pogojih. Čas ene reanimacije je lahko v razponu od 15 minut do nekaj ur. Vlagatelj še pojasnjuje razliko med temperaturnim območjem delovanja in temperaturnim območjem skladiščenja naprav ter vpliv nizkih temperatur na delovanje tovrstnih naprav in zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave: naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, naj bi imela razpon obratovalne temperature od 0°C do 50°C, proizvajalec pa v notarsko overjeni izjavi navaja ekstremno temperaturo –20°C za maksimalno 60 minut. Vlagatelj meni, da bi morala biti ob enaki obravnavi v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika tudi njegova ponudba označena kot popolna. V zvezi z drugim razlogom za nepopolnost ponudbe vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi predložil certifikat odpornosti na udarce in vlago. Poudarja, da naročnik v razpisu ni povedal, kateri od osmih možnih postopkov je ključen za izpolnjevanje sporne zahteve, ampak je navedel zgolj standard, ki mora biti izpolnjen, v odgovoru na vprašanje na Portalu javnih naročil pa je dopustil artikle, ki izpolnjujejo (drugačne) standarde, v kolikor ti izpolnjujejo iste zahteve, kot standardi, navedeni v razpisni dokumentaciji. Ponujena naprava je bila testirana v skladu z evropskimi industrijskim standardom EN60068-2-27/2009 »SHOCK«, ki presega obremenitve zahtevanega vojaškega standarda MIL-STD 810F po metodi 516,5 tako iz postopka III ali IV, je pa povsem enakovreden testiranju po postopku I. Tudi v tem delu vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je ponudbo izbranega ponudnika z navedbo »drop« testa z višine 1 m sprejel kot ustrezno, vlagatelju pa očital, da bi moral predložiti dokazilo o takem testu z višine 1,22 m. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 3. 2015. Navaja, da so vsi tehnični podatki in karakteristike aparata, ki ga ponuja, uradni podatki proizvajalca. Zavrača navedbe vlagatelja o domnevno zavajajočih podatkih, ki naj bi jih predložil in meni, da vlagatelj meša podatke o temperaturi delovanja in shranjevanja med transportom. Poudarja, da je v zvezi s temperaturnim območjem delovanja predložil izjavo tovarne, overjene s strani notarja, medtem ko je vlagatelj priložil le komunikacijo po e-pošti. Pojasnjuje, da je Defibtech v letu 2014 izvedel obsežna testiranja za potrebe ekstremne uporabe aparata, iz katerih je bil razviden čas delovanja v ekstremnih pogojih 30 minut pri –30°C in več kot eno uro pri –20°C. Skladno s tem je bil izdan certifikat z navedbo delovanja aparata 1 uro pri –20°C v ekstremnih pogojih. To je uraden podatek tovarne, za katero je bilo priloženo potrdilo, overjeno pri notarju v ZDA.

Naročnik je revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen s sklepom št. 430-78/2015-5 z dne 27. 3. 2015. Pojasnjuje, da je vlagatelj v ponudbi navedel temperaturno območje od 0 do 43°C, iz pojasnil proizvajalca pa izhaja, da je uporaba defibrilatorja mogoča v temperaturnem razponu od –10 do +50°C. Zahteva iz razpisne dokumentacije zato ni izpolnjena, saj naročnik ni zmanjšal zahtevanega temperaturnega razpona, ampak samo omejil čas delovanja v tako ekstremnih temperaturah na čas reanimacije, ki je sicer relativen, vendar uporabnik reanimacije pri taki temperaturi ne bo izvajal več kot 30 minut, saj bi s tem povzročil življenjsko nevarno podhladitev. Ponudba izbranega ponudnika, ki navaja delovanje aparata v območju –30 do +50 stopinj, za čas 30 minut, je za naročnika sprejemljiva. Naročnik navaja, da je zahtevan standard na udarce MIL-STD-810F 516.5 ter vibracije MIL-STD-810F 514.5 zelo obširen in glede na to, da aparat, ki ga ponuja vlagatelj, nima tega standarda, je primerjal podatke iz vlagateljeve ponudbe z zahtevanim standardom, pri čemer je ugotovil, da ti niso primerljivi z zahtevanim standardom. Vlagatelja je zato pozval na dopolnitev ponudbe, vendar je bilo tudi po pregledu dopolnjene ponudbe ugotovljeno, da aparat ne izpolnjuje zahtevanega postopka IV »Transit drop«, v skladu s katerim naj bi predmeti teže do 45 kg in velikosti do 91 cm prestali 26 padcev na vsako ploskev, rob in vogal z višine 122 cm.

Naročnik je z vlogo z dne 31. 3. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 4. 2015 opredelil do navedb naročnika. Meni, da je iz izpodbijane odločitve jasno razvidna neenakopravna obravnava ponudnikov. Izbrani ponudnik naj bi samoiniciativno navedel delovanje naprave v temperaturnem območju –30°C za čas 30 minut, za takšno trditev pa niti po pozivu naročnika ni predložil nikakršnega dokaza – naknadno predložena izjava proizvajalca namreč potrjuje le enourno delovanje pri –20°C, delovanja pri nižjih temperaturah pa sploh ne omenja. Nasprotuje tudi navedbam naročnika, ki se nanašajo na čas reanimacije in pojasnjuje vpliv nizkih temperatur na reanimacijo in defibrilatorje. Ponovno pojasnjuje, da vojaški standard MIL-STD po metodi 516.5 vsebuje 8 različnih postopkov testiranj, naročnik pa se v razpisu ni opredelil glede zahtevanega postopka znotraj tega standarda. Naročnik je vlagatelja sicer pozval na predložitev dokazila o skladnosti s postopkom IV »Transit drop test«, ki predvideva padec opreme v transportnem kontejnerju iz višine 122 cm. Vendar pa je v tem primeru ta postopek brezpredmeten, saj naročnik nabavlja naprave brez transportnih zabojnikov.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo dne 17. 4. 2015 naslovil pripravljalno vlogo, dne 20. 4. 2015 pa še popravek te pripravljalne vloge, v katerih se opredeljuje do navedb izbranega ponudnika iz vloge z dne 20. 3. 2015.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik za sklop 1 prejel pet pravočasnih ponudb, pri čemer je bila vlagateljeva ponudba skladno z merilom najnižje cene uvrščena na prvo, ponudba izbranega ponudnika pa na drugo mesto. Naročnik je skladno z drugim odstavkom 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) preveril le popolnost ponudb vlagatelja (ki jo je nato izločil kot neprimerno, gl. 20. točko drugega odstavka 20. člena ZJN-2) in izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na prvi izločitveni razlog – neskladnost s tehničnimi zahtevami v zvezi s temperaturnim območjem delovanja, in zatrjevano neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Naročnik je zahtevano temperaturno območje za polavtomatske defibrilatorje, ki so predmet naročila v sklopu 1, opredelil v točki b) poglavja »V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«, kjer je kot tehnično zahtevo navedel »Temperaturno območje najmanj -30 do + 50 stopinj celzija«. Obenem je na vprašanji gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil: »Naročnik navaja tudi zahtevo po temperaturnem območju v območju -30 do +50 st.C.. Proizvajalci navajajo ločena temperaturna območja delovanja in skladiščenja. Katero temperaturno območje ste izpostavili v vaših zahtevah?« in »Navajate temperaturno območje za katerega smatramo, da to ni območje delovanja, ki je za AED važno. Ali vam ustreza AED katerega območje za delovanje je od -5 do +40˘C?« dne 18. 12. 2014 odgovoril: »Naročnik se zaveda dejstva, da noben aparat ne more biti izpostavljen nizkim temperaturam več kot nekaj ur, zaradi izsušitve hidrogela na defibrilacijskih elektrodah ter prehitrem praznenju baterije. Naša zahteva je, da proizvajalec lahko pisno garantira uporabo AED-ja v območju nizkih temperatur v času reanimacije. Kar se tiče skladiščenja, pa se aparati skladiščijo po predpisih proizvajalca. […]« Skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 se to pojasnilo šteje kot del razpisne dokumentacije. Iz citiranega odgovora naročnika je mogoče razbrati, da se zahteva po temperaturnem območju nanaša na območje delovanja naprave, pri čemer naročnik ni spreminjal temperaturnega območja delovanja, kot je mogoče razumeti navedbe vlagatelja, ampak je s pojasnilom le omejil zahtevani čas delovanja pri nizkih temperaturah iz že opredeljenega temperaturnega območja na čas reanimacije ter določil način dokazovanja izpolnjevanja te zahteve. Med strankama je sicer sporna tudi (ne)opredelitev časa reanimacije in ustreznost ponudbe izbranega ponudnika iz tega vidika, vendar to za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno, zato se Državna revizijska komisija do tega vprašanja ni posebej opredeljevala.

Iz pregleda dokumentacije postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik tako vlagatelja (s pozivom št. 430-275/2014-18 z dne 23. 1. 2015) kot kasneje tudi izbranega ponudnika (s pozivom št. 430-275/2014-20 z dne 29. 1. 2015) pozval na predložitev dokazila, da ponujene naprave delujejo v zahtevanem temperaturnem območju. Vlagatelj je v odgovoru predložil izjavo proizvajalca, v kateri ta na splošno navaja, da ponujeni defibrilatorji delujejo v temperaturnem območju od –10°C do 50°C, kar naj bi izhajalo tudi iz lokacij že nameščenih naprav. Izbrani ponudnik je v odgovoru navedel, da ima ponujena naprava tovarniški certifikat, ki dokazuje neprekinjeno delovanje 60 minut na –20°C, iz testov pa naj bi bilo razvidno delovanje več kot 30 minut na –30°C. Kot zahtevano dokazilo je izbrani ponudnik predložil zgolj izjavo proizvajalca naprave, ki, pod določenimi pogoji, navaja delovanje pri –20°C za čas ene ure. Državna revizijska komisija pri tem še ugotavlja, da se izbrani ponudnik sicer sklicuje na teste, glede na katere naj bi naprava delovala 30 minut pri –30°C, vendar takih testov v ponudbi oz. njeni dopolnitvi ni predložil – iz predloženega dokazila izhaja zgolj navedba enournega delovanja pri –20°C (pod določenimi pogoji).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v primeru ugotavljanja primernosti ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika, ob podobnem dejanskem stanju, njuni ponudbi obravnaval različno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) zahteva, da mora naročnik kršitve ponudnikov, ki temeljijo na enakem ali bistveno podobnem dejanskem stanju, obravnavati enako in kršitve, ki temeljijo na različnem dejanskem stanju, obravnavati različno. Naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj njegove ponudbe ni ocenil kot neprimerne oziroma nepopolne, čeprav tudi ta ponudnik, enako kot vlagatelj, ni dokazal, da »proizvajalec lahko pisno garantira uporabo AED-ja v območju nizkih temperatur v času reanimacije«, na podlagi česar bi bilo mogoče napraviti zaključek o skladnosti ponujenih naprav z zahtevami naročnika. Naročnik je torej istovrstno nepravilnost, ki se nanaša na ustreznost temperaturnega območja delovanja naprave, v ponudbi vlagatelja opredelil kot izločilni razlog, v ponudbi izbranega ponudnika pa je neustrezno temperaturno območje spregledal, oziroma je ocenil, da ustreza zahtevam. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik neenakopravno obravnaval vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila, saj ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, s tem povezane navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Vlagatelj nasprotuje tudi drugemu razlogu za izločitev njegove, tj. domnevni neskladnosti ponujenih naprav z zahtevami naročnika v zvezi s standardi oz. certifikati odpornosti na udarce ter vibracije.

Naročnik je zahtevane standarde za polavtomatske defibrilatorje, ki so predmet naročila v sklopu 1, navedel v točki b) poglavja »V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«: »[…] Defibrilator in pripadajoča oprema mora izpolnjevati zahteve po skladnosti ES (oznaka CE). Certifikat odpornosti na udarce po MIL-STD-810F 516.5 ter vibracije po MIL-STD-810F 514.5.« Obenem je na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, ali naročnik priznava EU standarde za odpornost izdelkov na udarce in vibracije skladno s pravnim redom na področju standardizacije v EU (standardi IEC60068-2-27/2008, EN60068-2-27/2009 za udarce (drop test) in IEC60068-2-6:2007, EN60068-2-6:2008 za vibracije, ter IEC60068-2-64/2008 in EN60068-2-64/2008 za okoljski test široko-pasovne vibracije, IEC60068-2-31/2008 za okoljske vplive in EC, EN60068-2-31/2008 grobo ravnanje z vzorci opreme) ali vztraja na vojaških neindustrijskih normativih z veljavnostjo izključno v vojaškem okolju na področju ZDA, naročnik dne 18. 12. 2015 odgovoril: »NATO vojaški standardi, ki so opredeljeni v STANAG-ih NATA in jih je Slovenska vojska, kot članica sprejela, so za nas sprejemljivi in uporabni. NATO standardi se ne omejujejo na samo eno državo, ampak so mednarodni. Vojaška območja so specifična področja, zato je potrebno, da imamo vse naše aparature kompatibilne z ostalimi članicami NATA, ravno zaradi zahtev NATA po modularnih združitvah na misijah. Naročnik se strinja, da v kolikor standardi za odpornost izdelkov na udarce in vibracije izpolnjujejo iste zahteve, kot standardi navedeni v razpisni dokumentaciji, lahko ponudite artikle s takimi standardi.« Prav tako je na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo: »Naš AED ustreza standard EN1789 (oprema za ambulance, ki zajema test vibracije in udarce itd), ter RTCA/DO160D (test za opremo, ki se prevaža z različnimi letali, helikopterji itd. In se testira glede vibracij, RF sevanja itd.). Zavedamo se, da ste tudi podvrženi ameriškim standardom kot je MIL-STD, vendar vas naprošamo, da kot ustrezen dokaz odpornosti na udarce in vibracije dovolite tudi EN1789 in RTCA/DO-160D. Ali se s tem strinjate?« istega dne odgovoril: »Naročnik se strinja, v kolikor standarda EN1789 in RTCA/DO-160D izpolnjujeta iste zahteve, kot standardi navedeni v razpisni dokumentaciji.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnikov razlog za neprimernost nanaša na domnevno neskladnost ponujenih izdelkov z zahtevami iz standarda MIL-STD-810F po metodi 516.5 (odpornost na udarce), ne pa tudi na vprašanje skladnosti ponujenih izdelkov s standardom MIL-STD-810F po metodi 514.5 (vibracije). To je razvidno iz obrazložitve sklepa z dne 27. 3. 2015, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, pa tudi iz poziva št. 430-275/2014-18 z dne 23. 1. 2015, s katerim je vlagatelja pozval na predložitev dokazila o tem, da ponujeni aparat izpolnjuje zahteve iz tega standarda v zvezi z »drop« testom 122 cm – iz vlagateljeve ponudbe naj bi po naročnikovih ugotovitvah izhajalo, da je bil ta test sicer opravljen, a le z višine 100 cm na vse ploskve.

S pojasnilom na Portalu javnih naročil je naročnik kot ustrezen dokaz odpornosti na udarce in vibracije dopustil tudi naprave, ki so skladne s standardi, enakovrednimi zahtevanim. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da standard MIL-STD-810F v okviru metode 516.5 »SHOCK« vsebuje 8 različnih možnih testnih postopkov, naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni izrecno opredelil, s katerim(i) od teh testnih postopkov naj ponujene naprave izkazujejo skladnost z zahtevano metodo 516.5 »SHOCK«.

Kot že navedeno, je naročnik v pozivu vlagatelju z dne 23. 1. 2015 k dodatnim pojasnilom ponudbe kot problematično izpostavil višino, iz katere je bil opravljen »drop test« in od vlagatelja zahteval dokazilo, da ponujeni aparat izpolnjuje zahteve iz standarda MIL-STD-810F 516.5. Vlagatelj je v pojasnilu zatrjeval in dokazoval, da so standardi, s katerimi je skladna ponujena naprava (in so že bili predstavljeni v ponudbeni dokumentaciji), enakovredni oz. celo strožji od postopkov, kot jih metoda 516.5 standarda MIL-STD-810F predvideva v testnih postopkih I »Functional Shock«, III »Fragility« in IV »Transit drop«, pri tem pa tudi pojasnil razloge za nerelevantnost testnega postopka IV za konkretne ponujene izdelke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila v nasprotju z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ni ustrezno obrazložil, zakaj je izločil vlagateljevo ponudbo kot neprimerno, saj se ni argumentirano opredelil do s strani vlagatelja zatrjevane enakovrednosti standardov zahtevanim in ni navedel nikakršnih razlogov v prid zaključka o neustreznosti teh standardov; naročnik je namreč zgolj navedel, da »razpisni pogoji navajajo standarde odpornosti na udarce MIL-STD-810 F 516.5 […], v ponudbi so standardi IEC in EN, ki ne ustrezajo zahtevanim standardom v razpisni dokumentaciji«. Kot že pojasnjeno, je naročnik s pojasnilom na Portalu javnih naročil dopustil tudi druge standarde, v kolikor izpolnjujejo enake zahteve kot zahtevani, vseeno pa vlagateljevo ponudbo brez navedbe razlogov označil kot neprimerno, kljub temu, da je vlagatelj zatrjeval in dokazoval primerljivost standardov, katerim ustreza ponujeni izdelek, s standardom, kot ga je opredelil naročnik v razpisni dokumentaciji.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija tudi v tem delu pritrjuje vlagateljevim navedbam o neenakopravni obravnavi ponudnikov, saj enak razlog za neprimernost ponudbe, kot naj bi bil domnevno izkazan pri vlagatelju in ga je naročnik opredeljeno izrazil (šele) v sklepu z dne 27. 3. 2015, obstaja tudi pri ponudbi izbranega ponudnika. V ponudbi izbranega ponudnika je namreč naveden test z višine »1 meter, katerikoli kot ali površina, v ''standby'' poziciji«, torej z enake višine, kot je to navedeno v vlagateljevi ponudbi. Kljub temu je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe (in jo po prejemu pojasnila kot neprimerno izločil), ponudbo izbranega ponudnika z enako domnevno pomanjkljivostjo pa brez pozivanja na dopolnitev sprejel kot ustrezno.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je vlagateljevo ponudbo iz obravnavanih razlogov utemeljeno izločil kot neprimerno, ob hkratni utemeljenosti vlagateljevih navedb v zvezi z neenakopravno obravnavo ponudnikov pa zaključuje, da je naročnik z izdajo odločitve o oddaji javnega naročila kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v sklopu 1 »DEFIBRILATORJI« razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-275/2014-24, z dne 2. 3. 2015.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja, mora pri tem upoštevati ZJN-2 in obveznosti, ki iz njega izhajajo, če pa bo ugotovil, da mu vsebina razpisne dokumentacije, kot je sedaj določena, ne omogoča oddaje javnega naročila na način, da bi lahko uresničil namen, zaradi katerega naroča predmetne defibrilatorje, bo moral ponoviti postopek javnega naročanja in pri tem pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal primernost ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 367,20 EUR kot nagrado za zahtevek za revizijo, materialne stroške v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV, 73,20 EUR za stroške sodnega prevoda z overovitvijo ter 629,52 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 367,20 EUR (800 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa);
- izdatke v pavšalnem znesku 6,86 EUR (16 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- 22% davek na dodano vrednost v znesku 82,29 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 s sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec;
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 629,52 EUR;
skupaj torej 1.085,87 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti, priglašeni strošek sodnega prevoda z overovitvijo pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 14. 5. 2015
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Defib GmbH - podružnica v Sloveniji, Taborska cesta 4, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.