018-071/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-071/2015-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba obvoza ob nadvozu čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 Medvode – Stanežiče v km 4,645«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila ponudnik Rafael, d.o.o., Savska cesta 24, Sevnica, ki ga zastopa odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in ponudnik Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.5.2015

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba obvoza ob nadvozu čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 Medvode – Stanežiče v km 4,645«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-48/2014/18 412, z dne 10.3.2015.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.462,54 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.481,58 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 9.1.2015, pod št. objave JN161/2015. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-48/2014/18 412, z dne 10.3.2015 predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku CPV Inženiring, d.o.o., Tbilijska ulica 81, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 23.3.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker izbrani ponudnik ni predložil ustrezne reference. Izbrani ponudnik referenčni pogoj »najmanj ena kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta z montažno jekleno prekladno konstrukcijo dolžine vsaj 15 m, namenjenega javnemu cestnemu prometu« izkazuje z referenco nominiranega podizvajalca Dvig, d.o.o., za referenčni posel »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni definiral pojma »kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta«, zato je potrebno upoštevati uveljavljene definicije premostitvenega objekta v poslovni praksi in gradbeni stroki. Iz spletne strani DARS-a izhaja, da je premostitveni objekt skupni pojem za premostitveno in podporno konstrukcijo. To pomeni, da šele obe konstrukciji predstavljata kompletno izvedbo premostitvenega objekta in da ponudnik, ki izkaže izvedbo zgolj ene konstrukcije premostitvenega objekta, ni izkazal sposobnosti za izvedbo kompletnega premostitvenega objekta. Izbrani ponudnik je s predloženo referenco izkazal zgolj izvedbo prekladne konstrukcije, ne pa tudi izvedbo podporne konstrukcije, saj je iz predložene reference razvidno, da podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru referenčnega posla ni izvedel gradbenih del, ampak je izvedel le storitev z avtodvigalom oziroma dvig in namestitev montažnega mostu Mabey. Da je predložena referenca neprimerna, izhaja tudi iz naročnikovega poziva k formalni dopolnitvi ponudbe, s katerim je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev dokazil o kompletni izvedbi mostu in tako jasno izrazil pričakovanja, da izbrani ponudnik dokaže tudi izvedbo temeljev mostu. Izbrani ponudnik tudi z dopolnitvijo ponudbe ni uspel izkazati izpolnjevanja referenčnega pogoja, saj ni preložil dokazov o izvedbi temeljev mostu (izkop, izdelava opaža, vezava armature, betoniranje). Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je v dopolnitvi ponudbe izbrani ponudnik predložil dodatno referenco, vendar te reference naročnik ne sme upoštevati, saj gre za nedopustno spremembo ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da spremembe predloženih ponudb niso dopustne in ne bodo upoštevane. Prvi vlagatelj še opozarja, da naročnik sklepa o izbiri ni utemeljil, zlasti pa ni pojasnil, zakaj šteje reference izbranega ponudnika za ustrezne.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 24.3.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal izvedbe »najmanj ene kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta z montažno jekleno prekladno konstrukcijo dolžine vsaj 15 m, namenjenega javnemu cestnemu prometu«. Izbrani ponudnik navedeni referenčni pogoj izkazuje z referenco podizvajalca Dvig, d.o.o., ki bo v predmetnem javnem naročilu izvedel transport in sestavo montažne mostne konstrukcije Mabey ter namestitev na opornike na lokaciji Medno. Izbrani ponudnik je predložil referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«, pri čemer je navedel, da je v okviru referenčnega dela izvedel storitev z avtodvigalom, dvig in namestitev montažnega mostu Mabey preko reke Krke na lokaciji Mršeča vas pri Šentjerneju. Očitno je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika dvomil v ustreznost te reference, saj je zahteval predložitev dodatnih pojasnil in dokazil, da je podizvajalec Dvig, d.o.o., opravil montažo oz. demontažo jeklene konstrukcije ter temeljenje mostu (izkop, izdelava opaža, vezava armature, betoniranje). Izbrani ponudnik zahtevanih dokazil ni predložil, saj podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru referenčnega posla ni izvedel temeljenja mostu (izkop, izdelava opaža, vezava armature, betoniranje). Po mnenju drugega vlagatelja izbranemu ponudniku navedene reference ni mogoče priznati tudi iz razloga, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se referenca podizvajalca prizna, če podizvajalec tovrstni posel prevzema v ponudbi, v okviru predmetnega javnega naročila pa podizvajalec Dvig, d.o.o., prevzema zgolj montažo, ne pa izvedbe celotnega mostu. Drugi vlagatelj nadalje navaja, da naročnik tudi druge reference »Demontaža in odvoz mostu čez Kokro – Jezersko« podizvajalca Dvig, d.o.o., ne bi smel priznati kot ustrezne, ker je bil podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru referenčnega posla podizvajalec drugega vlagatelja in referenca pripada drugemu vlagatelju. Poleg tega je podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru referenčnega posla izvedel samo demontažo mostu, drugi vlagatelj pa je izvedel ostala gradbena dela v zvezi z rušitvijo.

Izbrani ponudnik je s pravočasno vlogo z dne 28.3.2015 predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil pojem premostitvenega objekta, in sicer je navedel, da gre za postavitev montažno-demontažnega mosta tipa Mabey. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da je skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) dopustno spreminjanje ponudb.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 1.4.2015 zavrnil kot neutemeljene tudi navedbe drugega vlagatelja. Uvodoma izpostavlja vprašanje aktivne legitimacije drugega vlagatelja. Naročnik je referenčne zahteve postavil glede na koncept predračuna, ki je sestavljen iz postavk za gradbena dela in postavk za tuje storitve. Za postavko 78 predračuna (prevoz in postavitev montažnega objekta tipa Mabey) je naročnik zahteval referenco montaže oz. demontaže objekta Mabey. Naročnik v okviru referenčnega dela ni zahteval izvedbe gradbenih ali drugih del, zato je tudi dodatna referenca ustrezna in skladna s pogoji iz razpisne dokumentacije.

S sklepom z dne 9.4.2015 je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, posledično je zavrnil tudi njuni zahtevi za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da ni sporno, da je podizvajalec Dvig, d.o.o., opravil montažo jeklene prekladne konstrukcije, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni definiral pojma kompletna izvedba (oz. odstranitev) premostitvenega objekta in da podizvajalec Dvig, d.o.o., ni izvedel podporne konstrukcije (gradbenih del), kot sestavnega dela kompletne izvedbe (oz. odstranitve) premostitvenega objekta. Naročnik zatrjuje, da lahko ponudnik referenčni pogoj izkaže z enim ali več referenčnimi posli in z enim ali več gospodarskimi subjekti. Izbrani ponudnik je referenčni posel kompletne izvedbe premostitvenega objekta izkazal z dvema ločenima referencama. Naročnik je v razpisni dokumentaciji termin »ponudnik« definiral kot gospodarski subjekt (ali skupina takih subjektov), ki odda ponudbo, medtem ko je termin »gospodarski subjekt« definiral kot pravno ali fizično osebo, ki nastopa v ponudbi in prevzema dela, ki so predmet naročila. Sporni pogoj je vezal na ponudnika, torej na vse gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi, in ne na en gospodarski subjekt in en referenčni posel, kot to hočeta prikazati vlagatelja. Poleg tega je v primeru različnega razumevanja referenčnega pogoja potrebno presojati pogoj v njegovi najširši možni razlagi. Naročnik nadalje navaja, da predmet javnega naročila, kot je to razvidno iz popisa del, predstavljajo gradbena dela in prevoz ter postavitev montažnega objekta (postavka 78 popisa del). Gre za različne vrste del, ki jih lahko prevzemajo različni gospodarski subjekti. V kolikor bi naročnik želel, da prevoz in postavitev montažnega objekta skupaj s podporno konstrukcijo izvede en gospodarski subjekt, bi to nedvoumno navedel v razpisni dokumentaciji, vendar to zaradi različne narave del ni logično in ne omogoča uresničevanja temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik nadalje navaja, da razlage pomena »kompletna izvedba premostitvenega objekta« ni definiral, zato bi bilo potrebno sprejeti vsako možno razlago referenčnega pogoja. Ne glede na navedeno je potrebno pojem »kompletna izvedba oz. odstranitev premostitvenega objekta« razumeti v skladu z gradbeno stroko in doktrino tako, da zajema tako podporno konstrukcijo, kot tudi prekladno (premostitveno) konstrukcijo. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji določil, da se referenca prizna le tistemu gospodarskemu subjektu, ki je dela dejansko izvedel in tovrsten posel prevzema v ponudbi. Pri presoji ponudbe izbranega ponudnika je naročnik upošteval prevzeta dela s strani posameznih gospodarskih subjektov, saj je ta podatek ključen za presojo izpolnjevanja referenčnih pogojev. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da razpisana dela prevzema več gospodarskih subjektov, pri čemer transport in sestavo montažne mostne konstrukcije ter namestitev na opornike prevzema podizvajalec Dvig, d.o.o., ki je izkazal referenco za montažo jeklene prekladne konstrukcije. Podizvajalec Dvig, d.o.o., gradbenih del v ponudbi ne prevzema, ampak jih prevzema ponudnik CVP, d.o.o., ki izpolnjuje referenčni pogoj z referenco »Rušenje čelne cestninske postaje Dob«, ki po svoji naravi sodi med AB konstrukcije. Naročnik zavrača očitke prvega vlagatelja o nedopustni spremembi ponudbe. Po mnenju naročnika je presoja dodatnega referenčnega dela irelevantna, saj izbrani ponudnik že z referencami navedenimi v ponudbi izpolnjuje pogoje razpisne dokumentacije, kljub temu, da tudi z dodatnim referenčnim poslom še dodatno (ne pa le s tem referenčnim delom) izkazuje usposobljenost za prevzeta dela. Nazadnje naročnik zavrača tudi očitke prvega vlagatelja glede nezadostne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 14.4.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj se je v vlogi z dne 17.4.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da tudi če bi lahko sprejeli naročnikovo razlago, da lahko referenčno zahtevo izpolni več subjektov skupaj, potem je potrebno ugotoviti, da ponudnik CVP, d.o.o., z referenco »Rušenje čelne cestninske postaje Dob« ni izkazal gradbenih del pri odstranitvi premostitvenega objekta, ampak gradbena dela na cestninski postaji.

Drugi vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da referenčnega pogoja ni mogoče izpolniti z več referencami. Če bi naročnik želel dopustiti, da je referenca sestavljena iz več poslov, bi moral to izrecno zapisati v razpisni dokumentaciji. Podizvajalcu Dvig, d.o.o., gre sicer priznati referenco za dvig in montažo mostu, kar podizvajalec tudi ponuja v ponudbi, vendar kljub temu ponudnik in podizvajalec skupaj ne izkazujeta izpolnjevanja zahtevanega referenčnega pogoja, saj referenca »Rušenje čelne cestninske postaje Dob« nima nobene povezave s premostitvenim objektom.

Na podlagi zahteve drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija z dopisom z dne 21.4.2015 drugemu vlagatelju posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 1.4.2015. Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 24.4.2015 navedbe izbranega ponudnika označil kot zavajajoče.

Naročnik v vlogi »Odgovor na opredelitev do navedb naročnika vlagatelja Gorenjske gradbene družbe, d.d., in vlagatelja Rafael, d.o.o.« z dne 7.5.2015 ponavlja, da premostitveni objekt z jekleno montažno prekladno konstrukcijo sestoji iz montažne prekladne konstrukcije in podporne konstrukcije objekta. Izbrani ponudnik je z referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«, podizvajalca Dvig, d.o.o., izkazal montažo in namestitev prekladne konstrukcije, z referenco »Demontaža mostu čez Kokro – Jezersko«, podizvajalca Dvig, d.o.o., demontažo prekladne konstrukcije, z referenco »Rušenje čelne cestninske postaje Dob«, ponudnika CVP, d.o.o., pa rušitev podporne konstrukcije. Ponudnik CVP, d.o.o., je tako, skupaj z družbo Dvig, d.o.o., izpolnil kompletno referenco, ki se nanaša na kompletno odstranitev premostitvenega objekta.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Uvodoma Državna revizijska komisija, glede na pomisleke izbranega ponudnika o aktivni legitimaciji drugega vlagatelja, ugotavlja, da je drugi vlagatelj, skladno s 14. členom ZPVPJN, aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima interes za dodelitev javnega naročila (drugi vlagatelj je oddal pravočasno ponudbo) in bi mu lahko zaradi (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih drugi vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merilo (najnižja cena), pri čemer se je na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika, na drugo mesto ponudba prvega vlagatelja in na tretje mesto ponudba drugega vlagatelja, nato pa je naročnik preveril popolnost prvouvrščene ponudbe (to je ponudba izbranega ponudnika). Ob ugotovitvi, da je najugodnejša ponudba popolna, je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Ker torej naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni preverjal popolnosti ponudbe drugouvrščenega (in tretjeuvrščenega) ponudnika, drugemu vlagatelju ni potrebno zatrjevati, da je po merilu drugouvrščena ponudba nepopolna in da bi jo zato moral naročnik izločiti. Drugi vlagatelj je škodo oziroma možnost nastanka škode izkazal že s tem, ko izpodbija izbiro ponudbe izbranega ponudnika, saj bi bila v primeru, če bi se revizijski očitki drugega vlagatelja izkazali za utemeljene, naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (v kolikor bi naročnik ugotovil tudi nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika) obstajala možnost za oddajo naročila drugemu vlagatelju. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile vplivati na pravni položaj drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če drugi vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.

Glede revizijskih navedb prvega vlagatelja, da je potrebno naročnikovo odločitev o oddaji naročila razveljaviti, ker »naročnik sklepa o izbiri ni utemeljil, zlasti pa ni z ničemer pojasnil, zakaj šteje reference izbranega konzorcija ponudnikov za ustrezne«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi, skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, navedel razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja, kakor tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, da je njena prednost v razmerju do ponudb, ki nista izbrani, najnižja ponudbena cena (merilo za izbiro je bila najnižja cena) ter da se ostali ponudbi kot cenovno manj ugodni od izbrane zavrneta, s čimer je po presoji Državne revizijske komisije naročnik izpolnil zahteve ZJN-2. Državna revizijska komisija še dodaja, da ZJN-2 naročniku ne nalaga obveznosti navedbe »dejanskega stanja, na katerega je naročnik oprl svojo odločitev«. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-2/2014, 018-363/2013, 018-313/2013), je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Prvi vlagatelj tudi ne more utemeljiti zatrjevane kršitve naročnika s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije številka 018-231/2013-4, saj se le-ta nanaša na drugačno dejansko in pravno vprašanje. V navedeni zadevi je namreč šlo za vprašanje, ali je naročnik v zadostni meri obrazložil odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in ne za vprašanje, ali je naročnik v zadostni meri obrazložil odločitev o oddaji naročila, kot je to v predmetni zadevi.

Med naročnikom in prvim vlagateljem ter drugim vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z razpisni dokumentacijo in ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot pravilno in popolno. Oba vlagatelja namreč zatrjujeta, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni izkazal izpolnjevanja v razpisni dokumentaciji določenega referenčnega pogoja, pri čemer oba vlagatelja (najprej) zatrjujeta neustreznost reference »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«. Prvi vlagatelj nadalje še zatrjuje, da naročnik reference »Demontaža in odvoz mostu čez Kokro – Jezersko«, katero je izbrani ponudnik predložil po poteku roka za oddajo ponudb, ne sme upoštevati, saj bi s tem izbranemu ponudniku dovolil nedopustno spremembo ponudbe. Drugi vlagatelj pa še zatrjuje, da izbrani ponudnik tudi z naknadno predloženo referenco »Demontaža in odvoz mostu čez Kokro – Jezersko« ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

Pred vsebinsko obravnavo domnevnih nezakonitih ravnanj naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil oba zahtevka za revizijo, zatrjeval, da je izbrani ponudnik na podlagi reference »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m« in reference »Rušenje čelne cestninske postaje Dob« (torej referenc, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo do poteka roka za oddajo ponudb) izkazal izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja. Naročnik tudi navaja, da je »presoja dodatnega referenčnega dela irelevantna, saj ponudnik že z referencami navedenimi v ponudbi v celoti izpolnjuje vse pogoje razpisne dokumentacije, ne gre pa oporekati dejstvu, da tudi z dodatnim referenčnim delom ponudnik še dodatno (ne pa le s tem referenčnim delom) izkazuje svojo usposobljenost za prevzeta dela«. Ker torej naročnik odločitve o oddaji naročila ni oprl na referenco »Demontaža in odvoz mostu čez Kokro – Jezersko«, katero je izbrani ponudnik predložil po poteku roka za oddajo ponudb, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala zgolj, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je na podlagi referenc, ki jih je izbrani ponudnik predložil do roka za oddajo ponudb, ugotovil, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja.

Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Naročnik pa v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje sposobnosti med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (1. alineja točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2). 45. člen ZJN-2 našteva le dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov. Ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo tehnično sposobnost. To prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, vsebinsko opredeliti tehnične pogoje. Naročnik mora tako določiti vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost referenčnega posla (vrsta in obseg del, vrednost, časovno obdobje itd.), hkrati pa mora v primeru, kadar ponudbo predloži skupina ponudnikov (bodisi partnerjev ali podizvajalcev), določiti tudi, na kakšen način morajo reference izkazovati sodelujoči gospodarski subjekti. Presoja, ali ponudnik izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli tehnične pogoje.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je podobno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil podobno blago. Namen reference torej je v tem, da ponudnik naročniku na podlagi svojih preteklih izkušenj izkaže, da je javno naročilo sposoben izvesti.

Naročnik je v razpisni dokumentacijo v poglavju 3 »Pogoji in merila za izbor ponudbe« pod točko 3.1.4 »Reference« zapisal:
»Ponudnik mora predložiti reference iz obdobja zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudbe za:
- najmanj dve novogradnji ali rekonstrukciji javne ceste, skupaj v vrednosti vsaj 200.000 EUR (brez DDV), od katerih mora biti ena vredna vsaj 130.000,00 EUR (brez DDV),
- najmanj eno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta z montažno jekleno prekladno konstrukcijo dolžine vsaj 15 m, namenjenega javnemu cestnemu prometu.
Dokazilo: podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.
Opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: potrdilo investitorja, pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo,…) o uspešni izvedbi referenčnega dela. Referenca se prizna le tistemu gospodarskemu subjektu, ki je referenčni posel dejansko izvedel in tovrsten posel prevzema tudi v ponudbi. Predložena referenca za rekonstrukcijo ceste mora med drugim zajemati rekonstrukcijo zgornjega in spodnjega ustroja ceste.«.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil obrazec »Podatki o referenčnem delu«, v katerega so ponudniki (med drugim) vpisali naziv referenčnega dela, gospodarski subjekt, ki je izvedel referenčno delo, datum izvedbe in opis referenčnih del, ki jih je v referenčnem poslu izvedel in obračunal gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi.

Iz citirane razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik za priznanje tehnične sposobnosti od ponudnikov zahteval izkazovanje, da so v zahtevanem obdobju izvedli novogradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste in kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev določene vrste premostitvenega objekta. Med strankami je sporno, ali je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji izkazal, da je v preteklosti že opravil kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni definiral pomena besedne zveze »kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta«, med strankami ni sporno, katera dela predstavljajo »kompletno izvedbo ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta«. Oba vlagatelja, kakor tudi naročnik, so namreč enotni, da »kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta« pomeni tako izvedbo podporne konstrukcije oz. izvedbo gradbenih del (npr. temeljenje mostu), kakor tudi izvedbo premostitvene konstrukcije oz. izvedbo montaže in namestitve jeklene prekladne konstrukcije. V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da je naročnik pomen »kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta« v razpisni dokumentaciji opredelil s tem, ko je pojasnil, da gre za postavitev montažno-demontažnega mostu Mabey, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik z navedenim opredelil vrsto premostitvenega objekta (katerega kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev morajo ponudniki izkazati), kar pa med strankami ni sporno. Izbrani ponudnik zatrjuje tudi, da naročnik v okviru spornega referenčnega pogoja ni zahteval izkazovanja izvedbe gradbenih del, vendar Državna revizijska komisija navedbam izbranega ponudnika v izpostavljenem delu ne more slediti, saj je naročnik, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, zahteval izkazovanje opravljene »kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta« in ne zgolj montažo/demontažo premostitvenega objekta, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija dokazni predlog prvega vlagatelja za postavitev izvedenca gradbene stroke, ki naj bi podal mnenje, kaj pomeni kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta, kot nepotrebnega zavrnila.

Za rešitev konkretnega spora pa je ključno vprašanje, ali so lahko ponudniki opravljeno »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta« izkazali z več referenčnimi posli. Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevka za revizijo, namreč zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji dopustil, da sporni referenčni pogoj izkaže en ali več gospodarskih subjektov skupaj, z enim ali več referenčnimi posli. Državna revizijska komisija takšni naročnikovi interpretaciji razpisne dokumentaciji ne more slediti, ker takšna razlaga iz razpisne dokumentacije ne izhaja. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni izrecno zapisal, da je (le en) ponudnik (oz. gospodarski subjekt) dolžan izkazati izpolnjevanje referenčnega pogoja v okviru enega referenčnega posla, vendar pa takšna zahteva naročnika izhaja iz samega referenčnega pogoja in iz namena referenc.

Naročnik je v spornem referenčnem pogoju zahteval, da ponudniki izkažejo uspešno opravljeno »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta«. Iz tako oblikovanega pogoja, ob upoštevanju namena referenc, izhaja logičen zaključek, da so ponudniki morali izkazati opravljeno »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta« v okviru enega referenčnega posla. Namreč zgolj ponudnik, ki je skupaj (torej v okviru enega posla) izvedel tako podporno, kot tudi premostitveno konstrukcijo, je dejansko opravil kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta. Ponudnik, ki je v okviru enega referenčnega posla izvedel zgolj podporno konstrukcijo, v okviru drugega (različnega) referenčnega posla pa zgolj premostitveno konstrukcijo, v preteklosti še ni opravil kompletne izvedbe ali kompletne odstranitev premostitvenega objekta, ampak je izvedel zgolj posamezna dela, ki predstavljajo le del opravljene kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta. Prav tako ponudnika, če je en ponudnik v okviru enega referenčnega posla izvedel premostitveno konstrukcijo, drugi ponudnik pa je v drugem (različnem) referenčnem poslu izvedel podporno konstrukcijo, dejansko še nista (skupaj) opravila kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta, ampak sta opravila zgolj posamezna dela, ki predstavljajo le del opravljene kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta. Zato gre v obravnavanem primeru naročnikovo referenčno zahtevo razumeti na način, da od ponudnikov kot izkaz svoje usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila zahteva predložitev referenčnega potrdila, ki dokazuje skupno (v okviru enega referenčnega posla) izvedeno podporno in premostitveno konstrukcijo, ne pa zgolj predložitev dokazil, ki dokazujejo izvedbo posameznih del, ki so del kompletne izvedbe ali kompletne odstranitve premostitvenega objekta.

V kolikor bi sprejeli interpretacijo naročnika, da je mogoče z več referenčnimi posli izkazati »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta«, bi bila takšna interpretacija v nasprotju s tem, kar smiselno izhaja iz namena postavljenega referenčnega pogoja: pridobiti ponudnika, ki je že opravil kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta. Naročnikova interpretacija pogoja bi pripeljala do zaključka, da bi lahko ponudniki predložili neomejeno število referenčnih poslov, v katerih bi izkazali posamezna dela (ki le skupaj opravljena predstavljajo kompletno izvedbo ali odstranitev premostitvenega objekta), čeprav takšni ponudniki dejansko še nikoli niso opravili skupaj vseh del, ki predstavljajo kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta. Zato takšni referenčni posli po obsegu in vrsti del ne bi bili primerljivi z obsegom in vrsto del, potrebnih za kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta. Če je naročnik menil, da mu v konkretnem primeru zadošča, da ponudniki izkažejo izvedbo posameznih del, ki sicer le skupaj opravljena pomenijo kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta, bi moral referenčno zahtevo oblikovati drugače, lahko pa bi se tudi odločil, da je sploh ne postavi.

V zvezi z navedbami naročnika, da različno razumevanje referenčnega pogoja lahko štejemo kot nejasno razpisno dokumentacijo in ga je zato potrebno presojati v njegovi najširši možni razlagi, Državna revizijska komisija najprej poudarja, da iz navedb izbranega ponudnik ne izhaja, da bi sporni referenčni pogoj razumel na način, kot ga razume naročnik. Ne glede na navedeno, Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika, vendar je po presoji Državne revizijska komisije v konkretnem primeru referenčni pogoj jasno zapisan, saj ob povezavi spornega pogoja z namenom, ki ga ta zasleduje, vsebini tega pogoja ni mogoče pripisati drugega pomena, kot navedenega. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da so v konkretnem primeru razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki lahko in morali razumeti vsebino spornega pogoja na enak način, in sicer, da morajo v okviru enega referenčnega posla izkazati opravljeno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta.

Ob upoštevanju, da je vsebina spornega referenčnega pogoja jasno določena, Državna revizijska komisija ni (vsebinsko) presojala navedb naročnika, da zaradi različne narave del, ki skupaj opravljena predstavljajo kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta, izkazovanje spornega referenčnega pogoja v okviru enega referenčnega posla ni logično in ne omogoča temeljnih načel javnega naročanja. Namreč tudi če bi se navedbe naročnika, da gre za različno vrsto del, ki jih lahko prevzemajo zgolj različni gospodarski subjekti, ki so specializirani za posamezna dela, izkazale za utemeljene, bi bilo mogoče zaključiti zgolj, da razpisna dokumentacija ni oblikovana skladno z zakonodajo, ne bi pa bilo mogoče zaključiti, da je potrebno sporni referenčni pogoj razumeti na drugačen način, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Razlaga razpisne dokumentacije, ki bi po poteku roka za predložitev ponudb dajala nov ali drugačen pomen obstoječim določbam razpisne dokumentacije, pa bi pomenila kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Naročnik svoje razumevanje referenčnega pogoja utemeljuje tudi s sklicevanjem na pojma »ponudnik« in »gospodarski subjekt«, kot ju je definiral v 2.2 točki razpisni dokumentaciji, in sicer je naročnik termin »ponudnik« definiral kot gospodarski subjekt (ali skupina takih subjektov), ki odda ponudbo, medtem ko je termin »gospodarski subjekt« definiral kot pravno ali fizično osebo, ki nastopa v ponudbi in prevzema dela, ki so predmet naročila. Vendar uporaba (naročnikove) terminologije, ob upoštevanju, da je naročnik izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja vezal na termin »ponudnik«, vodi kvečjemu do zaključka, da lahko različni »gospodarski subjekti« v okviru enega referenčnega posla izkažejo opravljeno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta, ne pa do zaključka, da lahko različni gospodarski subjekti opravljeno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta izkažejo z več različnimi referenčnimi posli ali pa da lahko gospodarski subjekt izkaže opravljeno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta z več različnimi referenčnimi posli.

Po presoji Državne revizijske komisije navedbe naročnika, da je v razpisni dokumentaciji določil, da se referenca prizna le tistemu gospodarskemu subjektu, ki je referenčni posel dejansko izvedel in tovrstni posel prevzema v ponudbi, niso relevantne za presojo, ali lahko sporni referenčni pogoj izkaže več gospodarskih subjektov z več različnimi posli. Z navedeno zahtevo razpisne dokumentacije je naročnik namreč zgolj določil, kdo od sodelujočih subjektov v ponudbi mora izkazati usposobljenost za izvedbo javnega naročila, in s tem zagotovil, da bodo predložene reference dejansko zadostile svojemu namenu, in sicer da bo tisti gospodarski subjekt, ki bo v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila dela dejansko izvedel, za njihovo izvedbo tudi usposobljen.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo morali v ponudbeni dokumentaciji izkazati, da so v okviru enega referenčnega posla opravili »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta«, torej da so v okviru enega referenčnega posla opravili tako podporno konstrukcijo oz. gradbena dela (npr. temeljenje mostu), kot tudi premostitveno konstrukcijo oz. izvedbo montaže in namestitve jeklene prekladne konstrukcije. Upoštevajoč navedeno izhodišče je naročnik moral tudi presojati, ali je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji izkazal izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kar med strankama niti ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb (med drugim) predložil referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m« nominiranega podizvajalca Dvig, d.o.o., in lastno referenco »Rušenje čelne cestninske postaje Dob«. Med strankami nadalje ni sporno, da je podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru referenčnega posla »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m« izvedel storitev z avtodvigalom, dvig in namestitev montažnega mostu Mabey preko reke Krke, in s tem izkazal izvedbo montaže jeklene prekladne konstrukcije, torej izvedbo premostitvene konstrukcije. Nadalje med strankami ni sporno (temu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik), da izbrani ponudnik ni izkazal, da je v okviru navedenega referenčnega posla izvedel podporno konstrukcijo oz. gradbena dela (npr. temeljenje mostu). Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog drugega vlagatelja za postavitev izvedenca, ki naj bi pojasnil, ali je podizvajalec Dvig, d.o.o., v okviru navedenega referenčnega dela izvedel gradbena dela in sicer izkop, izdelavo opaža, vezave armature, betoniranje.

Med strankami nadalje tudi ni sporno, da izbrani ponudnik (zgolj) z referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m« ni izkazal izpolnjevanja spornega referenčnega pogoja. Takšnemu pravnemu zaključku pritrjuje tudi Državna revizijska komisija, saj ob upoštevanju, da je naročnik v obravnavanem primeru od ponudnikov zahteval predložitev dokazil o opravljeni »kompletni izvedbi ali kompletni odstranitvi premostitvenega objekta«, ki (poleg montaže in postavitve montažne konstrukcije) vključuje tudi izvedbo podporne konstrukcije premostitvenega objekta oziroma gradbena dela (npr. temeljenje mostu), in ob upoštevanju (nespornega) dejstva, da izbrani ponudnik s predloženo referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«, ni izkazal izvedbe podporne konstrukcije oziroma gradbenih del (npr. temeljenje mostu), gre ugotoviti, da naročnik (zgolj) na podlagi navedene reference, ni imel podlage za ugotovitev, da izbrani ponudnik izkazuje v razpisni dokumentaciji določen referenčni pogoj.

Kot že navedeno, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje referenčnega pogoja izkazal z dvema različnima referencama, in sicer z referenco »Dvig in namestitev mostu Mabey, dolžina 40 m«, v okviru katere je podizvajalec Dvig, d.o.o., izkazal izvedbo prekladne konstrukcije, in z lastno referenco izbranega ponudnika »Rušenje čelne cestninske postaje Dob«, v okviru katere naj bi izbrani ponudnik izkazal izvedbo gradbenih del, torej izvedbo podporne konstrukcije. Državna revizijska komisija navedb obeh vlagatelja, da cestninske postaje ni mogoče šteti za premostitveni objekt, ni presojala, saj niso relevantne za rešitev konkretnega spora. Državna revizijska komisija namreč pritrjuje navedbam obeh vlagateljev, da ob upoštevanju obstoječe razpisne dokumentacije, iz katere izhaja zahteva, da ponudniki izkažejo opravljeno »kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta« (torej izvedbo podporne kot tudi premostitvene konstrukcije) v okviru enega referenčnega posla, in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik izvedbe podporne in premostitvene konstrukcije ni izkazal v okviru enega referenčnega posla, naročnik ni imel podlage za presojo, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja. S tem ko je naročnik štel, da je izbrani ponudnik z več različnimi referencami izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja, je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, prav tako pa je kršil tudi 80. člen ZJN-2, saj je izbral ponudbo, ki ni popolna.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je ponudbo izbranega ponudnika zaradi ugotovljene pomanjkljivosti mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Z (naknadno) predložitvijo referenčnega potrdila (iz katerega bi morala izhajati opravljena »kompletna izvedba ali kompletna odstranitev premostitvenega objekta« v okviru enega referenčnega posla) izbrani ponudnik ne bi posegel v nobenega izmed elementov ponudbe, v katere skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni dovoljeno posegati. Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminjajo navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 2.7) zapisal, da »spremembe predloženih ponudb (razen odprava formalnih nepopolnosti in računskih napak) niso dopustne in ne bodo upoštevane«. Zakon namreč določa, kdaj je ponudba formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), kakor tudi naročnikova obvezna ravnanja v primeru formalno nepopolnih ponudb (78. člen ZJN-2). To pa pomeni, da naročnik, v kolikor ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, nima pravne podlage, da ponudbo neposredno izloči iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, ampak mora dopustiti dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2.

V izogib morebitnim nadaljnjim sporom med strankami Državna revizijska komisija glede navedb naročnika v vlogi z dne 7.5.2015 ponavlja, da so bili ponudniki skladno z obstoječo razpisno dokumentacijo dolžni izkazati opravljeno kompletno izvedbo ali kompletno odstranitev premostitvenega objekta v okviru enega referenčnega posla. Zato gre ugotoviti, da naročnik tudi na podlagi naknadno - po poteku roka za oddajo ponudb- predložene reference »Demontaža mostu čez Kokro – Jezersko« podizvajalca Dvig, d.o.o., v kateri naj bi podizvajalec Dvig, d.o.o., izkazal demontažo prekladne konstrukcije, in na podlagi lastne reference izbranega ponudnika »Rušenje čelne cestninske postaje Dob«, v kateri naj bi izbrani ponudnik izkazal rušitev podporne konstrukcije, ne more ugotoviti, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje spornega referenčnega pogoja, saj izbrani ponudnik ni izkazal izvedbe tako podporne kot tudi premostitvene konstrukcije v okviru enega referenčnega posla in tako ni izkazal opravljene kompletne odstranitve premostitvenega objekta.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Izvedba obvoza ob nadvozu čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 Medvode – Stanežiče v km 4,645«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-48/2014/18 412, z dne 10.3.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 6.118,59 EUR za plačilo takse, 1.343,95 EUR kot strošek za sestavo zahtevka za revizijo ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala priglašene stroške v celoti, in sicer:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.118,59 EUR,
- strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.400 točk (prva točka Tarifne številke 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.343,95 EUR.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 7.462,54 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 6.118,59 EUR za plačilo takse, 1.400,00 EUR za »odvetniško nagrado za zastopanje« 20,00 EUR za »materialne stroške« ter DDV. V primeru zamude s povračilom stroškov drugi vlagatelja zahteva tudi zakonske zamudne obresti.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.118,59 EUR,
- strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.400 točk (prva točka Tarifne številke 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.343,95 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1% od 1.400 točk) v višini 34 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 19,04 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 7.481,58 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za sestavo zahtevka za revizijo in za izdatke je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Naročnik je drugemu vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 13.5.2015

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova 9, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- CPV Inženiring, d.o.o., Tbilijska ulica 81, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.