018-069/2015 Elektro Maribor d.d.

Številka: 018-069/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »BETONSKI DROGOVNIKI«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP KOGRAD IGEM ZOD d.o.o., Selovec 83, Šentjanž pri Dravogradu, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.5.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »BETONSKI DROGOVNIKI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-49/2014-3, z dne 24. 2. 2015.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.001,60 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 12. 2014 sprejel sklep št. 2201-49/2014-1 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2014, pod št. objave JN11765/2014.

Naročnik je dne 24. 2. 2015 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-49/2014-3, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku STOPAR PGM d.o.o., Lokavec 202C, Ajdovščina, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je obvestilo naročnika prejel dne 26. 2. 2015 in z vlogo z dne 26. 2. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, dne 2. 3. 2015 pa še zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev vlagatelju posredoval dne 6. 3. 2015 (vlagatelj jo je prejel dne 9. 3. 2015), istega dne pa je organiziral tudi vpogled in potek dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je dne 17. 3. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, neprimerna in posledično nepopolna, zaradi česar je naročnik z izbiro te ponudbe kršil določila Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje za drogovnike, naročnik pa je z dopustitvijo dopolnitve ponudbe s certifikatom v nasprotju z ZJNVETPS omogočil spremembo nepravilne in neprimerne ponudbe v pravilno in primerno. V dopolnitvi je bil predložen neustrezen certifikat, izdan s strani podjetja IGMAT d.d., ki glede na izpisek iz baze NANDO sploh ni priglašeni organ za standard SIST EN 12843:2004, na katerega se nanaša certifikat. Betonski drogovniki naj tudi ne bi predstavljali proizvoda, ki bi ga bilo mogoče certificirati po tem standardu – pravilni način za pridobitev certifikata za betonske drogovnike je zgolj na podlagi predhodno podeljenega slovenskega tehničnega soglasja (v nadaljevanju: STS). Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da statična presoja dokazuje, da izbrani ponudnik ne more zagotoviti zahtevane nosilnosti ob predpostavkah armature in zaščitnega sloja, ki so navedene v izjavi o lastnostih št. IOL – 046. V zvezi s tem predlaga tudi pridobitev izvedenskega mnenja. Vlagatelj očita naročniku, da je izbranemu ponudniku v nasprotju z določili ZJNVETPS dopustil spremembo predmeta ponudbe s tem, ko je temu ponudniku omogočil predložitev nove (drugačne) izjave o lastnostih. Razlike v primerjavi s prvotno predloženo izjavo naj bi bile v zaščitnem sloju betona in dodanih lastnostih, ki jih za prvotno ponujeni predmet izbrani ponudnik ni navajal (minimalni upogibni moment, dolžina, pogoji okolja in odpornost na delovanje okolja). Prav tako naj bi izbrani ponudnik v tehnični dokumentaciji spremenil maso vseh izdelkov in dodal tabelo z dodatnimi podatki. Tudi sicer naj bi bila izjava o lastnostih neveljavna, ker v njej glede na metodo 1 iz standarda SIST EN 12843:2004 ne bi smela biti navedena nosilnost, pač pa vsebovana armatura in specifikacija vpetosti. Vlagatelj meni, da upoštevaje okoliščino predložitve izjav o lastnostih, ki naj bi se nanašala na iste tipe izdelkov s spremenjenimi lastnostmi, izbrani ponudnik v tako kratkem času ni mogel izvesti začetnega tipskega poskusa, saj je za to potrebnih najmanj 28 dni. Vlagatelj ugotavlja še, da iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, da ima izbrani ponudnik certificirani proizvodnjo betona in armature, iz česar sklepa, da v svoje izdelke vgrajuje necertificirane materiale, kar je v nasprotju z zakonom, ponudba pa iz tega razloga ni pravilna. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 26. 3. 2015 izjasnil izbrani ponudnik. Meni, da je naročnik nepredložitev certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje pravilno opredelil kot formalno nepopolnost ponudbe. Zanika navedbe o nepriglašanosti certifikacijskega organa IGMAT d.d. Ugotavlja, da dokazov, na katere se sklicuje vlagatelj v zvezi z dosegom standarda SIST EN 12843:2004, ni med prilogama zahtevka za revizijo. Razpisna dokumentacija ni določala standarda, po katerem mora biti izdan certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje, je pa bil ta standard omenjen v zvezi z izpolnjevanjem deklariranega upogibnega momenta. Izbrani ponudnik v nadaljevanju navaja razloge v prid trditve o ustreznosti spornega standarda za betonske drogovnike, pri čemer se sklicuje na besedilo standarda (1. člen). Okoliščina, da ima vlagatelj za betonske drogovnike pridobljeno STS pri ZAG, pa po mnenju izbranega ponudnika še ne dokazuje neustreznosti certifikata, kot ga je predložil sam. Meni še, da gre pri predmetni zadevi predvsem za rivalstvo dveh konkurenčnih družb (IGMAT d.d. in ZAG), ki obe izdajata certifikate. Izbrani ponudnik meni, da ni v revizijskem zahtevku nikakršne trditvene podlage, kako je vlagatelj prišel do zaključka o statični neustreznosti, priloženo dokazilo pa je po svoji vsebini poročilo o računski oceni nosilnosti drogovnika, ki ga proizvaja vlagatelj in še to dokazuje le to, da so ti (vlagateljevi) drogovniki povsem ustrezni. Zahteva glede nosilnost drogovnikov v razpisni dokumentaciji sploh ni bila podana, prav tako ne zahteva po predložitvi statične presoje. Izbrani ponudnik poudarja, da že od samega začetka ponuja isto blago – tri različne vrste drogovnikov, ki imajo različen upogibni moment in različno višino. Dodaja, da za vsako od zahtevanih vrst razpolaga zgolj z eno obliko (vrsto) drogovnika. Tudi predloženi katalog je ostal ves čas nespremenjen. Res se je izkazalo, da je predložil napačno izjavo o lastnostih, zato je bil pozvan na predložitev pravilnih podatkov, kar je tudi storil s predložitvijo dopolnjene oz. popravljene izjave. Ob tem ni spreminjal predmeta javnega naročila, temveč zgolj podatke iz IOL, kar pa naj bi bil ravno smisel zadnje novele ZJNVETPS-E. Pristavlja, da pri spremembi IOL ni šlo za parametre, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji. Navaja, da razpisna dokumentacija sploh ne omenja začetnega tipskega preizkusa, ki je bil sicer opravljen dne 7. 1. 2015. Nov preizkus bi moral biti opravljen le v primeru spremembe tlačne trdnosti betona, ki pa se pri izbranem ponudniku ni spremenila že vrsto let. Kot nekonsistentne označuje očitke, ki se nanašajo na vsebino izjave o lastnostih, in jih vlagatelj utemeljuje na podlagi določb standarda, za katerega je prej navajal, da je za predmet javnega naročila neveljaven. Zatrjuje in pojasnjuje, da ima IOL vse s standardom predvidene sestavine. Zavrača še vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na certifikat za proizvodnjo betona in armature; tudi tega certifikata naročnik ni zahteval, ne glede na to pa ga izbrani ponudnik ima.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. 2201-49/2014-7 z dne 2. 4. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Meni, da je nepredložitev certifikata predstavljala formalno nepopolnost ponudbe, izbrani ponudnik pa je po pozivu predložil ustrezno potrdilo, ki je obstajalo že pred rokom za oddajo ponudbe. Ugotavlja, da je IGMAT d.d. ne glede na pomanjkljiv seznam v bazi NANDO na podlagi imenovanja s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT) ustrezno akreditiran za področje standarda SIST EN 12843. Navaja, da ne more slediti vlagateljevi argumentaciji o neustreznosti tega standarda za certificiranje betonskih drogovnikov; poudarja, da v svoji vlogi nima pristojnosti ocenjevati strokovnosti certifikacijskega organa, ki je avtonomen pri presoji, ali konkretni gradbeni proizvod spada v konkretno področje, za katerega je sam akreditiran. Dokazila, na katera se sklicuje vlagatelj (mnenja ZAG, MGRT in enega izmed treh svetovalcev CEN) pa brez uradnega stališča pristojnega tehničnega odbora CEN (TC 229) ne morejo obveljati kot merodajna. Naročnik ugotavlja, da statična presoja (ki sicer z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana), na katero se sklicuje vlagatelj, ne obravnava nobenega konkretnega tipa betonskega drogovnika iz ponudbe izbranega ponudnika, tudi sicer pa je iz te statične presoje razvidno, da najmanj štiri kombinacije armiranja betonskega drogovnika ustrezajo zahtevanemu upogibnemu momentu, pri čemer nasprotuje tudi navedbi o minimalni zahtevani debelini prekrivnega sloja betona. Naročnik prereka trditev vlagatelja o zamenjavi predmeta javnega naročila. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik navedel konkretne tipe betonskih drogovnikov, je pa iz priloženih tehničnih podatkov naročnik ugotovil nekatere nasprotujoče si podatke: glede na navedeno debelino drogovnika tako pri minimalni debelini ne bi bilo mogoče izvesti navedenega prekrivnega sloja, pri navedeni maksimalni debelini pa ob znani specifični teži betona in jeklene armature ne bi bilo mogoče izvesti tako lahkega drogovnika z navedeno težo. Izbranega ponudnika je zato pozval k izjasnitvi glede pravilnosti posameznih podatkov. Izbrani ponudnik je po pozivu odpravil očitne napake iz ponudbe in podal nedvomen opis že ponujenega blaga. Pri tem sprememba debeline prekrivnega sloja in razširitev podatkov o teži ne vpliva na razvrstitev ponudb in ni vezana na specifikacije predmeta naročila. Masa drogovnikov v ponudbi izbranega ponudnika v nobenem primeru ne presega najvišje določene v razpisni dokumentaciji. V zvezi z očitkom o neizvedenem začetnem tipskem preizkusu naročnik meni, da vlagatelj ni pojasnil razlogov za domnevno obveznost ponovne izvedbe začetnega tipskega preizkusa; izbrani ponudnik ni spremenil tlačne trdnosti betona proizvodov v ponudbi, ampak je spremenil le prekrivni sloj betona pri betonskih drogovnikih, kar še ni razlog za drug začetni preizkus. Naročnik meni še, da so proizvajalčeve izjave o lastnostih v ponudbi izbranega ponudnika skladne z zahtevami razpisne dokumentacije in veljavno zakonodajo ter da ni postavil nikakršnih zahtev v smislu javno dostopnega izkazovanja certificirane proizvodnje betona in armature. Certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje izkazuje med drugim tudi uporabo certificiranih materialov. Naročnik vlagatelju nalaga povrnitev stroškov izbranemu ponudniku, kot jih je ta priglasil v vlogi z dne 26. 3. 2015.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 4. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 8. 4. 2015 opredelil do navedb naročnika. Meni, da v naročnikovi odločitvi ni nobenih razlogov vsebinske narave, s katerimi bi ovrgel trditve o neustreznosti certifikata. Vztraja pri tem, da se zahtevku za revizijo priloženi statični izračun nanaša na betonske drogovnike proizvajalca Stopar PGM d.o.o., pri čemer ta dokazuje, da izbrani ponudnik ne more zagotoviti izdelka, kakršen je navedel v IOL – 046. Vztraja tudi pri tem, da je izbrani ponudnik v postopku dopolnjevanja zamenjal ponujeni izdelek, ki se od prvotno ponujenega razlikuje v zaščitnem sloju betona, masi in dodanih lastnostih. Pojasnjuje, da se njegove navedbe o neopravljenem začetnem poizkusu niso nanašale na beton, ampak na izdelek, za katerega pa glede na spremembe prvotnih lastnosti začetni tipski preizkus v tako kratkem času ni mogel biti opravljen. Vlagatelj še dodaja, da noben izmed certificiranih tipov betonov izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam za izdelavo drogovnika, nikjer pa tudi ni javno objavljena certificirana proizvodnja rezane in krivljene armature, ki se uporablja za izdelavo betonskega drogovnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, pri čemer je bila vlagateljeva ponudba skladno z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe uvrščena na tretje mesto. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o ponudbi drugouvrščenega ponudnika, ko »iz previdnosti […] navaja, da je iz praktičnih istih razlogov, kot ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi ta ponudba« Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je naročnik skladno z določbo sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS preveril le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila prej ocenjena kot najugodnejša. Ker naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni preverjal popolnosti ostalih ponudb, tako tudi ne popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, Državna revizijska komisija ne more presojati pravilnosti naročnikovega ravnanja v zvezi z ugotavljanjem popolnosti ponudb ostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija se je zato omejila le na ugotavljanje kršitev zakona glede ravnanj naročnika v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika, kot to izhaja iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nedopustno dopolnitev ponudbe s certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje in spremembo predmeta ponudbe v postopku dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudbe.

Kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ZADEVA: DOPOLNITEV PONUDBE«, št. 2201-49/2014-2, z dne 9. 2. 2015, je naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika med drugim ugotovil, da ponudba skladno z zahtevo iz 2. točke poglavja »Ostali tehnični pogoji – betonski drogovniki« ne vsebuje zahtevanega certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje ter da iz priloženih izjav o lastnostih v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 82/2013), ki so jih morali ponudniki predložiti skladno z zahtevo iz iste točke, niso razvidne vse bistvene značilnosti, definirane v standardu SIST EN 12843:2004, na katerega se izjava sklicuje. Izbranega ponudnika je zato v tem delu pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe z ustreznimi dokazili. Obenem je izbranega ponudnika, glede na dejanske dimenzije drogovnika in specifične teže materialov (beton, jeklo), pozval tudi na izjasnitev o pravilnosti posameznih nasprotujočih si oz. neskladnih podatkov glede minimalnega zaščitnega sloja betona, debeline sten drogovnikov in teže drogovnikov.

Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Dopustne dopolnitve ponudb ureja 82. člen ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev oziroma spremembo take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (prim. odločitve v zadevah 018-045/2013 in 018-358/2013), pojasnjevanja ponudbe ZJNVETPS sicer izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. Gre za primere, ko naročnik od ponudnika npr. zahteva podatke, ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bili zahtevani, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine, glede na prepoved iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS, ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Pri pojasnjevanju ponudb, za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih dokumentov, tj. dokumentov, ki so v ponudbi že bili predloženi, v primeru, ko so ti sporni ali nejasni.

Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil s »Certifikat[om] o skladnosti kontrole proizvodnje« št. 1373-CPR-0211, izdanega dne 9. 1. 2015 s strani imenovanega organa IGMAT d.d. Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je bila dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika s predložitvijo tega certifikata v nasprotju z določbami ZJNVETPS, ki se nanašajo na pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe. V tem primeru je namreč šlo za odpravo formalne nepopolnosti ponudbe s predložitvijo certifikata, ki je obstajal že pred oddajo ponudbe, pri čemer izbrani ponudnik ni spreminjal ponudbe v delih, kjer je to z zakonom prepovedano. Naročniku v tem delu zato ni mogoče očitati kršitve pravil o dopustnih dopolnitvah ponudbe v 82. členu ZJNVETPS, v povezavi s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS.

Kot že navedeno, je naročnik izbranega ponudnika pozval tudi na pojasnilo v zvezi s pravilnostjo posameznih nasprotujočih si oz. neskladnih tehničnih podatkov za ponujene drogovnike. Iz navedb naročnika v sklepu z dne 2. 4. 2015 je mogoče še razbrati, da ob dani debelini stene drogovnika ni mogoče izdelati drogovnika s specificiranim zaščitnim slojem betona ali maso, kakršno navaja izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi, s katero je naročniku posredoval dopolnitev ponudbe, ni pojasnjeval pravilnosti posameznega od (domnevno) neskladnih podatkov oziroma drugače pojasnil načina izvedbe drogovnikov s takimi specifikacijami, pač pa je na novo predloženih izjavah o lastnostih št. IOL – 044, IOL – 045 in IOL – 046 glede na prvotno predložene izjave št. IOL – 041, IOL – 042 in IOL – 043, poleg navedbe manjkajočih bistvenih značilnosti, pri vseh drogovnikih tudi spremenil debelino zaščitnega sloja betona iz 20/25 mm (nad vzdolžno/spiralasto armaturo) na 15/20 mm. Obenem je predložil tudi nov katalog izdelkov, v katerem je pri posameznih modelih drogovnikov spremenil maso posameznega drogovnika (pri D20/300 iz 221 kg na 257 kg, pri D15/300 iz 223 kg na 264 kg in pri D20/300 iz 224 kg na 272 kg), ter razpredelnico z izračuni minimalne in maksimalne mase za posamezne drogovnike, pri čemer je že minimalna navedena masa pri vsakem posameznem drogovniku višja od mase, navedene v prvotno predloženem katalogu. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbi izbranega ponudnika, da je katalog »ostal nespremenjen celoten čas izbire ponudnika«: izbrani ponudnik je v dopolnitvi ponudbe nedvomno predložil katalog izdelkov, ki se od prvotno predloženega razlikuje v masah drogovnikov.

Državna revizijska komisija dodaja, da za presojo identitete ponujenega predmeta ni bistven zgolj naziv ponujenega blaga, ampak predvsem specifikacije tega blaga. Že brez opredeljevanja do ustreznosti oz. vpliva navedbe manjkajočih bistvenih značilnosti na novih izjavah o lastnostih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da hkratna sprememba debeline (kot tehnične specifikacije javnega naročila) in zaščitnega sloja betona mase drogovnikov pomeni spremembo ponujenega predmeta, ne glede na to, da je naziv predmeta pri tem ves čas ostal enak. Iz ponudbene dokumentacije in njene dopolnitve izhaja, da natančna sestava (sten) drogovnikov ni razvidna iz nobenega od katalogov proizvodov, je pa bila debelina zaščitnega sloja betona definirana že v prvotno predloženih izjavah o lastnostih. Naknadno predloženih izjav o lastnostih z drugačnim zaščitnim slojem betona in kataloga izdelkov z drugačnimi specifikacijami od prvotno navedenih zato ni mogoče šteti za pojasnilo v zvezi z že ponujenimi izdelki (na kar se je nanašala naročnikova zahteva iz dopisa), pač pa za spremembo ponujenega predmeta. Prvotno so bili ponujeni betonski drogovniki z določeno debelino prekrivnega sloja betona in opredeljeno maso, po spremembi pa drogovnik drugačne sestave, tj. z drugačno debelino prekrivnega sloja betona in višjo maso. Posledično je tako potrebno ugotoviti, da je z dopolnitvijo ponudbe prišlo do spremembe prav v tistem delu ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kar tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS izrecno prepoveduje.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS s tem, ko je dovolil, da je izbrani ponudnik, v nasprotju s tretjim odstavkom 82. člena ZJNVETPS, namesto v ponudbi ponujenega predmeta ponudil drugačen predmet z drugačnimi specifikacijami. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »BETONSKI DROGOVNIKI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 2201-49/2014-3, z dne 24. 2. 2015.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb ugotovila nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in je to razveljavila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, podanih v smeri izkazovanja nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ni meritorno obravnavala – obravnava teh navedb na sprejeto odločitev oziroma na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen in na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 1.200,00 EUR kot nagrado za zahtevek za revizijo, materialne stroške v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV, ter 5.695,16 EUR za plačilo takse. V vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, je zahteval še povrnitev 600,00 EUR, povečano za 22% DDV, po 2. točki tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1055,70 EUR (2.300 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife;
- izdatke v pavšalnem znesku 15,15 EUR (20 točk + 13 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- 22% davek na dodano vrednost v znesku 235,59 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 s sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec;
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 5.695,16 EUR;
skupaj torej 7.001,60 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (ponudbena cena sporne ponudbe izbranega ponudnika, ki v konkretnem primeru znaša 233.407,80 EUR brez DDV) za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 18. 2. 2015, v kateri vlagatelj zgolj ponovi navedbe iz zahtevka za revizijo, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik priglaša tudi stroške, ki jih je imel in za katere zahteva, da mu jih povrne vlagatelj.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično temu stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 5.5.2015
Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.