018-053/2015 Bolnišnica Topolšica

Številka: 018-053/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »najem multifunkcijskih naprav« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Copia Biro, prodaja, servis, fotokopiranje, d. o. o., Koprska ulica 106b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, Topolšica (v nadaljevanju: naročnik), 4. 5. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 12. 1. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV164/2015) z dokumentom »Obvestilo o oddaji naročila« št. 54/2015 z dne 9. 2. 2015 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Konica Minolta Slovenija, d. o. o., Letališka cesta 29, Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 2. 2015 in (povzeto) predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je naročnik nasprotujoče navedel razloge za izločitev njegove ponudbe, saj v primeru, če je naročnik ne bi mogel oceniti, je ne bi mogel oceniti kot nepravilne, sicer pa ponudba ni nepravilna in jo je naročnik nezakonito izločil,
 naročnik ni obrazložil razloga za nepravilnost ponudbe, s čimer odločitve ni mogoče preizkusiti in je zato kršil pravila postopka in vlagatelju pravico do učinkovitega pravnega varstva, do enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom,
 razlog, da ni pripravil predračuna v skladu z navodili, ni resničen, sicer pa tudi ni razlog za označitev ponudbe za nepravilno,
 njegova ponudba ne vsebuje očitanih nepravilnosti, temveč nepravilnosti vsebujeta ponudbi izbranega ponudnika in družbe Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana, zaradi teh pa sta nepravilni in neprimerni,
 je naročnik šele v obvestilu, s katerim je sporočil odločitev o oddaji javnega naročila, določil kriterij »da se je naročnik odločil za pripravo predračuna na en odtis, ker se ni hotel vezati na nek pavšalni znesek števila odtisov, ampak želi plačevati dejansko število odtisov mesečno po posameznem tiskalniku« in se nanj ne more opreti, saj je v razpisni dokumentaciji določil, koliko odtisov pričakuje mesečno in da ne bo priznal dodatnih stroškov,
 je skupno vrednost odtisov pripravil skladno z razpisno dokumentacijo in objavljenimi podatki, izbrani ponudnik pa ni zajel celotnega stroška odtisov po predvidenem številu odtisov po posamezni napravi za celotno štiriletno obdobje in tako ne obsega stroška za originalni potrošni material, niti izbrani ponudnik ni ponudil vseh storitev oziroma vsega blaga,
 so enake pomanjkljivost kot v ponudbi izbranega ponudnika tudi v ponudbi ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana,
 je bila ponudba ponudnika Panna, d. o. o., Ljubljana pripravljena na enak način, kot jo je pripravil sam, zato jo je naročnik neupravičeno izločil, vendar pa je manj ugodna kot njegova ponudba, zato je naročnik ne more izbrati,
 naročnik po preteku roka za predložitev ponudb tolmači razpisno dokumentacijo drugače, kot ta določa, zato se ponudbe kažejo kot neprimerljive,
 naročnik prek portala javnih naročil 21. 1. 2015 ni odgovoril jasno in razumljivo, kaj želi od ponudnikov, zato »tovrstne izjave na forumu ne morejo predstavljati spreminjanja razpisne dokumentacije«,
 je naročnik kršil prvi odstavek 7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), prvi odstavek 8. člena ZJN-2, 9. člen ZJN-2, 10. člen ZJN-2, 1. odstavek 30.a člena ZJN-2, drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in 49. člen ZJN-2.

Naročnik je s sklepom št. 18/2015 z dne 25. 2. 2015 zahtevek za revizijo zavrgel. Zoper ta sklep je vlagatelj vložil pritožbo z dne 3. 3. 2015, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-046/2015-3 z dne 9. 3. 2015 ugodila, razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila na odločanje po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN, odločitev o stroških pa pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 22/2015 z dne 16. 3. 2015 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je v obrazcu predračuna (OBR-3a), ki je sestavljen iz dveh razpredelnic in se seštejeta v tretji, določil, katere podatke je treba upoštevati, iz razpisne dokumentacije pa ne izhaja, da zahteva, da mora ponudnik kot enoto seštevanja in množenja vzeti mesečni pavšal kopij,
 v primeru, če bi bilo gospodarno in pravilno, kar je navedel vlagatelj, bi si ponudnik najema večopravilnih digitalnih tiskalnikov zagotovil konstanten mesečni priliv ne glede na dejansko rabo strojev in število odtisov,
 je zahteval, da ponudniki obračunajo vrednost enega odtisa na mesečni ravni,
 so bila navodila jasna, na portalu javnih naročil pa je 21. 1. 2015 to tudi pojasnil,
 je vlagatelj kontradiktoren glede na to, s čimer se je lahko seznanil pred potekom roka za predložitev ponudb in kaj je uveljavljal v zahtevku za revizijo,
 vlagateljeve primerjave ne morejo biti merilo za ugotavljanje popolnosti ponudb,
 je v tehničnih specifikacijah navedel količino odtisov preteklega obdobja, da so ponudniki lahko pripravili ceno posameznega odtisa,
 če je število tonerjev manjše od števila v tehničnih specifikacijah, bo manjša tudi poraba tonerjev, cena odtisa pa bo ista,
 je pravočasne ponudbe odprl na javnem odpiranju ponudb, sposobnost ponudnikov pa je preveril na podlagi 41. člena ZJN-2.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 16. 3. 2015 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 3. 2015 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti (28. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), do roka za predložitev ponudb (27. 1. 2015, do 10. ure; točka I.10 objave), prejel ponudbe štirih ponudnikov (zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. 39/2015 z dne 27. 1. 2015), pri čemer je po merilu najnižja cena (točka I.8 objave; IX. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) izbral (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 13/2015 z dne 9. 2. 2015) ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila, kot je navedel naročnik, cenejša od ponudbe ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana. Naročnik je tudi navedel, da vlagatelj in ponudnik Panna, d. o. o., Ljubljana nista pripravila predračunov v skladu z naročnikovimi zahtevami, »zaradi česar ju ni možno oceniti, zato je ponudbi ocenil kot nepravilni ter ju izločil iz nadaljnjega ocenjevanja«. Iz slednjega izhaja, da je naročnik za vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika Panna, d. o. o., Ljubljana štel, da imata take pomanjkljivosti, da ju je treba izločiti, te pomanjkljivosti pa so take, da ponudb tudi ne more vrednotiti po merilu. Vlagatelj je sicer opozoril (str. 3 zahtevka za revizijo), da je naročnik z argumenti o ocenjevanju njegove ponudbe navedel nasprotujoče si razloge za izločitev ponudbe, vendar se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem. Naročnik je uporabil izraz »oceniti« tako za vrednotenje ponudbe po merilih (48. člen ZJN-2) kot za ugotavljanje popolnosti ponudbe (prva poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), vendar uporaba istega izraza ne spremeni tega, da je naročnik opisal opravili v postopku oddaje javnega naročila, ki sta različni po vsebini (gl. tudi drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 13/2015 z dne 9. 2. 2015, str. 2−3, citiral odgovor, objavljen 21. 1. 2015, ob 11.25, na portalu javnih naročil, in navedel, da »se je odločil za pripravo predračuna na en odtis, ker se ni hotel vezati na nek pavšalni znesek števila odtisov, ampak želi plačevati dejansko število odtisov mesečno po posameznem tisklaniku«. Vlagatelj je, po vsebini, navedel (str. 3−4 zahtevka za revizijo), da je naročnik nepravilno pravno kvalificiral pomanjkljivost, ki jo je očital njegovi ponudbi, pod pojem nepravilna ponudba (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), da njegova ponudba sicer niti nima pomanjkljivosti in da je naročnik ne bi smel izločiti, izpostavil (str. 3 zahtevka za revizijo) pa je tudi, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zadevi ne more biti ključno, ali je zaradi očitane pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe treba to ponudbo pravno kvalificirati kot nepravilno ponudbo, pač pa je kvečjemu ključno ugotoviti:
1. ali je naročnik s pojasnilom iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 13/2015 z dne 9. 2. 2015, str. 2−3, glede števila odtisov spreminjal razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, česar ne sme storiti (vsaj) zaradi omejitve iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2,
2. ali je v vlagateljevi ponudbi sploh kakšna pomanjkljivost glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, kot so bile določene do poteka roka za predložitev ponudb,
in
3. ali je naročnik upravičen izločiti ponudbo v primeru, če taka pomanjkljivost obstaja.
Vlagatelj je tudi navedel (str. 4 zahtevka za revizijo), da se naročnikove odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in da je naročnik posegel v vlagateljeve pravice, vendar je iz nadaljevanja zahtevka za revizijo (str. 4−12) razvidno, da je vlagatelj pojasnjeval, kako je oblikoval ponudbeno ceno in kako jo je predstavil v ponudbi, iz česar je treba razbrati, da je vlagatelj uspel ugotoviti (pravi) razlog, zakaj je naročnik izločil njegovo ponudbo. Ob tem je vlagatelj tudi navedel, da bi moral naročnik njegovo ponudbo šteti za najugodnejšo po merilu. Iz zahtevka za revizijo torej izhaja, da je vlagatelj uspel uveljavljati pravno varstvo v obsegu in vsebini, ki ga predvideva ZPVPJN (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN in 5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).

Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo in vanjo vključil Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, katerih sestavni del je bilo poglavje 2.3 Merilo za izbor, v njem pa točki
 IX:
»Za izbor najugodnejšega ponudnika bo uporabljeno merilo "najnižja ponudbena cena".«
in
 X:
»Ponudnik mora navesti končno ceno v evrih. Končna cena mora vsebovati vse stroške (prevozne, špediterske, DDV), popuste in rabate. Naknadno naročnik ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v ponudbeno ceno.
Cene iz ponudbenega predračuna so fiksne za obdobje 4 let kot je veljavnost pogodbe.«.

Naročnik je pripravil tudi obrazca ponudbe (OBR-3) in predračuna (OBR-3a), pri čemer je v slednjega vključil tabele »Najem večopravilnih digitalnih tiskalnikov (A)«, »Cena odtisa (B)« in »Skupaj (A+B)«. Naročnik je v tabeli A zahteval prikaz cene najema posameznih naprav, pri čemer je tudi navedel celotno količino naprav (stolpec »kos«: 30, 8, 3 in 1), kar kaže na to, da je naročnik zahteval cene za količine, ki so pri posameznih napravah višje od ena (1). Naročnik je v tabeli B določil posamezne razdelke za vpis cen brez DDV in z DDV, pri čemer je bilo treba navesti cene za črno beli odtis formata A4 na štirih različnih napravah, barvni odtis formata A4 na dveh različnih napravah ter črno beli in barvni odtis formata A3 na po eni napravi. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik zahteval navedbo cene za osem različnih odtisov. Iz tabele B niso razvidne nobene količine, višje od ena (1), po posameznih stolpcih in vrsticah. Naročnik je tudi določil, da je treba v tabeli B navesti ceno skupaj tako v stolpcih kot vrsticah. Naročnik je v tabeli A+B zahteval navedbo cene za »Vrednost 4 letnega najema skupaj v EUR« in »Skupaj vrednost odtisov v EUR«, obakrat brez DDV in z DDV, določil pa je tudi vrstico »Skupaj«, v kateri je bilo treba sešteti vrednosti najema naprav in odtisov. Naročnik je pripravil tudi tehnične specifikacije (obrazec OBR-3b) in v njih za vsako napravo med drugim navedel, koliko znaša »povprečni mesečni obseg izpisovanja na enem stroju« (tj. 1.400, 2.300, 2.200 in 5.000 izpisov, pri slednjih dveh podatkih je še navedeno »v razmerju 50/50«).

Naročnik je na vprašanje:
»še vprašanje glede izračuna v ponudbi v tabeli pri ceni odtisa:
vpiše se cena odtisa z in brez DDV
prosim za potrditev glede postavke 'skupaj vrednost odtisa' = vrednost odtisa x št. naprav x 48 mesecev x povprečni mesečni obseg izpisovanja/stroj.
ali je ta 'skupaj vrednost odtisa' v tabeli z ali brez DDV?
samo da bo jasno npr. za mali čb tiskalnik je potrebno upoštevati 2.016.000 izpisov v tabeli cena odtisa (B)?
prosim za potrditev zgrornjega, oz. razlago kaj upoštevati v tabel Cena odtisa.«,
odgovoril (objava 21. 1. 2015, ob 11.25, na portalu javnih naročil):
»Razlaga predračuna B
- skupaj vrednost odtisa pomeni vrednost 1 odtisa po posameznem tipu tiskalnika , če je samo ČB odtis je samo en odtis vrednosti skupaj so v tabeli B brez DDV. (vodoravno)
- skupaj vrednost odtisa (navpično) pa pomeni seštevek odtisov ki so v tabeli predstavljeni (vodoravno) tudi brez DDV
v tabelo (skupaj A+B) prenesete vrednosti tabel a+b ter dodate ddv in seštejete.«,
s čimer je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnikovo stališče, ki izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 13/2015 z dne 9. 2. 2015, da »se je [naročnik] odločil za pripravo predračuna na en odtis«, ne pomeni spreminjanja razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb, kot je navedel vlagatelj. Na tak zaključek ne vpliva niti nadaljevanje tega stališča (tj. », ker se ni hotel vezati na nek pavšalni znesek števila odtisov, ampak želi plačevati dejansko število odtisov mesečno po posameznem tisklaniku«), saj je iz njega razvidna le utemeljitev izhodišča, da je predračun pripravljen na en odtis. Iz tabele B, pa tudi nadalje tabele A+B, in odgovora, objavljenega 21. 1. 2015, ob 11.25, na portalu javnih naročil, je namreč razvidno enako sporočilo: ponudniki predstavijo v ponudbi le ceno enega odtisa posameznih lastnosti (glede na to, 1. ali je črno bel ali barven in 2. na kateri napravi je narejen), prikažejo seštevek osmih različnih odtisov v tabeli B (v razdelku, kjer se križata stolpec »Skupaj vrednost odtisa« in vrstica »Skupaj«), ta podatek pa prenesejo v tabelo A+B, kjer ga seštejejo še s podatkom o vrednosti najema aparatov. Na podani zaključek ne more vplivati niti dejstvo, da je naročnik v tehničnih specifikacijah določil podatke o povprečnem mesečnem obsegu izpisovanja na posamezni napravi, saj (med drugim):
1. je razvidno, da se podatki iz teh tehničnih specifikacij nanašajo na lastnost naprav, kar je mogoče razumeti kvečjemu kot sporočilo o tem, kako zmogljivo napravo naj ponudniki ponudijo, ne pa kot zavezo za obseg tiskanja,
2. v tabeli B ni glede odtisov nikjer navedena nobena količina, ki bi bila višja od ena (1), s čimer se tabela B v bistvenem razlikuje od tabele A, kjer je naročnik določil stolpec s količinami, pri čemer so v treh razdelkih iz tega stolpca količine višje od ena (1),
3. je tabela A+B že oblikovno in ne le po vsebini kazala le na prepis podatkov iz tabel A in B vanjo, ne pa dodatnega računanja, in
4. je iz 4. člena vzorca pogodbe, poimenovanega »Količine, cene in izvedbeni pogoji«, razvidno, da obsega prostore za predstavitev cene le za posamezen odtis, s čimer se v bistvenem razlikuje od prikaza podatkov za najem naprav, saj je za slednjega določen prostor za prikaz mesečnega najema naprav in obdobnega (štiriletnega) najema naprav, kar vse sovpada s tem, kako sta pripravljeni tabeli A in B ter kako je bilo treba te podatke prenesti v tabelo A+B.
Državna revizijska komisija sicer še ugotavlja, da je v obrazcu OBR-3a navedeno »Mesečni najem aparatov in število odtisov se obračuna (najem aparatov mesečno + število ČB odtisov mesečno + število barvnih odtisov mesečno).«, v 4. členu vzorca pogodbe pa »Mesečni najem aparatov in število odtisov se obračuna (najem aparatov mesečno + število ČB A4+A3 odtisov mesečno + število barvnih A4+A3 odtisov mesečno).«, vendar niti na podlagi teh besedil ni mogoče tolmačiti razpisne dokumentacije na drugačen način, kot je že predstavila. Iz teh besedil je treba razbrati, da sporočata, kako se ugotovi mesečni strošek, ki bo bremenil naročnika, ne pa to, kako je treba prikazati cenovne podatke v ponudbi. Državna revizijska komisija še dodaja, da tega zaključka ne spremeni niti vlagateljevo sklicevanje na še druge dele razpisne dokumentacije (str. 4–5 zahtevka za revizijo), saj je naročnik z odgovorom, objavljenim 21. 1. 2015, ob 11.25, na portalu javnih naročil, dovolj jasno predstavil, kako je treba izpolniti predračun. Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem (str. 9 zahtevka za revizijo), ki skuša ta naročnikov odgovor predstaviti kot nejasen. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je naročnik v prvi alinei odgovora pojasnil, da se cena določi na podlagi enega odtisa, v drugi alinei odgovora je navedel, da se seštevek nanaša le na odtise iz tabele (torej osem različnih odtisov), v navodilu za izpolnitev tabele A+B pa je navedel, da je vanjo treba prenesti (torej prepisati) podatke iz tabel A in B, zgolj te podatke (še z upoštevanjem DDV) pa je bilo treba sešteti. V ceni enega odtisa pa je mogoče upoštevati vse stroške, ki nastanejo zaradi njegove izdelave. To bi lahko dokazovalo že to, da je šest posamičnih odtisov pri izbranem ponudniku dražjih od istih posamičnih odtisov pri vlagatelju, pri čemer je »vlagateljeva ponudba […] pripravljena ravno na takšen način, da zajema vse stroške« (prim. str. 7 zahtevka za revizijo).

Čeprav Državna revizijska komisija razume vlagateljeve pomisleke in nestrinjanje z razpisno dokumentacijo, pa opozarja, da v tej fazi postopka oddaje naročila male vrednosti, ko je že minil tudi rok pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb, saj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (šele po prejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti) 23. 2. 2015 po pošti priporočeno (poštna nalepka na ovojnici, v katero je bil vložen zahtevek za revizijo), ne more ugotavljati, ali je naročnik določil razpisno dokumentacijo skladno z ZJN-2 (gl. drugi odstavek 25. člena ZPVPJN), temveč v tej fazi postopka oddaje naročila male vrednosti le še ugotavlja, ali jo je upošteval na način, kot je to v njej določil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da jo je naročnik pri ponudbi izbranega ponudnika upošteval na način, kot je v njej določil, saj je izbrani ponudnik v tabeli B seštel podatke za cene osmih različnih odtisov, ta podatek (seštevek) pa je prenesel v tabelo A+B (razdelka v vrstici »Skupaj vrednost odtisov v EUR«) in ga seštel še s podatkom o ceni, ki ga je prenesel iz tabele A. Vlagatelj po drugi strani v tabeli B ni seštel podatkov za cene osmih različnih odtisov, temveč je razdelke s seštevki pustil prazne, v tabeli A+B pa je v razdelkih iz vrstice »Skupaj vrednost odtisov v EUR« navedel vrednosti, ki sta očitno drugačni od tistih, ki bi bili, če bi sešteli podatke za cene osem različnih odtisov. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo (str. 6), je vlagatelj pri navedbi tega podatka upošteval število odtisov v 48-mesečnem obdobju, pri čemer je za izhodišče vzel podatke o povprečnih mesečnih odtisih, kot jih je razbral iz obrazca OBR-3b.

Skladno s petim odstavkom 48. člena ZJN-2 mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik upošteval peti odstavek 48. člena ZJN-2 pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, saj je merilo uporabil ravno na način, kot ga je opisal v razpisni dokumentaciji. Po drugi strani pa je naročnik navedel, da vlagateljeve ponudbe ne more oceniti zaradi očitanih pomanjkljivosti. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi v primeru, če bi (kljub omejitvam iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2) izhajali iz izhodišča, da je vlagateljevo ponudbo mogoče ocenjevati, bi bila po merilu, kot ga je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji, manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika. Čeprav bi bila vlagateljeva ponudba pri osmih različnih odtisih za slabih šest centov cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, bi bila za več tisoč eurov dražja pri najemu aparatov. Naročnik glede na merilo, kot ga je opisal v razpisni dokumentaciji, ne bi bil upravičen izbrati vlagateljeve ponudbe, saj v razmerju do ponudbe izbranega ponudnika ni ugodnejša. Pri uporabi merila na način, kot ga je opisal naročnik v razpisni dokumentaciji, vlagateljeva ponudba ne bi bila ugodnejša niti od ponudbe ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana, pa niti od ponudbe ponudnika Panna, d. o. o., Ljubljana, za katero je vlagatelj navedel, da jo je naročnik neupravičeno izločil (str. 8 zahtevka za revizijo; za uveljavljanje te kršitve vlagatelj sicer nima aktivne legitimacije, saj ni varuh interesa drugih ponudnikov, pač pa svojega; prim. prvi in drugi odstavek 14. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN), saj sta oba ta ponudnika ponudila za toliko cenejši najem aparatov, da razlika v ceni za osem različnih odtisov ne bi mogla vplivati na izbor po merilu, kot ga je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je navedel, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil prvi odstavek 7. ZJN-2, prvi odstavek 8. člena ZJN-2, 9. člen ZJN-2, 10. člen ZJN-2, 1. odstavek 30.a člena ZJN-2, drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in 49. člen ZJN-2, posamezne očitke pa je uperil tudi v naročnikovo ravnanje s ponudbo ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana (str. 8 zahtevka za revizijo). Vendar je morala Državna revizijska komisija neodvisno od odgovora, ali je bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo zaradi razloga, ki ga je navedel v dokumentu »Obvestilo o oddaji naročila« št. 54/2015 z dne 9. 2. 2015, šteti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da naročnik ne bi smel upoštevati niti ponudbe ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana, saj vlagatelj ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ta ponudnik ni pripravil skladno z razpisno dokumentacijo. Ponudnik Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana je namreč izpolnil obrazec OBR-3a na način, za katerega je Državna revizijska komisija ugotovila, da ga je naročnik zahteval z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj spornosti cene najema aparatov pri ponudniku Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana, drugače kot pri izbranem ponudniku, ni niti načenjal. Zato tudi v primeru, če bi morala Državna revizijska komisija zaključiti, da bi bil lahko utemeljen očitek o nezakoniti izbiri ponudbe izbranega ponudnika, to ne bi že prispevalo k vlagateljevemu uspehu v postopku oddaje naročila male vrednosti, saj bi bila po merilu, kot ga je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji, ugodnejša ponudba ponudnika Mladinska knjiga trgovina, d. o. o., Ljubljana.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija morala zavrniti zahtevek za revizijo (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je sicer uspel s pritožbo, vendar uspeh z njo ni pripomogel h končnemu uspehu, saj vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 4. 5. 2015

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
 Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica,
 Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d. o. o., Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana,
 Konica Minolta Slovenija, d. o. o., Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.