018-012/2015 SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o.

Številka: 018-012/2015-23

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 4. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-866/2014-IK, z dne 4. 12. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. 7. 2014 sprejel sklep št. SODO-589/14-IK o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 9. 2014, pod št. objave JN9355/2014, dne 24. 9. 2014 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2014/S 183-323883.

Naročnik je dne 4. 12. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-866/2014-IK, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku ELEKTROTEHNA ELEX INTERNATIONAL TRADE d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev prejel dne 8. 12. 2014.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu dne 16. 12. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v več delih ne izpolnjuje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, zaradi česar bi jo moral naročnik kot nepopolno izločiti. Vlagatelj zatrjuje, da imajo ponujeni prostozračni kabelski končniki v TR boksu podporne izolatorje, kar je v nasprotju z zahtevami naročnika. Ponudba izbranega ponudnika naj ne bi vsebovala zahtevanega potrdila o strokovni usposobljenosti montaže za prostozračne in GIS kabelske končnike, izjave o tem, da imajo instrumentni transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji ter izjave proizvajalca prostozračnih končnikov o tem, da so končniki primerni za montažo na tleh. Pri tem vlagatelj pripominja, da odsotnost omembe podatka na spletni strani proizvajalca še dodatno dokazuje, da je bil ponujen kabelski končnik, ki zahtevane montaže na tleh sploh ne omogoča. Kot problematično izpostavlja vlagatelj še neustrezno rešitev glede zahtevanega števila pomožnih kontaktov ločilnikov, hitrih ozemljilnikov in obratovalnih ozemljilnikov, kjer je za naročnikovo zahtevo po številu pomožnih kontaktov (9+9+1+1, 12+12+1+1, 9+9+1+1) izbrani ponudnik ponudil premajhno število kontaktov (8+8+1+1, 6+5+1+1+1, 4+4+1+1), obenem pa podal izjavo, da bo ustrezno število kontaktov pridobil v ranžirni omarici z (razmnoževalnimi) releji. Takšna rešitev naj bi bila v nasprotju z razpisno dokumentacijo, kjer je bilo jasno določeno, da mora že sama naprava imeti zahtevano število pomožnih (signalnih) kontaktov, ki morajo biti ožičeni do omarice polja, ne pa da se pridobijo z množenjem teh signalnih kontaktov v sami omarici polja. Množenje signalnih kontaktov zmanjša zanesljivost delovanja naprave. Vlagatelj še navaja, da ponujeni napetostni merilni transformator (110 kV) ne izpolnjuje zahteve glede nazivne vzdržne napetosti NN navitij in zahteve glede faktorja izgub tan δ: naročnik je zahteval transformator z vzdržno napetostjo 3 kV, ponujen pa je bil transformator z 2 kV, kar je tehnično manj oz. slabše, za faktor izgub pa navedel podatek »NA«, kar pomeni »Not Applicable« (»Se ne uporablja / Ni smiselno«). Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, povrnitev specificiranih stroškov pravnega varstva in povrnitev vseh morebitno dodatno nastalih stroškov.

O vloženem zahtevku za revizijo se je z vlogo z dne 8. 1. 2015 izjasnil izbrani ponudnik. Pojasnjuje, da je v njegovi ponudbi vsebovan samonosni kompaktni končnik, prilagojen za neposredno pritrditev na jekleno konstrukcijo, brez dodatnih podpornih izolatorjev, ki bi bili izven kabelskega končnika. Štirje majhni izolatorji, sicer sestavni del podnožja, ne vršijo podporne funkcije končnika, temveč zgolj funkcijo galvanske ločitve kabelskega ekrana, kar vse potrjuje tudi proizvajalec NKT v svoji izjavi z dne 6. 1. 2015. Izbrani ponudnik navaja, da razpolaga z odobritvijo tipa merila za ponujene tokovne in merilne instrumentne transformatorje, izdane s strani Physikalisch-Technische Bundesanstalt (Berlin), ki je glede na Uredbo ES št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o priznanju tujih certifikatov veljavna tudi v Sloveniji. Ponudbi so bile priložene kopije tipskih preizkusov ter izpolnjene tabele tehničnih podatkov, s čimer je bila skladno z zahtevo naročnika podana ustrezna izjava. Tudi sicer naj bi bil naročnik z navedenimi dejstvi nesporno seznanjen. V zvezi z očitki glede potrdila o strokovni usposobljenosti montaže za GIS končnike in izjave proizvajalca o možnosti montaže končnikov tudi na tleh pojasnjuje, da se oboje nahaja v ponudbeni dokumentaciji. Glede očitkov o neustrezni rešitvi pomožnih kontaktov meni, da v razpisni dokumentaciji ni bilo dikcije, ki bi sicer običajni inženirsko prakso pomnoževanja kontaktov z releji prepovedovala, celo obratno: naročnik naj bi navedeno, glede na besedilo postavljene zahteve celo izrecno dopustil. Izbrani ponudnik meni, da je razpisna dokumentacija sama s seboj v nasprotju v delu, ki se nanaša na nazivno zdržno napetost: po eni strani je zahtevana skladnost s standardom IEC 62271, po katerem mora biti zdržna napetost 2 kV rms, v tabeli pa je bila podana izvenstandardna zahteva 3 kV rms. Pojasnjuje, da je je proizvajalec v tabeli tehničnih podatkov ponudil nazivno zdržno napetost 2 kV rms zgolj zato, ker jo je izrecno zahteval naročnik oz. ker je le tako lahko izpolnil zahtevo naročnika po standardu IEC 62271. Sicer proizvajalec za ta projekt zagotavlja nazivno zdržno napetost 3 kV rms, za kar je dal tudi izjavo. Končno izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je meritev faktorja izgub tan δ pomembna le za tiste transformatorje, kjer je izolacijski medij olje/papir – podatek kaže vsebnost vlage v olju. Meritve tan δ se pri transformatorjih z izolacijskim medijem plinom SF6 (kakršen je ponujeni) ne izvajajo, ker izgub ni. Tudi sicer pa naročnik ni predpisal, kakšna vrednost tan δ se sploh zahteva.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. SODO-28/15-IK z dne 14. 1. 2015 zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da je izbrani ponudnik ponudil zahtevan tip kabelskega končnika za zunanjo montažo, ki je brez podpornega izolatorja in v celoti ustreza zahtevam. Ponudba je vsebovala zahtevano izjavo glede odobritve tipa merila, izjavo proizvajalca o tem, da je možna montaža prostozračnih kabelskih končnikov na tleh, prav tako pa tudi certifikate za tri usposobljene monterje, iz katerih je razvidno, da so montažerji strokovno usposobljeni tudi za montaži GIS kabelskih končnikov – »Switchgear/transformer (dry type) terminations up to 145 kV (KSEV/KTEVŽ)«, pri čemer oznaka KSEV predstavlja GIS kabelske končnike. Kot neutemeljene označuje navedbe vlagatelja glede števila pomožnih kontaktov: izbrani ponudnik je število delovnih in mirovnih kontaktov ustrezno rešil z uporabo dopolnilnih relejev, kar je skladno z običajno prakso pri vseh elektroenergetskih napravah in ustreza zahtevanim pogojem. Naročnik pojasnjuje, da je v tabelo v razpisni dokumentaciji zmotno zapisal zahtevano vrednost nazivne zdržne napetosti 3 kV, čeprav je hkrati zahteval skladnost s standardom IEC 62271, ki predvideva zdržno napetost 2 kV. Zaveda se, da je s tem povzročil nejasnost zahteve, vendar meni, da je potrebno v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag. Naročnik pritrjuje tudi navedbam izbranega ponudnika glede smiselnosti meritve tan δ pri transformatorjih z izolacijskim plinom SF6.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 1. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 21. 1. 2015 opredelil do navedb naročnika. V celoti prereka naročnikove trditve in vztraja pri svojih trditvah. Poudarja, da ponujeni kabelski končniki imajo podporne izolatorje, kar naj bi bilo razvidno iz slik iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (priloga zahtevka za revizijo), podporni izolatorji (»SUPPORTING INSULATOR«) pa so v ponudbi prikazani in navedeni tudi na strani 749. Poudarja, da je neskladna z regulativo v RS izjava, da priznanje s strani Urada za meroslovje RS ni potrebno, saj je skladno s Pravilnikom o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/2001 s sprem.) za merila, ki imajo odobritev v drugih članicah EU, zahtevana obvezna predhodna odobritev. Kot očitno nezakonite označuje vlagatelj navedbe naročnika glede števila kontaktov, ki naj bi pomenile presojo zahteve razpisne dokumentacije drugače, kot je bila ta izrecno zapisana. Variantne ponudbe niso bile dopustne, zato je potrebno naročnikove zahteve izpolniti tako, kot so bile zapisane, pri čemer rešitev izbranega ponudnika ni skladna z običajno prakso. Vlagatelj meni, da je bila zahteva naročnika glede nazivne zdržne napetosti 3 kV v celoti razumljiva in nedvoumna. Trditev, da je bila navedba 3 kV v zahtevi zmotna, pa je zavajajoča in neustrezna, saj je zahteva za napetost 3 kV zahtevana tudi po standardu IEC 60044-2, ki je bil (ravno tako kot standard IEC 62271) za vse ponudnike obvezen – tako po zahtevah razpisne dokumentacije, kot po slovenski regulativi. Vlagatelj navsezadnje navaja še, da se da parameter tan δ izmeriti tudi pri napetostnih merilnih transformatorjih, izoliranih s plinom SF6. Že zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik ne priznava smiselnosti parametra, kaže na neizpolnjevanje naročnikovega pogoja.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom št. 018-012/2015-6 z dne 6. 2. 2015 na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila sodno zapriseženega izvedenca elektro stroke mag. V. M., univ. dipl. inž. el. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju in naročniku pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja v skupni višini 1.100,00 EUR. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 3. 2014 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Do pridobljenega mnenja so se opredelili naročnik (z vlogo z dne 11. 3. 2015), vlagatelj (z vlogo z dne 12. 3. 2015) in izbrani ponudnik (z vlogo z dne 13. 3. 2015). Na podlagi pripomb vlagatelja je Državna revizijska komisija pozvala strokovnjaka na dopolnitev strokovnega mnenja, ki ga je nato prejela dne 24. 3. 2015 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Do pridobljene dopolnitve mnenja so se opredelili naročnik (z vlogo z dne 27. 3. 2015), izbrani ponudnik (z vlogo z dne 30. 3. 2015) in vlagatelj (z vlogo z dne 30. 3. 2015).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Med strankama je sporna primernost in popolnost ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenih delih iz vidika izpolnjevanja tehničnih zahtev, kot jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 17. in 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. 17. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 21. točka 2. člena ZJNVETPS pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (82. člen ZJNVETPS) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje potrdila o strokovni usposobljenosti za montažo GIS kabelskih končnikov (pač pa zgolj potrdila o usposobljenosti za montažo prostozračnih kabelskih končnikov). Naročnik je zahtevo po predložitvi takšnega potrdila opredelil v točki »3.5. Tehnični pogoji« razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v ponudbi izbranega ponudnika predložena tri potrdila o strokovni usposobljenost (za A. S., P. S. in D. B.), iz katerih izhaja strokovna usposobljenost teh montažerjev med drugim tudi za montažo »Switchgear/transformer (dry type) terminations up to 145 kV (KSEV/KTEV)«. Izbrani ponudnik in naročnik pri tem pojasnjujeta, da se oznaka »KSEV« nanaša na GIS kabelske končnike, čemur je po pregledu celotne ponudbe izbranega ponudnika mogoče pritrditi. Kot opozarja že izbrani ponudnik, ponudba (na str. 196-198) vsebuje »Opis GIS kabelskega končnika s tehničnimi karakteristikami«, iz česar je razvidno, da je ponujen tip kabelskega končnika »KSEV/KTEV 72-145« proizvajalca NKT cables, ki je namenjen montaži v GIS opremo; da gre pri oznaki »KSEV/KTEV 72-145« za komercialno oznako za GIS kabelske končnike je razvidno tudi iz izpolnjene tabele tehničnih podatkov za kabelske končnike (str. 372 ponudbe izbranega ponudnika) in navodil za montažo GIS kabelskih končnikov (str. 288-339). Ob upoštevanju ugotovljenega in dejstva, da se vlagatelj do navedb naročnika ni opredelil oziroma navedel drugih okoliščin, ki bi nakazovale drugačen zaključek, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da predložena potrdila skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije izkazujejo usposobljenost za montažo tudi (ponujenih) GIS kabelskih končnikov.

Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljevo trditev, da izbrani ponudnik skladno z zahtevo iz 5. alineje točke »3.7. Ostali pogoji« ni predložil lastne izjave proizvajalca o tem, da so ponujeni prostozračni kabelski končniki primerni za montažo na tleh. Kot pravilno ugotavlja naročnik, ponudba izbranega ponudnika vsebuje izjavo proizvajalca NKT cables v angleškem jeziku (str. 938) in njen overjen prevod v slovenski jezik (str. 939-940); v izjavi proizvajalec potrjuje, da »[…] je suhi tip zunanjega priključka KFEV 145-V v skladu s shemo 3.7 5050-00 primeren za vgradnjo na tleh« (»[…] the dry type outdoor termination KFEV 145-V according to drawing 3.7 5050-00 is applicable for installation at the ground«). Izjava se nanaša na ponujene tipe prostozračnih kabelskih končnikov »KFEV 145-V« – tip ponujenih končnikov je razviden iz izpolnjene tabele tehničnih podatkov za končnike (str. 787 ponudbe) in opisa teh končnikov (str. 746–747 ponudbe). Ob upoštevanju ugotovljenega in dejstva, da se vlagatelj do zaključkov naročnika o prisotnosti te izjave v ponudbi izbranega ponudnika ni opredelil oziroma navedel drugih okoliščin, ki bi nakazovale drugačen zaključek, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da predložena izjava skladno z zahtevo razpisne dokumentacije dokazuje, da je izbrani ponudnik ponudil izvedbo prostozračnih končnikov, ki je primerna za montažo na tleh.

Kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj navaja neustrezen vpis podatka o faktorju izgub tan δ, katerega vpis je bil predviden v 16. točki tabele podpoglavja »5.7 NAPETOSTNI INSTRUMENTNI TRANSFORMATORJI (110 kV)« poglavja »5. TABELE TEHNIČNIH PODATKOV« tehničnega dela razpisne dokumentacije. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik za ponujeni instrumentni transformator proizvajalca ALSTOM v izpolnjeni tabeli na str. 369 kot podatek »Faktor izgub tgδ« navedel »N.A.«, kar nesporno pomeni »not applicable« (ni uporabljivo), vendar vlagatelj meni, da taka vrednost podatka pomeni neizpolnjevanje pogoja in posledično nepopolnost ponudbe. Vlagatelj se ne strinja z obrazložitvijo naročnika, da meritve tan δ niti niso smiselne za instrumentne transformatorje, pri katerih je izolacijski medij plin SF6, iz razloga, ker izgub pri plinu ni. Ne glede na to, da vlagatelj z ničemer ne dokazuje s tem povezane navedbe, da je mogoče parameter tan δ izmeriti tudi pri napetostnih merilnih transformatorjih, izoliranih s plinom SF6, (na kakršnega se nanašajo podatki izpolnjene tabele podpoglavja 5.7), je to po oceni Državne revizijske komisije nebistveno za rešitev zadeve. Naročnik je namreč za večino zahtevanih podatkov v tabeli v podpoglavju 5.7. opredelil tudi zahtevane vrednosti, vendar pa tega ni storil za sporni podatek »Faktor izgub tgδ«. Tudi sicer iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, kakšne vrednosti faktorja izgub naj bi bile sploh zahtevane oziroma iz katerega dela razpisne dokumentacije naj bi taka zahteva izhajala; zatrjuje zgolj to, da bi moral biti podatek naveden v odstotkih, pri čemer pa je mogoče ugotoviti, da naročnik za navedbo faktorja izgub niti ni opredelil enote oz. načina podaje podatka (navedba »-« v stolpcu »Enota«). Ob upoštevanju vsega navedenega tako po oceni Državne revizijske komisije ponudba izbranega ponudnika iz razloga navedbe podatka na način, kot je bil ta podan, ni mogoče označiti kot nepopolne.

Vlagatelj kot razlog za neprimernost ponudbe izbranega ponudnika izpostavlja neustrezne ponujene prostozračne kabelske končnike, ki naj bi v nasprotju z zahtevami naročnika imeli podporne izolatorje nosilne plošče. Zahteve naročnika v zvezi z izvedbo podpornih izolatorjev sicer izhajajo iz njegovega odgovora na Portalu javnih naročil, kjer je na vprašanje gospodarskega subjekta:
»Skladno z razpisno dokumentacijo morajo ponudniki dobaviti 110kV prostozračne kabelske končnike za zunanjo montažo suhe izvedbe (ang. dry type).
1.) Prosimo, da naročnik potrdi pravilnost našega razumevanja, da mora biti 110 kV prostozračni kabelski končnik samonosen (anf. self-suporting), kar pomeni da ima vsak posamezni končnik svoje podnožje, ki je nameščeno direktno na kovinsko konstrukcijo.
2.) Ali mora biti osnovna struktura 110 kV prostozračnega kabelskega končnika samostojna brez dodatnega podpornega izolatorja, torej sestavljena iz enega dela?
3.) Ali je potrebno upoštevati namestitev 110 kV prostozračnega kabelskega končnika pod določenim kotom?«
dne 22. 10. 2014 odgovoril:
»1. Vsak 110 kV prostozračni kabelski končnik mora biti samonosen z svojim podnožjem nameščenem direktno na kovinsko konstrukcijo.
2. Prostozračni kabelski končnik mora biti sestavljen iz enega dela brez podpornega izolatorja.
3. Montaža kabelskega končnika bo pod kotom. (cca 450 ).«
Dopolnitev oz. pojasnilo zahtev, kot jo je naročnik preko portala javnih naročil posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS šteje kot del razpisne dokumentacije.

Ker je Državna revizijska komisija, kot je že pojasnila, ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali ponujeno blago izpolnjuje izpostavljene zahteve naročnika. Strokovnjak s tem v zvezi pojasnjuje razliko med (samonosnim) kabelskim končnikom brez podpornega izolatorja in kabelskim končnikom s podpornim izolatorjem, katerega funkcija je podpirati končnik, za zagotovitev zadostne mehanske trdnosti končnika. Pri tem ugotavlja, da ponujena rešitev ne obsega izolatorja, ki bi imel podporno funkcijo, pač pa gre v konkretnem primeru prisotnosti izolatorjev, ki se nahajajo med podnožjem kabelskega končnika in podlago, za ločilne izolatorje. Ti služijo izrabi dodatne opcije, ki je s tem dodana, to je kontinuiranemu merjenju oz. kontroli stanja izolacijskih sposobnosti kabla v času obratovanja brez dodatnih posegov za vsako meritev – v primeru fiksne kovinske zveze je potrebno pred vsako izvedbo meritve izolirati kabelski končnik od podlage (galvanska ločitev). Nimajo torej podporne funkcije, ampak izolacijsko (ločilno) funkcijo med podlago (konstrukcijo, na katero je pritrjen kabelski končnik) in kovinskim ohišjem podnožja končnika. Taka rešitev po mnenju strokovnjaka ne bi smela vplivati na morebitne težave z mehansko trdnostjo pritrditve kabelskega končnika na kovinsko konstrukcijo, kabelski končnik pa lahko izpolnjuje svojo osnovno funkcijo v celoti tudi brez teh ločilnih izolatorjev.

Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja ugotavlja, da so odločilna dejstva, potrebna za razrešitev spornega vprašanja med strankama, jasno in izčrpno pojasnjena, mnenje strokovnjaka pa je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je strokovno mnenje odgovorilo na zastavljena vprašanja in predstavlja podlago, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, zato ugotovitvam strokovnjaka v celoti sledi. Strokovnjaku v tem delu ni mogoče očitati, da se je opredeljeval le do funkcionalne ustreznosti ponujenega ali celo do drugačnih končnikov, kot so bili ponujeni (kot je mogoče razumeti vlagateljeve očitke v vlogi z dne 12. 3. 2015), saj je pojasnil razliko med podpornimi izolatorji, na kakršne se je nanašal odgovor naročnika na vprašanje gospodarskega subjekta in ločilnimi izolatorji, ki so del ponujene rešitve. V zvezi z vlagateljevimi pripombami na strokovno mnenje Državna revizijska komisija še dodaja, da v prid trditvi o neustreznosti rešitve ne more biti bistveno zgolj poimenovanje posameznih sestavnih delov naprave; izhajati je potrebno predvsem iz naročnikov zahtev, kot izhajajo iz citiranega odgovora na vprašanja gospodarskega subjekta na Portalu javnih naročil, pri čemer odgovora ni mogoče interpretirati zunaj konteksta vprašanja, na katerega se nanaša. Ob upoštevanju navedenega in ugotovitev strokovnjaka pa je potrebno zaključiti, da v ponudbi izbranega ponudnika zaobjeti prostozračni kabelski končniki nimajo take osnovne strukture, ki bi vsebovala podporni izolator, na kakršnega se je nanašal odgovor naročnika, posledično pa zavrniti navedbo o neprimernosti ponudbe iz zatrjevanega razloga.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo opozoril na neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na pomožne kontakte ločilnikov, hitrih ozemljilnikov in obratovalnih ozemljilnikov (strani od 1.2-35/42 do 1.2-37/42 tehničnega dela razpisne dokumentacije), glede na zahtevan način njihove izvedbe, kot naj bi izhajal iz tehničnega dela razpisne dokumentacije »1.2 Posebni tehnični pogoji za (GIS) opremo« v točkah »4.1.2 Splošna postavitev« (str. 1.2-22/42): »[…] Primarna elektro oprema mora biti opremljena z ustreznim številom mirnih, delovnih, trenutnih in zakasnilnih/prehitevalnih pomožnih kontaktov, ki bodo uporabljeni v blokirnih tokokrogih in indikacijah stanja. Vsi signalni kontakti morajo biti ožičeni do lokalne krmilne omarice in pripravljeni za uporabo v sistemu lokalnega in daljinskega vodenja. […]« in »4.2.1 Splošno« (str. 1.2-22/42): »Naprava mora biti opremljena z zadostnim številom signalnih kontaktov za potrebe blokiranih tokokrogov in indikacijo stanja. Vsi signalni kontakti morajo biti ožičeni do lokalne krmilne omarice polja.« Vlagatelj zatrjuje, da rešitev z razmnoževalnimi releji v ranžirni omarici, kot jo za doseganje zahtevanega števila kontaktov nesporno ponuja izbrani ponudnik, ne zadostuje citiranim zahtevam, katerih tehnični razlog naj bi bil zanesljivost delovanja naprave.

Državna revizijska komisija je strokovnjaku naložila tudi, da poda mnenje o tem, ali ponujeno blago izpolnjuje te izpostavljene zahteve naročnika. Strokovnjak v strokovnem mnenju z vidika zanesljivosti obratovanja odgovarja, da se dislocirana dograditev pomožnih kontaktov, ob uporabi s podano zanesljivostjo delujočega releja, lahko smatra kot ustrezna, saj dislocirana namestitev pomožnih kontaktov nima bistvenega vpliva na znižanje zanesljivosti obratovanja sklopa – še posebej ne, če so pri uporabi vrstnega reda pomembnosti funkcij ali prenosa podatkov, ki jih želimo imeti na voljo za upravljanje in nadzor določene naprave, pravilno rangirani po dodatnih elementih.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagateljevim navedbam iz vloge z dne 12. 3. 2015 o tem, da niti strokovnjak ni ovrgel dejstva, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije glede števila pomožnih kontaktov. V obravnavani zadevi ni sporno število pomožnih kontaktov, pač pa način njihove izvedbe, pri čemer Državna revizijska komisija pristavlja še, da z razpisno dokumentacijo ni bila predvidena navedba podatkov, ki bi se nanašali na zanesljivost obratovanja pomožnih kontaktov, kar je kot problematično izpostavil vlagatelj v zahtevku za revizijo. Na vlagateljeve pripombe v zvezi ugotovitvami iz strokovnega mnenja pa strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja pojasnjuje, da se krmiljenje kritičnih tokokrogov (vklop, izklop, blokada ipd.) vedno izvaja preko razpoložljivih kontaktov same naprave. Pri izvedbi preko dodatnega releja, z večjim številom delovnih, mirovnih, zakasnilnih in drugih kontaktov, zaradi načina vezave ne more priti do tega, da bi pomožni rele deloval (ne bi izpadel), če glavni rele (v napravi) izpade. Strokovnjak še dodatno pojasnjuje, da se preko teh kontaktov nikakor ne krmili pomembnih funkcij za delovanje sistema (kar bi lahko privedlo do napačne manipulacije ter izpada večjega dela sistema), ampak zgolj signalizacija in opozorila. Poudarja še, da se je z uporabo dislociranih relejev v ranžirni omarici v veliki meri mogoče izogniti vplivu tujega elekromagnetnega polja, ki v elektroenergetskih postrojenjih ni zanemarljiv, v primeru uporabe dodatnega releja pa se skrajšajo tudi povezave do mesta upravljanja s signali, kar pomeni manjši padec napetosti na povezavah, posledično pa boljši, kvalitetnejši signal in zanesljivejši nadzor nad delovanjem naprav.

Strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja ugotavlja še, da naročnik ne v splošnem in ne v tehničnem delu razpisne dokumentacije ni navajal možnosti dograjevanja pomožnih kontaktov z razmnoževanjem z dodatnimi releji, na podlagi česar strokovnjak zaključuje, da naročnik take možnosti ne dopušča. Vendar pa je v zvezi s to ugotovitvijo strokovnjaka potrebno pritrditi ugovoru izbranega ponudnika iz vloge z dne 30. 3. 2015, da je strokovnjak v tem delu podal mnenje glede pravnih vprašanj, kar pa sodi v izključno pristojnost Državne revizijske komisije in ne more biti predmet strokovnega mnenja (prim. 243. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato dopolnitve strokovnega mnenja v delu, v katerem strokovnjak predstavlja svoje stališče glede pravnih vprašanj, pri odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni upoštevala, ampak je dopolnitev mnenja upoštevala v delih, v katerih strokovnjak predstavlja svoja stališča glede dejanskih (strokovnih) vprašanj. Posledično je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokaz (strokovno mnenje Elektroinštituta Milan Vidmar), ki ga predlaga izbrani ponudnik v vlogi z dne 30. 3. 2015.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik možnosti dograjevanja pomožnih kontaktov z razmnoževanjem z dodatnimi releji sicer ni predvidel, ni pa take možnosti niti izrecno prepovedal – tega argumentirano ni pojasnil niti vlagatelj, na podlagi prepričljivo obrazloženega strokovnega mnenja in njegove dopolnitve pa je mogoče vzpostaviti zaključek o tehnični enakovrednosti obeh obravnavanih rešitev (z in brez razmnoževanja z dodatnimi releji). Državna revizijska komisija ob upoštevanju stališč, kot izhajajo iz celotne vsebine strokovnega mnenja in njegove dopolnitve, ne more zaključiti, da bi bila rešitev, kot je za zagotavljanje ustreznega števila pomožnih kontaktov predvidena v ponudbi izbranega ponudnika, neustrezna oziroma neskladna z zahtevami naročnika, s tem povezane vlagateljeve navedbe pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da ponudba ne vsebuje zahtevane izjave o odobritvi tipa merila za ponujene instrumentne transformatorje. Tovrstna zahteva izhaja iz naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil, kjer je dne 10. 10. 2014 na vprašanje gospodarskega subjekta: »V razpisni dokumentaciji ni nikjer navedeno, da morajo imeti instrumentni (napetostni in tokovni) transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji in da morajo imeti overjeno kalibriranje (prve meritve). Ali se za napetostnike in tokovnike zahteva odobritev tipa merila v RS in ali je potrebno izvesti kalibriranje (prvo umerjanje).« odgovoril »Vsi napetostni in tokovni instrumenti transformatorji morajo imeti odobritev tipa merila v RS in morajo imeti pri merilnih jedrih, izvedeno kalibriranje (prvo umerjanje). Ponudnik mora o tem v ponudbi podati ustrezno izjavo, dokumentacija o odobritvi tipa merila in o prvi kalibraciji pa mora biti del tovarniške dokumentacije, ki jo dobavitelj predloži po zaključenih kosovnih preizkusih instrumentnih transformatorjev..« Dopolnitev zahtev, kot jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS šteje kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da ponudba izbranega ponudnika zahtevane izjave ne vsebuje. Iz navedb naročnika (in tudi izbranega ponudnika) sicer izhaja, da naj bi ponudba vsebovala ustrezno izjavo, izdano s strani Physikalisch-Technische Bundesanstalt, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena ponudba tovrstne izjave oz. dokumenta dejansko ne vsebuje, naročnik pa niti ne zatrjuje obstoja morebitnega drugega dokumenta, iz katere bi bila zahtevana izjava razvidna. Pri tem tudi ni mogoče pritrditi izbranemu ponudniku v tem, da naj bi že sama predložitev ponudbe pomenila ustrezno izjavo.

Brez opredeljevanja do tega, ali dokument Physikalisch-Technische Bundesanstalt predstavlja ustrezno izjavo o tem, da imajo ponujeni instrumentni transformatorji odobritev tipa merila v Republiki Sloveniji oziroma do vprašanja veljavnosti in upoštevnosti tujih certifikatov o odobritvi tipa merila, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je mogoče nepredložitev zahtevane (ustrezne) izjave v konkretnem primeru opredeliti kot formalno nepopolnost ponudbe v smislu 18. točke 2. člena ZJNVETPS. Ponudba izbranega ponudnika je namreč nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, odprava te nepopolnosti s predložitvijo izjave o odobritvi tipa merila za ponujene instrumentne transformatorje pa ne bi pomenila spreminjanja cene in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kot tudi ne tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Naročniku je zato mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, tj. odprave formalne nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, po 82. členu ZJNVETPS. Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, v povezavi z 82. členom ZJNVETPS, saj je odločitev o oddaji javnega naročila sprejel, manjkajočih podatkov pa ni preveril oziroma ni odpravil formalnih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik bi namreč pred sprejemom odločitve o oddaji naročila moral izbranega ponudnika pozvati na ustrezno dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot razlog za neprimernost ponudbe izbranega ponudnika navaja še, da ponujeni napetostni merilni transformator (110 kV) ne izpolnjuje zahteve glede nazivne zdržne napetosti NN navitij. Tozadevna zahteva je bila opredeljena v točki »5.7 NAPETOSTNI INSTRUMENTNI TRANSFORMATORJI« poglavja »1.2 POSEBNI TEHNIŠKI POGOJI ZA (GIS) OPREMO«, kjer je v 8. točki tabele pod opisom »Nazivna zdržna napetost pri 50 Hz, 1 min – NN navitje« kot zahtevana vrednost navedeno »3«, kot enota pa »kV rms«. Ponudniki so morali ponudbene vrednosti vpisati v isto vrstico tabele in med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu vsebuje zapis »2, po IEC 62271-1/6.10.6«.

Državna revizijska komisija ne more soglašati z navedbami naročnika in izbranega ponudnika o tem, da naj bi bila razpisna dokumentacije v tem delu nejasna zaradi zahteve po ustreznosti naprav s standardom IEC 62271 in domnevno zmotno navedbo zahteve po preizkusni napetosti 3 kV rms v tabeli pod točko 5.7. Zahteve v zvezi s standardi so opredeljene na več mestih tehničnega dela razpisne dokumentacije. V točki »8. STANDARDI« poglavja »1.1 SPLOŠNI OPIS S TEHNIČNIMI PODATKI« je tako navedeno, da morajo biti naprave (razen tam, kjer je to posebej navedeno) načrtovane, izdelane in preizkušene v skladu z zadnjimi izdajami IEC standardov, še posebej s standardi IEC 62271-203, IEC 60044 2, IEC 60044-1, IEC 60840 in IEC 60694. V točki »2.7 NAPETOSTNI INSTRUMENTNI TRANSFORMATORJI« poglavja »1.2 POSEBNI TEHNIŠKI POGOJI ZA (GIS) OPREMO« so kot referenčni standardi navedeni IEC 60186 in IEC 60044 2, v točki »4.4 NAPETOSTNI INSTRUMENTNI TRANSFORMATORJI« istega poglavja pa še: »Napetostni instrumentni transformatorji morajo ustrezati skupnim zahtevam za stikalne naprave po tej specifikaciji in zahtevam standardov IEC 60186 in IEC 62271-1. Napetostni transformatorji morajo imeti tri sekundarna navitja s tehničnimi karakteristikami kot so navedene v tabelah tehničnih podatkov.« Strokovnjak v tem delu pojasnjuje, da standard IEC 60044-2 v točki 6.1.3 podaja zahteve glede izolacije med sekcijami – pri čemer mora biti za sekundarna navitja, deljena v dve ali več sekcij, vzdržna napetost izolacije pri nazivni frekvenci 3 kV rms, v točki 6.1.4 pa izolacijske zahteve za sekundarne priključke – pri čemer mora biti vzdržna napetosti pri nazivni frekvenci za sekundarno izolacijo 3 kV rms. Navedeni standard je sicer nadomestil standard IEC 61869-3, ki pa v delu preskusa NN navitja z nazivno vzdržno napetostjo nima sprememb. Oba navedena standarda predvidevata enominutni preskus z obratovalno nazivno frekvenco pri vzdržni napetosti efektivne vrednosti 3 kV. Strokovnjak še pojasnjuje, da standard IEC 62271 predvideva preskušanje z vzdržno enominutno napetostjo 2 kV rms. Tem pojasnilom strokovnjaka (v predstavljeni vsebini) ni ugovarjala nobena od strank.

Predstavljene zahteve razpisne dokumentacije se torej v splošnem nanašajo na oba standarda, ki obravnavata vzdržno napetost, vendar pa je ne glede na to naročnik kot tehnično karakteristiko, brez sklicevanja na standard IEC 62271, izrecno zahteval višjo preizkusno napetost od obeh možnosti (kar je skladno s citiranimi določbami tehničnega dela razpisne dokumentacije), čemur pa izbrani ponudnik z navedbo drugačne vzdržne napetosti ni zadostil. Šele tekom postopka pravnega varstva je izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je izjasnil do navedb vlagatelja, priložil izjavo proizvajalca napetostnega instrumentnega transformatorja, v kateri ta navaja, da za konkretni projekt zagotavlja preizkusno napetost 3 kV rms, vendar Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da revizijski postopek ni namenjen pregledovanju in ocenjevanju ponudb, temveč ugotavljanju morebitnih protipravnosti naročnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja, ki vplivajo na izbiro najugodnejšega ponudnika. Ob upoštevanju navedenega pa je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika, ni mogel zaključiti, da je ponujeni instrumentni transformator skladen z vsemi postavljenimi zahtevami. Pregled dokumentacije postopka oddaje javnega naročila pokaže tudi, da naročnik v zvezi s tem podatkov od izbranega ponudnika ni zahteval morebitnih pojasnil ali dopolnitev ponudbe, naročnik pa se tudi ne sklicuje, da je podatek o (ustrezni) vzdržni napetosti razviden iz katerega od drugih delov predložene ponudbene dokumentacije.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik na osnovi podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika, ni imel podlage za presojo oziroma zaključek o primernosti in popolnosti te ponudbe. Na podlagi 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s sedmim odstavkom 45. člena ZJNVETPS, lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila, naročnik pa posledično ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je zato, ob ugotovljenih kršitvah naročnika, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava GIS 110 kV s priključki za RTP 110/20 kV Potniški center«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila, št. SODO-866/2014-IK, z dne 4. 12. 2014.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen) napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila ponudbo vlagatelja ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse za postopek revizije v višini 25.000,00 EUR. Vlagatelj drugih stroškov ni opredeljeno navedel niti v zahtevku za revizijo niti v kateri od kasnejših vlog.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN), priznala strošek plačane takse v znesku 25.000,00 EUR. Naročnik je tako dolžan povrniti vlagatelju stroške v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S sklepom št. 018-012/2015-6 z dne 6. 2. 2015 je Državna revizijska komisija vlagatelju in naročniku na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založita predujem v znesku celotnega predvidenega stroška 1.100,00 EUR, in sicer vsak v znesku 550,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predložita pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj in naročnik sta predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačala v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 995,36 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 104,64 EUR se zato vrne vlagatelju in naročniku na transakcijski račun, in sicer vsakemu po 52,32 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 16. 4. 2015

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- C & G d.o.o. Ljubljana, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana
- SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., Minařikova ulica 5, 2000 Maribor
- ELEKTROTEHNA ELEX INTERNATIONAL TRADE d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.