018-058/2015 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Številka: 018-058/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve fiksne telefonije za obdobje štirih let«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mega M, d.o.o., Šaleška cesta 2a, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Maček, d.o.o., o.p., Prešernova ulica 27, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.4.2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19.1.2015, pod št. objave JN340/2015. Naročnik je dne 25.2.2015 sprejel dokument »Obvestilo o izidu javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega je razvidna njegova odločitev, da javno naročilo odda ponudniku Amis, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi navedenega dokumenta je naročnik navedel, da je vlagateljevo ponudbo, ki se je gleda na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, izločil kot nepopolno, ker vlagatelj ni predložil veljavnega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj je predložil le podpisano menično izjavo, ne pa tudi podpisane bianco menice. Naročnik je še zapisal, da vlagatelj ni navedel proizvajalca in modela ponujenega telefonskega aparata, prav tako zanj ni predložil tehničnih specifikacij, poleg tega vlagatelj ponudbi ni predložil partnerske pogodbe za partnerja Kron Telekom, d.o.o., vendar vlagatelja na odpravo teh nepopolnosti ni pozval, saj zaradi njihove odprave ponudba vlagatelja ne bi postala popolna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.3.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev postopka javnega naročanja, izbiro vlagateljeve ponudbe v ponovljenem postopku in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je s predložitvijo menične izjave zadostil potrebam glede predložitve veljavnega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Ponudbo, v kateri ponudnik ne predloži menice, predloži pa podpisano menično izjavo, gre šteti kot delno nepopolno ponudbo. Zaradi manjkajočih podatkov o ponujenem telefonskem aparatu ponudba ni absolutno nepopolna, poleg tega je naročnik glede enakih podatkov pozval izbranega ponudnika na dopolnitev. Družba Kron, d.o.o., nastopa kot podizvajalec in ne kot partner, zato zanjo ni bilo potrebno predložiti pogodbe. Vlagatelj navaja, da bi ga naročnik moral, skladno z načelom gospodarnosti in hitrosti postopka ter za zagotovitev popolnih podatkov, pozvati na dopolnitev ponudbe in tako sanirati formalno nepopolno ponudbo, saj v konkretnem primeru ne gre za absolutno neupoštevanje pogojev, ampak za relativne in nevsebinske pomanjkljivosti. Iz 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da se lahko odpravijo pomanjkljivosti, ki niso vsebinskega pomena, temveč se nanašajo samo na obliko oziroma pristnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Formalna pomanjkljivost ponudbe ni bila bistvena, zato ponudba ni formalno nepopolna.

Z dopisom z dne 11.03.2015 je naročnik izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 23.3.2015 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval finančno zavarovanje za resnost ponudbe, in sicer podpisano in žigosano bianco menico skupaj z izpolnjenim obrazcem »Menična izjava za zavarovanje resnosti ponudbe s pooblastilom za izpolnitev«, ki je bil del razpisne dokumentacije. Vlagatelj je v ponudbeni dokumentaciji predložil zgolj podpisan obrazec menična izjava, ne pa tudi originalne podpisane bianco menice. Skladno z Zakonom o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 s sprem., v nadaljevanju: ZM) je prvo menično opravilo izdaja menice. Brez izdane menice ni menične obveznosti. Menični upnik lahko svoje pravice uveljavlja samo z menico, menični zavezanec pa jih je dolžan izpolniti samo, če upnik predloži menico. Predložena menična izjava ne vzpostavlja menične obveznosti, naročnik pa na njeni podlagi ne more zahtevati izdaje menice, niti zahtevati izplačila zneska, saj vlagatelj poleg izjave ni izročil menice, ki bi jo naročnik lahko izpolnil. Naročnik še navaja, da zaradi manjkajočega finančnega zavarovanja vlagatelja ni pozval na odpravo formalnih nepopolnosti (navedba proizvajalca in modela ponujenega telefonskega aparata) oziroma nejasnosti (ali družba Kron Telekom, d.o.o., nastopa kot partner ali podizvajalec), saj zaradi odprave teh nepopolnosti vlagateljeva ponudba ne bi postala popolna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 24.3.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 26.3.2015. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik zakonito izločil ponudbo vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 2 »Predmet javnega naročila«, točka 4 »Ponudba«) zahteval, da ponudniki za popolno ponudbo kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe predložijo podpisano in žigosano bianco menico skupaj s pooblastilom za izpolnitev bianco menice v višini 5.000,00 EUR z veljavnostjo 90 dni od roka za oddajo ponudbe. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil tudi obrazec »Menična izjava s pooblastilom za unovčenje menice« (v nadaljevanju: pooblastilo za izpolnitev bianco menice), ki predstavlja pooblastilo za izpolnitev predložene bianco menice. Med strankama nadalje ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo predložil podpisano in žigosano pooblastilo za izpolnitev bianco menice, medtem ko bianco menice, torej meničnega blanketa, ni predložil.

Navedbam vlagatelja, da je s predložitvijo pooblastila za izpolnitev bianco menice »zadostil potrebam glede resnosti ponudbe in predložitve veljavnega finančnega zavarovanje«, ni mogoče slediti. Menica kot vrednostni papir je pisna listina (glej prvi odstavek 212. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 s sprem., v nadaljevanju: OZ), ki mora imeti vse z zakonom predpisane sestavine, saj listina, ki teh sestavin nima, ni menica (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 108. člena ZM). Skladno z drugim odstavkom 16. člena ZM je v času izdaje menica lahko nepopolna (najmanj kar mora vsebovati je podpis meničnega zavezanca), vendar pa mora biti menični blanket naknadno izpolnjen glede vseh bistvenih sestavin, da bi ustvarjal veljavno menično zavezo. Menični blanket na podlagi navedene določbe izpolni menični upnik na podlagi sporazuma, ki pomeni pooblastilo o izpolnitvi menice med izdajateljem in pridobiteljem menice. Pri bianko menici izroči izdajatelj menice (to je vlagatelj) pridobitelju (to je naročniku) pooblastilo, da pridobitelj (naročnik) izpolni izročeni menični blanket in s tem zaveže izdajatelja (vlagatelja). Izročitev podpisane bianco menice je torej temelj za obveznost izdajatelja (to je vlagatelja), s tem da je izpolnitev te obveznosti pogojena z izpolnitvijo menice in njeno predložitvijo, saj upnik brez predložitve menice, ne more zahtevati izpolnitve terjatve oziroma pravice, ki iz nje izhaja (glej 37. člen ZM in 217. člen OZ).

Zato gre pritrditi naročniku, da zgolj na podlagi podpisanega pooblastila za izpolnitev bianco menice menična zaveza ni nastala in da brez predložene bianco menice tudi ne more nastati. Naročnik bi namreč lahko le na podlagi bianco menice (katero bi izpolnil v skladu s pooblastilom za izpolnitev bianco menice in jo pravočasno predložil v plačilo) od banke, pri kateri ima vlagatelj odprt račun, terjal izplačilo dogovorjenega zneska. Zato gre ugotoviti, da vlagatelj do trenutka poteka roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo ni predložil zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj naročnik zgolj na podlagi predloženega pooblastila za izpolnitev bianco menice od banke, pri kateri ima vlagatelj odprt račun, ne more zahtevati izplačila garantiranega zneska.

Posledično tudi ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je manjkajočo bianco menico v konkretnem primeru mogoče šteti kot nebistveno formalno pomanjkljivost, katerih ni potrebno odpravljati. ZJN-2 ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kakor je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je kot nebistvene pomanjkljivosti ponudbe mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom in podobno. Manjkajočega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe pa ni mogoče šteti kot nebistveno formalno pomanjkljivost. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je treba v postopkih javnega naročanja, skladno z določili ZJN-2, v fazi pregledovanja ponudb njihovo popolnost presojati z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Ker je naročnik v predmetnem postopku zahteval, da ponudniki v namen finančnega zavarovanja za resnost ponudbe predložijo podpisana bianco menico in pooblastilo za izpolnitev bianco menice, so morali ponudniki predložiti oba dokumenta, da bi bilo njihove ponudbe mogoče obravnavati kot popolne. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo ni predložil podpisane bianco menice, gre ugotoviti, da ponudbe vlagatelja ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati, da v ponudbeno dokumentacijo naknadno (po roku za oddajo ponudb) predloži bianco menico in tako naknadno predloži zahtevano finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe namreč po vsebini predstavlja dokument, ki naročniku zagotavlja zavarovanje praviloma v primerih, da bi si ponudnik naknadno premislil in svojo ponudbo umaknil, jo spremenil ali ne bi pristopil k sklenitvi pogodbe (o izvedbi javnega naročila) oziroma ne bi predložil garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Poseben pomen garancije za resnost ponudbe izhaja tudi iz 74.a člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik, kadar ponudnik umakne ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb (prvi odstavek 74.a člena ZJN-2) ali kadar izbrani ponudnik ne želi skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (drugi odstavek 74.a člena ZJN-2), unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v postopku zahtevana in predložena.

Kot je razvidno iz pooblastila za izpolnitev bianco menice, si je naročnik v okviru predmetnega postopka z zahtevanim finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe zagotovil izplačilo garantiranega zneska (tudi) v primeru, če bi ponudnik umaknil ali spremenil ponudbo v času veljavnosti ponudbe. Ker mora finančno zavarovanje za resnost ponudbe obstajati in garantirati resnost ponudbe že v času, ko je ponudba predložena in ves čas njene veljavnosti, je ključno, da z finančnim zavarovanjem za resnost ponudbe naročnik razpolaga že ob poteku roka za oddajo ponudb, saj le tako lahko predstavlja učinkovito zavarovanje naročnika za primer morebitne situacije, ko ponudnik v postopku javnega naročanja po poteku roka za oddajo ponudb umakne svojo ponudbo. V nasprotnem primeru bi lahko naročnik namreč v primeru, da ponudnik umakne svojo ponudbo, ostal brez zahtevanega jamstva. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da vlagatelj do poteka roka za oddajo ponudb ni predložil zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ker je njegovo ponudbo zaradi manjkajočega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe kot nepopolno izločil iz postopka javnega naročanja.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih očitkov, ki se nanašajo na ostale domnevne kršitve naročnika v zvezi z ugotavljanjem nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Tudi če bi se namreč izkazalo, da bi naročnik vlagatelja moral pozvati na dopolnitev ponudbe v zvezi s podatki o ponujenem telefonskem aparatu in na pojasnitev ponudbe, ali družba Kron Telekom, d.o.o., nastopa kot podizvajalec ali kot partner, to ne ni bi moglo v ničemer vplivati na pravni položaj vlagatelja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, saj kot že navedeno, je naročnik utemeljeno izločil vlagateljevo ponudbo zaradi manjkajočega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 14.4.2015


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Odvetniška pisarna Maček, d.o.o., o.p., Prešernova ulica 27, 3000 Celje,
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana,
- Amis, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.