018-055/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor

Številka: 018-055/2015-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Inženiring in druge storitve, Maks Godina s. p., Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, Ljubljana in Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 4. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 4. 3. 2015, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Storitve projektiranja, dobave opreme in gradnje za izvedbo projekta ''Akumulacija Medvedce in širitev Polskave''«, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 8. 4. 2014 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN4155/2014, dne 10. 4. 2014 pa še v Uradnem listu Evropske Unije, pod številko objave 2014/S 071-121687.

Dne 11. 8. 2014 je naročnik izdal dokument »Odločitev o izidu javnega naročila«, s katerim je javno naročilo dodelil vlagatelju. Zoper navedeno odločitev je ponudnik DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj (v nadaljevanju: Drava, d. d.), vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-227/2014-7 z dne 10. 10. 2014 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila.

Dne 16. 12. 2014 je naročnik izdal nov dokument »Odločitev o izidu javnega naročila«, s katerim je predmetno naročilo dodelil ponudniku Drava, d. d., ponudbo vlagatelja pa je izločil kot neprimerno in nepopolno.

Dne 30. 12. 2014 je naročnik izdal dokument »Sprememba odločitve o izidu javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je spremenil odločitev o oddaji naročila z dne 16. 12. 2014 in zavrnil obe prispeli ponudbi, in sicer zato, ker je ugotovil napake v razpisni dokumentaciji, ki se nanašajo na različno dolžino pogodbenega roka za izvedbo del. Po prejemu tega dokumenta je vlagatelj od naročnika z vlogo z dne 8. 1. 2015 zahteval dodatno obrazložitev, z vlogo z dne 21. 1. 2015 pa je vložil zahtevek za revizijo, v katerem je primarno zahteval izdajo dodatne obrazložitve, podrejeno pa razveljavitev odločitve o izidu javnega naročila z dne 30. 12. 2014.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 2. 2015 zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 21. 1. 2015, ugodil in z dokumentom z dne 9. 2. 2015 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Dne 9. 2. 2015 je naročnik izdal tudi dokument št. 430-262/2013/86 »Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je spremenil odločitev o izidu naročila z dne 16. 12. 2014 in odločitev o izidu naročila z dne 30. 12. 2014 ter da je ponovno zavrnil obe ponudbi, in sicer tokrat zato, ker naj za izvedbo naročila ne bi imel zagotovljenih finančnih sredstev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 2. 2015 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 9. 2. 2015. Naročnik je dodatno obrazložitev posredoval z dokumentom z dne 19. 2. 2015.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 9. 2. 2015 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 4. 3. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik z izdajo spremembe odločitve kršil temeljna načela javnega naročanja in temeljna načela, povezana z izvrševanjem proračuna. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik še vedno razpolaga z zagotovljenimi sredstvi, zato ni ravnal v skladu z zakonodajo, ko je obe prispeli ponudbi zavrnil, ker naj ne bi imel zagotovljenih sredstev. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik odločitev sprejel na podlagi petega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), čeprav tega ne bi smel storiti, saj lahko naročnik odstopi le od izvedbe že oddanega naročila pred podpisom pogodbe. Vlagatelj opisuje potek postopka oddaje javnega naročila in navaja, da naročnik že od 11. 8. 2014 oddaja predmetno naročilo in spreminja svojo odločitev. Po mnenju vlagatelja že to kaže na kršenje javno-naročniške zakonodaje ter na arbitrarno in kontradiktorno ravnanje naročnika. Naročnik je zavrnitev vseh ponudb obrazložil s pojasnilom, da za izvedbo naročila nima zagotovljenih zadostnih finančnih sredstev oz. da so ta zagotovljena le do konca novembra 2015, drugih virov financiranja pa naročnik ni zagotovil. Vlagatelj zatrjuje, da so glede na naročnikovo obrazložitev zavrnitev vseh ponudb že decembra 2014, ko je naročnik še nameraval oddati naročilo, obstajali enaki razlogi, saj tudi takrat (če bi bilo naročilo oddano oz. če bi naročnik izvedel novo naročilo) ne bi bilo mogoče del izvesti do novembra 2015, pa je naročnik takrat to očitno spregledal. Da naročnik ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, torej ni novo dejstvo in se ga je naročnik zavedal tudi pri izdaji prejšnjih odločitev o oddaji naročila. Po mnenju vlagatelja to kaže na samovoljno in kontradiktorno ravnanje in na različno odločanje kljub enakim okoliščinam, s čimer je naročnik zlorabil možnost zavrnitve ponudb. Razlog za zavrnitev ponudb mora biti izkazan in resničen, ne pa navidezen, kot v tem primeru. Vlagatelj dodaja, da je naročnik s tem kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj bo zavrgel evropska sredstva, ki so bila zagotovljena, pri čemer pa naročnik sploh ni opredelil, v kakšnem roku je izvedba del dejansko mogoča. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev spremembe odločitve o oddaji naročila št. 430-262/2013 z dne 9. 2. 2015 in dodelitev naročila njemu, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 18. 3. 2015 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik najprej navaja, da je v spremembi odločitve o oddaji naročila št. 430-262/2013/86 z dne 9. 2. 2015 pojasnil, da so sredstva iz »Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve Zmanjševanje škodljivega delovanja voda« zagotovljena le do konca novembra 2015, drugih virov financiranja pa naročnik ni zagotovil. Iz omenjenega Operativnega programa se financira več projektov, ki so že v izvajanju, do znižanja višine zagotovljenih sredstev pa je prišlo v fazi priprave predloga rebalansa za leto 2015. V letu 2015 je na projektu poplavne varnosti Drava, iz katerega bi se črpala sredstva za predmetni projekt, zagotovljenih 14.657.079 EUR, od tega je že za približno 8,6 milijonov EUR rezerviranih sredstev, kar pomeni, da ostane le še približno 6 milijonov EUR, kar ni dovolj za izvedbo predmetnega projekta. Za leto 2016 pa sredstev na tem projektu sploh ni, kar je razvidno iz sistema MFERAC in dokumentacije, navaja naročnik. To pomeni, da naročnik nima zagotovljenih finančnih sredstev za izvedbo naročila v pogodbenem roku 420 dni, kar je optimalni rok za izvedbo. Naročnik tudi meni, da gre pri zavrnitvi vseh ponudb za njegovo upravičenje, ki je prepuščeno njemu in njegovi presoji. Poleg tega naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na izvedbeni rok, med seboj v neskladju, saj je bil v poglavju 1, točka 4.1 dan nov rok izvedbe, in sicer 420 dni, medtem ko je v poglavju 3, točka 3.2.4.38 Terminski plan, še vedno naveden stari rok 500 dni. Zaradi navedene neskladnosti je vlagatelj podal nepopolno ponudbo, pri čemer pa ga naročnik ne bi smel ponovno pozivati k spremembi obrazca 15, ki se je nanašal na poglavje 3, saj ga je v tem delu predhodno že pozval. Iz navedenega izhaja, da naročnikova odločitev ni bila sprejeta z namenom diskriminatorne obravnave ponudnikov, saj bi bila vlagateljeva ponudba tudi v primeru, če bi bila sredstva zagotovljena, izločena kot nepopolna. Naročnik še pojasnjuje, da bo za predmetna dela izvedel novo naročilo, saj so ukrepi potrebni za zagotovitev poplavne varnosti.

Naročnik je z dopisom z dne 19. 3. 2015 Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo postopka pravnega varstva in postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da je naročnik zavrnitev vseh ponudb utemeljil na določbi petega odstavka 80. člena ZJN-2, ki pa naj takšnega postopanja ne bi dopuščala.

V skladu s petim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila do sklenitve pogodbe odstopi od izvedbe javnega naročila, če ugotovi, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali če se pri njemu pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, ter svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado.

Iz citirane določbe petega odstavka 80. člena ZJN-2 je razvidno, da je namenjena zlasti položaju, ko naročnik že sprejme odločitev o oddaji naročila oz. ko naročilo že dodeli najugodnejšemu ponudniku, s katerim bi glede na običajen potek postopka sklenil pogodbo, vendar ugotovi, da je nastopila ena izmed naštetih okoliščin, ki mu preprečuje sklenitev pogodbe. Zato se je mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da lahko naročnik na tej pravni podlagi odstopi od izvedbe že oddanega naročila pred podpisom pogodbe, do česar pa v predmetnem postopku ni prišlo oz. ne bi prišlo.

Naročnik namreč v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, preden je dne 9. 2. 2015 izdal odločitev št. 430-262/2013/86, v kateri je zavrnil obe ponudbi, ni izdal odločitve o oddaji naročila v smislu dodelitve naročila oz. izbire najugodnejšega ponudnika, temveč je v odločitvi o izidu naročila z dne 30. 12. 2014 obe prejeti ponudbi zavrnil. Naročnik torej tudi v primeru, če bi njegova odločitev o zavrnitvi obeh ponudb z dne 30. 12. 2014 postala pravnomočna, ne bi sklenil pogodbe, zato določba petega odstavka 80. člena ZJN-2 ne more predstavljati ustrezne podlage za njegovo ravnanje. Vendar pa se z vlagateljem ni mogoče strinjati, da je odločitev naročnika z dne 9. 2. 2015 že iz tega razloga nezakonita.

Najprej je treba ugotoviti, da je naročnik kot pravno podlago za sprejem odločitve z dne 9. 2. 2015 v glavi navedel tretji odstavek 80. člena ZJN-2 in peti odstavek 79. člena ZJN-2, šele v izreku odločitve pa je navedel tudi peti odstavek 80. člena ZJN-2. Zgolj napačno navajanje pravne podlage v izreku odločitve (ob tem, da je naročnik v glavi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, navedel ustrezno pravno podlago) ne more pomeniti nezakonitosti naročnikove odločitve. Dejstvo, da je naročnik v odločitvi z dne 9. 2. 2015 navedel različni pravni podlagi (tretji in peti odstavek 80. člena v povezavi s petim odstavkom 79. člena ZJN-2) lahko predstavlja le nejasnost v navajanju pravne podlage, ki ne more biti razlog za razveljavitev odločitve.

Poleg tega je treba opozoriti, da je bistvena vsebina dokumenta, ne pa njegovo poimenovanje (smiselno primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opravilna številka IV Cp 1810/2009, z dne 27. 5. 2009, ter opravilna številka II Cp 2679/2011, z dne 24. 8. 2011). Iz vsebine odločitve z dne 9. 2. 2015 je razvidno, da je naročnik na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 spremenil svojo prejšnjo odločitev in da je na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 (ponovno) zavrnil obe ponudbi, le da tokrat zaradi drugega razloga. Odločitev z dne 9. 2. 2015 ima torej pravno naravo odločitve, sprejete na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, saj je iz nje jasno razvidno, da je naročnik po razveljavitvi predhodne odločitve z dne 30. 12. 2014 zavrnil obe prejeti ponudbi in da ni šlo za odstop od izvedbe (že dodeljenega) javnega naročila.

V zvezi z naročnikovim ravnanjem, kot je razvidno iz njegove odločitve z dne 9. 2. 2015, s katero je spremenil odločitev z dne 30. 12. 2014 in (ponovno) zavrnil obe ponudbi, pa je treba zlasti upoštevati, da določbe ZJN-2 naročniku omogočajo tako spremembo nepravnomočne odločitve o izidu postopka oddaje javnega naročila na lastno pobudo in sprejem nove odločitve kot tudi zavrnitev vseh ponudb v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb. Peti odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, pri čemer mora v primeru prejetega zahtevka za revizijo pred spremembo odločitve najprej odločiti o njem in v nadaljevanju ravnati skladno s svojo odločitvijo. V skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 pa lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. V tem primeru mora o zavrnitvi vseh ponudb in o razlogih zanjo ter o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ, odločitev pa mora, če je dolžan objaviti obvestilo o naročilu, objaviti tudi na portalu javnih naročil oz. v Uradnem listu Evropske unije.

Iz pregleda dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik upošteval določbo petega odstavka 79. člena ZJN-2, saj je po prejemu zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil zoper odločitev o izidu naročila z dne 30. 12. 2014, najprej odločil o zahtevku, ugodil njegovemu primarnemu predlogu in izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, zatem pa je, še pred pravnomočnostjo odločitve z dne 30. 12. 2014, na lastno pobudo spremenil odločitev in izdal novo, s katero je ponovno zavrnil obe prejeti ponudbi, le da je tokrat navedel drug razlog za zavrnitev (pomanjkanje finančnih sredstev). Naročnik je torej, kot nedvomno izhaja iz vsebine njegove odločitve z dne 9. 2. 2015, zavrnil obe ponudbi, in sicer zato, ker nima zagotovljenih finančnih sredstev.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da imajo naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka možnost širokega preudarka. Evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer sodba zadeve številka C-27/98, Metalmeccanica Fracasso SpA, z dne 16. 9. 1999, točki 23 in 25, pa tudi sodba zadeve številka C-244/02, Kauppatalo Hansel Oy, z dne 16. 10. 2003, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja razen dolžnosti obveščanja ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (glej na primer sodbo zadeve številka C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs - GmbH (HI), z dne 18. 6. 2002, točka 42). Naročnik sme tako vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, lahko naročnik v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 v vseh fazah po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe, pod pogojem, da o tem in o razlogih za zavrnitev obvesti vse ponudnike, ki so oddali ponudbo. Pri tem ne ZJN-2 ne drugi predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal diskriminatorno oz. ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Državna revizijska komisija se zato v konkretnem primeru ni spuščala v presojo revizijskih navedb v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da predmetni postopek oddaje javnega naročila poteka že dlje časa, da je naročnik spreminjal svoje odločitve in da bi moral biti naročnik s pomanjkanjem finančnih sredstev seznanjen že prej, ko je nameraval predmetno naročilo še oddati. Mogoče se je sicer strinjati z vlagateljem, ki navaja, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila dolgotrajen in da je naročnik med njegovim potekom večkrat spremenil svojo odločitev. Vendar lahko Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da se je naročnik odločil zavrniti obe prispeli ponudbi (kar mu ZJN-2 omogoča, ne da bi pri tem, kot je bilo zapisano, določil kriterije za presojo utemeljenosti razlogov za zavrnitev), presoja revizijske očitke le v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) ter zatrjevanih kršitev temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da se razlogi za zavrnitev obeh ponudb nanašajo na ugotovitev naročnika, da ne razpolaga več z zagotovljenimi finančnimi sredstvi, saj, kot navaja naročnik, so sredstva iz »Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve Zmanjševanje škodljivega delovanja voda« zagotovljena le do konca novembra 2015, drugih virov financiranja pa naročnik nima. Kot pojasnjuje naročnik, se iz operativnega programa financira več projektov, ki so že v izvajanju, do znižanja višine zagotovljenih sredstev pa je prišlo v fazi priprave predloga rebalansa za leto 2015. Dejstvo, da je pri rebalansu proračuna v začetku leta 2015 prišlo do znižanja sredstev in da naročniku za izvedbo predmeta naročila ostaja le še 6.064.941,21 EUR, kar je glede na ponudbene cene obeh ponudnikov premalo, je razvidno tudi iz dokumentacije predmetnega postopka, konkretno iz dokumenta »Stanje predobremenitev, prevzetih obveznosti in izplačil NRP« ter obrazložitve tega dokumenta (dokument z dne 18. 2. 2015). Glede na zapisano zato ni mogoče ugotoviti, da je razlog za zavrnitev ponudb le navidezen oz. fiktiven.

Zlasti pa iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni razvidno, da bi naročnik oba ponudnika obravnaval neenakopravno oz. da bi ravnal diskriminatorno v razmerju do vlagatelja. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Odločitev naročnika za zavrnitev obeh ponudb temelji na enotnem razlogu, da torej naročnik ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, zato odločitev naročnika ni povzročila razlikovanja med ponudnikoma. Oba ponudnika sta v enakem položaju, oba sta bila na enak način seznanjena z dejstvom zavrnitve ponudb, obema je naročnik na enak način sporočil tudi razlog za zavrnitev. Kot navaja naročnik, bo za predmetna dela izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, pri čemer bo predmet in dinamiko del načrtoval glede na višino zagotovljenih virov, kar pomeni, da bodo imeli pod enakimi pogoji možnost sodelovati vsi zainteresirani ponudniki, tudi vlagatelj. Da naročnik v razmerju do vlagatelja ni ravnal diskriminatorno, pa navsezadnje izhaja tudi iz dejstva, da mu je javno naročilo že dodelil (z odločitvijo z dne 11. 8. 2014), kar pomeni, da je z njim nameraval skleniti pogodbo, a je Državna revizijska komisija njegovo takratno odločitev razveljavila.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da ni izkazana nezakonitost naročnikovih ravnanj pri izdaji odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zato je zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 13. 4. 2015



predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
- Inženiring in druge storitve, Maks Godina s. p., Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, 6240 Kozina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve