018-039/2015 Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.

Številka: 018-039/2015-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (MOD 714-AB-L)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba STRABAG d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak o.p., d.o.o., Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.03.2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 27.01.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN 1045/2014. Z Odločitvijo o oddaji naročila, z dne 30.09.2014, je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku GIC Gradnje d.o.o., Sveti Florjan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev sta vlagatelj in družba CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto vložila zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je dne 26.11.2014 zahtevkoma za revizijo ugodila in razveljavila izpodbijano odločitev (sklep št. 018-261/2014-6). Naročnik je dne 14.01.2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo ponovno oddal v izvedbo (prvotno) izbranemu ponudniku. V obrazložitvi je navedel, da je ponudba družbe CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto nepopolna, vlagateljeva ponudba pa popolna. Ker je izbrana ponudba (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) ugodnejša od vlagateljeve (popolne) ponudbe, je bila izbrana kot najugodnejša.

Zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj (dne 05.02.2015) pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve naročnika, v skladu s katero morajo biti za vse postavke, ki so identične v prvi in drugi fazi, podane iste cene na enoto. V fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb je naročnik izbranega ponudnika pozval k dodatnim pojasnilom, oziroma k predložitvi vseh kalkulativnih elementov znotraj spornih postavk. Izbrani ponudnik je v roku predložil pojasnila, vključno z zahtevanimi dokazili. Vlagatelj zatrjuje, da dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v zvezi s kalkulativnimi elementi, niso resnična. Izbrani ponudnik je različno ceno utemeljil s cenikom in z obrazložitvijo, da proizvajalec reducirnih komadov ponuja elemente v več variantah, in sicer v pakiranju po 50 kosov, 32 kosov, 8 kosov, 4 kose ali 1 kos, ter da se je uporabila najugodnejša varianta s tremi paketi, od katerih vsak vsebuje 4 kose. Tako iz pojasnila (kot tudi iz priloženega cenika CSF-4.11 rvsd 1.24.14) je razvidno, da naj bi proizvajalec ponujal pakiranja v navedenih količinah, pri čemer so za vsako pakiranje navedene tudi cene. Ob dejstvu, da večina proizvajalcev reducirnih komadov le - teh ne pakira in prodaja v tako nizkih količinah, je vlagatelj na spletni strani proizvajalca Anvil International preveril skladnost cenika, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Pri tem je ugotovil, da proizvajalčev originalni cenik (CSF-4.11 rvsd 1.24.14) navaja le eno ceno, ki se nanaša na pakiranje 50 kosov. Navedeno pomeni, da je izbrani ponudnik cenik prilagodil na način, da je vanj vrinil štiri stolpce ter vnesel cene za posamezna pakiranja, oziroma tako, da je lahko s kalkulacijo utemeljil naročnikove zahteve, v skladu s katerimi je moral v poziciji A.3.2.3.18 in poziciji B.3.2.3.18 ceno oblikovati na podlagi istih kalkulativnih elementov. Vlagatelj še navaja, da se je obrnil na proizvajalca, ter prejel odgovor (ki ga prilaga), in sicer, da so možne le količine, ki so razvidne iz priloge. Poleg tega se izbrani ponudnik v svojem izračunu sklicuje na cene, ki ne samo, da v originalnem ceniku sploh ne obstajajo, pač pa je pri tem tudi zanemaril, da je cenik oblikovan v ameriških dolarjih, izbrani ponudnik pa kalkulacijo podaja v evrih. Ob predpostavki, da je matematična utemeljitev cen, ki jo je podal izbrani ponudnik, pravilna, pa primerjava le - te z dvema postavkama, ki vključujeta natančno takšne reducirne kose, ne vzdrži. Enaki reducirni kosi se namreč pojavijo tudi v postavkah A.3.2.2.16 (4 kosi) in B.3.2.2.16 (1 kos). Kljub temu, da je količina reducirnih kosov različna, je cena na enoto enaka pri obeh postavkah in znaša 36,39 EUR za kos. S tem je ovržena tudi trditev izbranega ponudnika, in sicer, da se odvisno od količine pakiranja spreminja tudi cena. Z uporabo istih kalkulativnih elementov tako ni mogoče potrditi dveh trditev izbranega ponudnika: 1. da se odvisno od pakiranja spreminja tudi cena materiala in 2. da je pri obeh postavkah upoštevana enaka ponudbena cena za montažo. Vlagatelj še navaja, da kalkulacija za postavko A.3.2.3.18 zajema ponujeno količino 12 kosov, medtem ko naročnik v tej postavki povprašuje zgolj po 11 kosih. V kolikor bi takšna argumentacija obveljala, bi lahko ponudniki kalkulativne elemente utemeljili s kakršnimkoli pakiranjem. Naročnik bi tako lahko naročal le en kos, ponudnik pa bi navedel, da je kalkulativne elemente podal ob upoštevanju največjega paketa, ki vsebuje npr. 1000 kosov. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v postavki A.3.3.4.3.8 (906. stran ponudbe) ni navedel cene na enoto in skupne cene. Naročnik ga je zato, sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-194/2013, z dne 05.07.2013, pozval na predložitev pojasnila, ali so posamezne postavke znotraj teh postavk že vključene v kakšno drugo postavko ter v katero postavko. Izbrani ponudnik mu je pojasnil, da cene pri tej postavki ni navedel zato, ker jo je upošteval v postavki A.3.3.4.3.9. Na prvi pogled se sicer zdi, da gre za enako dejansko stanje, kot v navedeni odločitvi Državne revizijske komisije, vendar temu ni tako, saj prva postavka določa ceno za premik kabelske napeljave, druga pa ceno za pregled cevarskih del v skladu s točno določenimi standardi. Navedeni postavki vsebinsko nista povezani. Lahko se zgodi, da se bo pri izvedbi izkazalo, da ena izmed obeh postavk ne bo potrebna (ali bo potrebna večja količina le-te), po drugi strani pa se lahko zgodi, da bo naročnik s plačilom opravljenega dela plačal tudi ceno za postavko, ki sploh ni bila izvedena. Ker pogodba predvideva obračun cene na enoto mere, se enaki zapleti lahko zgodijo v primeru, če bo naročnik eno izmed teh postavk naročil v večjih količinah (kar mu dovoljuje vzorec pogodbe, saj predvideva obračun cene na enoto mere). Navedeni zapleti se lahko pojavijo tudi v primeru dodatnih del. Četudi bi se toleriralo dejstvo, da izbrani ponudnik ni vpisal cene iz razloga, ker Excel tabela ni ustrezno delovala, pa je izbrani ponudnik v svojem pojasnilu navedel, da postavko ponuja za 0 EUR. S tem je nedopustno razpolagal s ponujeno ceno, kar predstavlja enako dejansko stanje kot pri (pravilno izločenem) ponudniku CGP d.d., Novo mesto.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 12.02.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da bi moral naročnik zahtevek za revizijo zavreči, saj vlagateljeva odvetniška družba ni imela veljavnega pooblastila. Pooblastilo sta podpisala poslovodja in prokuristka, pooblastilo s strani prokurista pa ni veljavno. Prokurist namreč po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni zakoniti zastopnik, zato brez pooblastila zakonitega zastopnika ne more zastopati pravne osebe v postopkih pravnega varstva. Izbrani ponudnik navaja, da so vlagateljevi očitki tudi sicer absurdni in neutemeljeni. Vlagatelj izhaja iz napačnih predpostavk, in sicer, da naj bi izbrani ponudnik reducirne komade kupoval direktno od proizvajalca Anvil International, čeprav je iz ponudbe razvidno, da jih dobavlja podizvajalec izbranega ponudnika - to je družba Klima Celje d.d. Navedeni podizvajalec je tudi pojasnil, da je reducirne kose mogoče kupiti pri različnih dobaviteljih in proizvajalcih. Namesto da bi vlagatelj kontaktiral družbo Klima Celje d.d., se je proizvajalcu Anvil International neresnično predstavil kot potencialni kupec. Vsekakor pa tudi pridobljen odgovor ne potrjuje prirejanja dokumentov s strani izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik v zvezi s tem še navaja, da razpisna dokumentacija ne določa, da mora biti ponudbena cena za material enaka nabavni ceni. Nasprotno, določanje ponudbenih cen sodi v domeno ponudnikov. Izbrani ponudnik še poudarja, da so vse cene iz spornega cenika navedene v evrih. Glede različnih cen v postavkah A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18 ter A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16, izbrani ponudnik pojasnjuje, da navedeni pari postavk niso medsebojno primerljivi, saj se izvajajo v različnih okoljih in pod različnimi delovnimi pogoji. Poleg tega je vlagatelj očitno spregledal, da tudi sam pri postavkah 3.2.3.18 ponuja ceno v višini 44,60 za en kos, pri postavkah 3.2.2.16 pa ceno v višini 50,56 EUR za en kos. Izbrani ponudnik še navaja, da je pri obeh postavkah 3.2.3.18 ponudil tisto število kosov, ki ga je zahteval naročnik. Politika pakiranja pa je del poslovne strategije in pravica ponudnika. Izbrani ponudnik še navaja, da sta postavki A.3.3.4.3.8 in A.3.3.4.3.9 vsebinsko povezani, zato je tudi pojasnil, da bo v časovnem in logičnem sosledju del, predvidenih s projektno dokumentacijo, premik kabelske napeljave na steni izvedel ob pregledu cevarskih del.

Naročnik je dne 19.02.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je seznanjen z novejšo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, vendar je v konkretnem primeru upošteval, da je pooblastilo podal poslovodja, ki je zakoniti zastopnik družbe, dodaten podpis prokurista pa je bil potreben zato, ker noben izmed zakonitih zastopnikov nima pravice samostojnega zastopanja, temveč družbo zastopa skupaj s prokuristom ali poslovodjem družbe. Naročnik zatrjuje, da v pozivu k dodatnim pojasnilom ni zapisal kakšne narave mora biti dokazilo, ter v kakšni obliki in kdo ga mora izdati, podpisati ali podati. Naročnik navaja, da je po prejemu dodatnega pojasnila štel, da je izbrani ponudnik natančno pojasnil ujemanje kalkulativnih elementov, zaradi česar predloženemu dokazu ni oporekal. Naročnik se strinja z izbranim ponudnikom, da je oblikovanje ponudbe (količina, cena, kosi, pakiranje itd.) stvar poslovne politike ter komercialnega modela posameznega gospodarskega subjekta. Naročnik se z izbranim ponudnikom strinja tudi v tem, da ima za pogodbena dela, ki so predmet spora, nominiranega podizvajalca, to je družbo Klima Celje d.d., ki ponujenih izdelkov ne kupuje le od proizvajalca Anvil International. Podizvajalec izbranega ponudnika dobavlja materiale od različnih dobaviteljev, pod različnimi poslovnimi pogoji, ter jih ponuja izbranemu ponudniku v skladu z lastno poslovno politiko. Poleg tega je nominirani podizvajalec izbranemu ponudniku utemeljeno pojasnil, da ponuja reducirne kose v količinah, kot so zapisane v njegovem ceniku. Predloženi cenik torej ni cenik proizvajalca, temveč cenik podizvajalca, katerega verodostojnost je podizvajalec potrdil tako z žigom in podpisom na ceniku, kakor tudi s pojasnilom. Naročnik še zatrjuje, da vlagatelj izhaja iz napačnih predpostavk, to je, da izbrani ponudnik reducirne komade kupuje zgolj od proizvajalca Anvil International, ter da je ta proizvajalec edini, ki proizvaja reducirne komade, kakor tudi, da je možno le takšno pakiranje, kot ga ponuja navedeni proizvajalec. Naročnik še navaja, da je povsem običajno, da podizvajalec v ceniku obračuna tudi svoje stroške, zaradi česar je neutemeljena trditev vlagatelja, da bi morale biti cene podizvajalca identične cenam proizvajalca, kar vlagatelj dejansko trdi z navedbo, da v cenah ni upoštevana valutna razlika med USD in EUR. Ker podizvajalec končnemu izvajalcu ponuja višje cene od tistih, ki jih ponuja proizvajalec, je valutna razlika upoštevana. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na postavki A.3.2.2.16 in B. 3.2.2.16 (ki naj bi bile enake postavkama A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18), naročnik navaja, da v zvezi z njima pri pregledovanju ponudb ni odkril nobenih pomanjkljivosti ter nista bili predmet pojasnjevanja ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj pa je pri tem očitno spregledal, da je tudi sam v ponudbi za navedena para postavk ponudil različni ceni. Glede očitkov, ki se nanašajo na kalkulacijo izbranega ponudnika, naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil tisto število kosov, ki jih je zahteval z razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik je natančno pojasnil pakiranje treh paketov s 4 kosi. V zvezi z nevpisano ceno na enoto v postavki A.3.3.4.3.8, se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-194/2013 in pojasnjuje, da tudi v tem primeru postavke niso bile enake, pa je Državna revizijska komisija kljub temu zavzela stališče, da to ni potrebno. Postavki pa sta tudi sicer vsebinsko povezani, saj spadata v isto skupino del (A.3.3 Strojna dela, A.3.3..4 Sistem kisika in A.3.3.4.3 Montažna dela), zato je tudi navedel, da bo v časovnem in logičnem sosledju del, predvidenih s projektno dokumentacijo, premik kabelske napeljave na steni izvedel ob pregledu cevarskih del. Poleg tega je izbrani ponudnik sporno postavko že v ponudbi ovrednotil s ceno 0 EUR, ki pa v ponudbi ni bila izpisana zaradi specifičnega delovanja programa MS Excel.

Naročnik je dne 20.02.2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.02.2015, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da je bila odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VSC Cp 811/2010 izdana dne 20.02.2014, in tako poznana naročniku in Državni revizijski komisiji, pri čemer sta oba v predhodnem (predrevizijskem in revizijskem) postopku enako pooblastilo obravnavala kot veljavno. Vlagatelj zatrjuje, da je nesporno dokazal prilagajanje cenika proizvajalca Anvil International, saj iz njega izhajajo kataloške številka navedenega proizvajalca. Iz cenika izhajajo tudi ostali parametri, med drugim pakiranja proizvajalca Anvil International, enaka številka in naslov kataloga, pričetek veljavnosti ter celo zaporedna stran kataloga. Naročnik pa želi prikazati, da je izbrani ponudnik zadovoljivo utemeljil kalkulativne elemente s tem, ko je predložil katalog proizvajalca Anvil International, v katerega je podizvajalec izbranega ponudnika vrinil dodatne stolpce in cene, ki naj bi veljale kot njihove. Te cene so enake cenam (iz kataloga) proizvajalca Anvil International, četudi so slednje navedene v ameriških dolarjih. Pri tem izbrani ponudnik izkorišča vlogo podizvajalca kot posrednika, saj bi lahko sam predložil le cenik proizvajalca, na podlagi katerega pa pakiranja, ki bi mu omogočala utemeljitev različne cene, sploh ne obstajajo. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na postavki A.3.2.2.16 in B. 3.2.2.16 (ki naj bi bile enake postavkama A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18), vlagatelj navaja, da je s temi navedbami želel podkrepiti dokaze iz predhodnih očitkov, to je, da kalkulativni elementi, ki jih je izbrani ponudnik uporabil pri postavkah A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18, ne vzdržijo kalkulacije takoj, ko se jih primerja z vsebinsko enakima postavkama. Vlagatelj še opozarja, da ni bil pozvan k predložitvi kalkulativnih elementov za utemeljitev cene v postavkah A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16 ter A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18. Izbrani ponudnik je navedel, da bo dobavil tri pakete s 4 kosi zato, ker naj bi bila navedena pakiranja ekonomsko najugodnejša. Dejansko pa je najugodnejša kombinacija tista, ki vsebuje en paket z 8 kosi ter tri pakete z 1 kosom. Vendar pa je ponujena kombinacija edina, ki je izbranemu ponudniku omogočila, da je lahko utemeljil neenakost cen v spornih postavkah. Navedeno pomeni, da so kalkulativni elementi prilagojeni za utemeljitev neenakih cen, ter da bi morala biti zato ponudba izbranega ponudnika izločena. Vlagatelj še navaja, da se naročnik ni opredelil do njegovih očitkov, kako bo reševal zaplet v zvezi z nevpisom cene v primeru potrebe po dodatnih delih v tej postavki. V zvezi s tem je navedel le, da do tega ne more priti, ker je v razpisno dokumentacijo vključen režim »ključ v roke«. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik pri postavki A.3.3.4.3.8 nedopustno razpolagal s ponujeno ceno, kar predstavlja enako dejansko stanje, kot pri zakonito izločenem ponudniku (družbi CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto).

Državna revizijska komisija je dne 04.03.2015 od naročnika prejela vlogo (Pripravljalna vloga naročnika), s katero se je opredelil (kot je navedel) do tistih vlagateljevih navedb, ki so nove ali drugačne glede na prvotni revizijski zahtevek. Navaja, da vlagatelj ni dokazal neresničnosti dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, temveč je dokazal zgolj, da predloženi dokumenti niso enaki dokumentom, ki so objavljeni na spletni strani proizvajalca Anvil International. Iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, da naj bi bili ceniki pridobljeni od proizvajalca Anvil International, zaradi česar je vlagateljeva domneva pavšalna in brez pravne osnove. Poleg tega je bilo s strani izbranega ponudnika pojasnjeno, da ne gre za originalni cenik navedenega proizvajalca, pač pa za cenik podizvajalca izbranega ponudnika. Že samo dejstvo, da je cenik podpisan s strani podizvajalca ter da je v spremnem dopisu navedeno, da je povzet po drugih dopisih, dokazuje, da vlagateljevo stališče ni pravilno. Naročnik zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da se morajo kalkulativni elementi ujemati v vseh postavkah, temveč le, da se morajo ujemati v tistih postavkah, ki so identične v 1. in 2. fazi. Ravno tako naročnik ni zahteval, da bi se morali kalkulativni elementi ujemati v vseh postavkah, ne glede na njihovo vsebino. Naročnik tudi navaja, da se vlagatelj v zvezi s številom kosov, ki naj bi jih ponudil izbrani ponudnik, spušča na raven poslovnih odločitev in da izbranemu ponudniku vsiljuje, kako mora oblikovati ceno, katero rešitev mora izbrati ter na kakšen način bi moral podati obrazložitev. Vlagatelj ni dokazal, da je izbrani ponudnik z izbiro števila kosov ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik navaja tudi, da je podal natančna navodila, kako mora biti izpolnjen ponudbeni predračun, zaradi česar so bili ponudniki tem zahtevam dolžni slediti. Izbrani ponudnik je zadostil zahtevam iz razpisne dokumentaciji in obstoječi praksi Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je dne 06.03.2015 od vlagatelja prejela vlogo (Pripravljalna vloga, z dne 06.03.2015), s katero se je opredelil do navedb naročnika. Navaja, da je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval po vsebini (in sklep o zavrnitvi vročil pooblaščencu), s čimer je potrdil, da je vložen s strani pooblaščene osebe, oziroma da je pooblastilo veljavno. Navaja tudi, da se naročnik ni opredelil do očitka, da je podizvajalec izbranega ponudnika sam navedel, da gre za pakiranja v količinah, ki jih zagotavlja proizvajalec. Izbrani ponudnik je tako pred izdajo izpodbijane odločitve zatrjeval argumente, ki jih je po razkritju cenika spremenil, pri čemer ni ovrgel dejstva, da gre za cenik, ki je prilagojen pojasnjevanju različnih cen v postavkah 1. in 2. faze. Vlagatelj še navaja, da se naročnik do očitkov, da kalkulativni elementi izbranega ponudnika ne vzdržijo presoje takoj, ko se z njimi preveri vsebinsko enaka postavka, ni opredelil. Če bi izbrani ponudnik dejansko uporabljal kalkulativne elemente, ki jih je navedel v pojasnilu, bi bila njegova cena v vsebinsko enakih postavkah povsem drugačna. Naročnik se tudi ni opredelil do vlagateljeve navedbe, da se morajo (skladno z razpisno dokumentacijo) posamezni kalkulativni elementi za 1. in 2. fazo ujemati v celotnem ponudbenem predračunu. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da ponujena varianta (tri pakiranja po 4 kose) ni najugodnejša in opozarja, da izbrani ponudnik v ponudbi nekaterih postavk ni izpolnil, kasneje pa pojasnil, da cena v teh postavkah znaša 0 EUR.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je odvetniško pooblastilo podal (podpisal) vlagateljev poslovodja (oseba D.C.), ki je zakoniti zastopnik družbe, in ima kot tak pravico podati pooblastilo tretjim osebam, tudi odvetnikom. Dodaten podpis prokurista (v konkretnem primeru osebe T.M.) pa je bil dodan (potreben) iz razloga, ker (kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije, ki je dostopen na portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) noben izmed vlagateljevih zakonitih zastopnikov (poslovodij) nima pravice samostojnega zastopanja, temveč družbo zastopa skupaj s prokuristom ali poslovodjo (tako imenovano pravilo štirih oči).

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Kot navaja vlagatelj, izbrani ponudnik pri postavkah A 3.2.3.18 in B.3.2.3.18. ni izpolnil zahteve naročnika, v skladu s katero morajo biti za vse postavke, ki so identične v prvi in drugi fazi, podane iste cene na enoto. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik v postavki A. 3.3.4.3.8 ni navedel cene na enoto in skupne cene, ter da je s pojasnilom, da navedeno postavko ponuja za 0 EUR, nedopustno razpolagal s ponujeno ceno.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika podano pojasnilo (identičnih) postavk A 3.2.3.18 in B.3.2.3.18.

Kot izhaja že iz predhodne odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-261/2014-6, z dne 26.11.2014), je naročnik dne 02.09.2014 razpisno dokumentacijo dopolnil z naslednjo zahtevo (navodilom):

»Vezano na javno naročilo Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov naročnik vse ponudnike obvešča, da mora biti ponudbeni predračun pripravljen na način, da so postavke ponudbenega predračuna v fazi 1 in fazi 2 enake, oziroma sestavljene na podlagi istih kalkulativnih elementov. Navedeno pomeni, da morajo biti za postavke, ki so identične v fazi 1 in 2, podane iste cene na enoto, za postavke, ki se pojavijo zgolj v fazi 1 ali 2, pa morajo biti cene na enoto sestavljene na isti način, kot podobne postavke v drugi fazi. Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahteva natančen prikaz vseh kalkulativnih elementov znotraj posamezne postavke, pri čemer se morajo posamezni kalkulativni elementi v celotnem ponudbenem predračunu za fazo 1 in 2 ujemati. Naročnik bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil ponudnike, ki bodo predračun za fazo 1 in 2 pripravili na podlagi drugačnih kalkulativnih elementov.

Z dano zahtevo se želi naročnik izogniti špekulacijam ponudnikov, povezanih z oblikovanjem ponudbene cene za fazo 1 in 2.

Naročnik bo za fazo 2 izbranemu ponudniku priznal povišanje ponudbene cene za inflacijo. Ponudbena cena se revalorizira z mesečnim indeksom cen življenjskih potrebščin v RS, objavljenim na spletni strani Statističnega urada RS, in sicer začenši z naslednjim mesecem od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila do zadnjega dne pred mesecem, ko izbrani ponudnik prejme naročnikovo odločitev, da se nadaljuje z drugo fazo izvedbe projekta.«

Obravnavano javno naročilo je sestavljeno iz dveh faz (1. faza - Objekt WMB1, 2. faza - Objekt WBM2). Naročnik je ponudnike opozoril, da morajo oddati ponudbo za obe fazi gradnje, v nasprotnem primeru bodo njihove ponudbe izločene (točka 3.2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Iz zgoraj citiranega navodila med drugim izhaja, da so morali ponudniki v ponudbeni predračun za tiste postavke, ki so identične v 1. in 2. fazi, podati (vpisati) iste cene na enoto. Navedena zahteva je dovolj jasna in nedvoumna, oziroma ne omogoča različnih interpretacij.

Državna revizijska komisija je dne 26.11.2015 sprejela odločitev št. 018-261/2014-6, s katero je ugodila zahtevkoma za revizijo, ki sta ju vložila družba CGP d.d., Novo mesto (v vlogi prvega vlagatelja) in vlagatelj (v vlogi drugega vlagatelja). Državna revizijska komisija je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila z obrazložitvijo, da naročnik ponudbe družbe CGP d.d., Novo mesto in ponudbe izbranega ponudnika ni enakopravno obravnaval. Ugotovila je, da je družba CGP d.d., Novo mesto podala različne cenah v 17 identičnih postavkah prve in druge faze in je bila njena ponudba zato izločena, ponudba izbranega ponudnika pa je bila izbrana kot najugodnejša, čeprav je tudi izbrani ponudnik podal različni ceni v 1 identični postavki prve in druge faze. Državna revizijska komisija je z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek oddaje javnega naročila vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, pri čemer je naročnika napotila, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek z izbiro najugodnejše ponudbe, upošteva njene ugotovitve in zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov.

Naročnik je ravnal v skladu z napotki Državne revizijske komisije in v zvezi z različnimi cenami, ki so jih podali v identičnih postavkah prve in druge faze, vse tri sodelujoče ponudnike pozval k pojasnilu ponudb (družbo CGP d.d., Novo mesto pri 23 postavkah, izbranega ponudnika in vlagatelja pa pri 1 postavki), in sicer:

»Ponudnik naj naročniku predloži vse kalkulativne elemente znotraj posamezne postavke, pri čemer se morajo posamezni kalkulativni elementi ujemati ter dokazila v zvezi z resničnostjo navedb v okviru kalkulativnih elementov. Naročnik pavšalnih pojasnil, ki ne bodo podkrepljeni z listinskimi dokazi, ne bo upošteval.«

Po prejemu dodatnih pojasnil je naročnik ponudbo družbe CGP d.d., Novo mesto izločil iz postopka, saj (kot je navedel v izpodbijani odločitvi) so bila pojasnila te družbe zgolj pavšalna, ponudnik pa v zvezi s tem tudi ni predložil nikakršnih dokazil. Oba preostala ponudnika sta, kot je navedel naročnik, razlike med cenami uspešno pojasnila. Ker pa je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno od vlagatelja (v obravnavanem primeru je edino merilo za ocenjevanje ponudb najnižja cena), je bila njegova ponudba (ponovno) izbrana kot najugodnejša.

Vlagatelj očita naročniku, da je cenik, ki ga je predložil izbrani ponudnik, prirejen podani kalkulaciji, poleg tega so cene v njem podane v ameriških dolarjih. Vlagatelj navaja, da (tudi sicer) kalkulacija izbranega ponudnika za postavko A.3.2.3.18 ne ustreza zahtevi naročnika, saj zajema 12 reducirnih kosov, medtem ko naročnik povprašuje po 11 reducirnih kosih. Vlagatelj sporni postavki primerja s postavkama A.3.2.2.16 (4 reducirni kosi) in B.3.2.2.16 (1 reducirni kos) ter zatrjuje, da kalkulacija izbranega ponudnika ne vzdrži, saj je tudi v teh postavkah količina reducirnih kosov različna, pa je cena na enoto enaka pri obeh postavkah in znaša 36,39 EUR za kos.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da v pozivu na dodatno pojasnilo ni zapisal, kakšna morajo biti dokazila ter kdo jih mora izdati in podpisati, zato je potrebno šteti, da je ustrezno kakršnikoli dokazilo, ki verodostojno utemeljuje kalkulativne elemente znotraj spornih postavk, oziroma dokazuje, da ceni na enoto v identičnih postavkah 1. in 2. faze temeljita na enakih kalkulativnih elementih. Prav tako je potrebno pritrditi naročniku (in izbranemu ponudniku) tudi v tem, da sodi oblikovanje ponudbe v delu, ki se nanaša na količino, pakiranje in ceno (na enoto) v poslovno sfero ponudnika. Podizvajalec izbranega ponudnika (podjetje Klima Celje d.d.) je prepričljivo pojasnil, da ponujenih reducirnih kosov ne kupuje samo od proizvajalca Anvil International. Kot je navedel, jih dobavlja od različnih dobaviteljev, pod različnimi komercialnimi in poslovnimi pogoji, ter jih izbranemu ponudniku ponuja v skladu z lastno poslovno politiko. Družba Klima Celje d.d. je tudi pojasnila, da ponuja reducirne kose v količinah (pakiranjih), kot so zapisane v njenem ceniku. Predloženi cenik namreč ni cenik proizvajalca Anvil International, temveč interni cenik podizvajalca izbranega ponudnika, čigar verodostojnost je podizvajalec izbranega ponudnika potrdil z žigom in podpisom na ceniku. Z dopisom je podizvajalec še dodatno pojasnil, da cenik služi za pripravo cen na enoto različnih pakiranj, ki jih ponujajo izbranemu ponudniku. Zgolj zaradi interne sledljivosti pa sledi kataloškim številkam kataloga proizvajalca Anvil International. Podizvajalec je pri tem tudi zapisal, da predloženi cenik izhaja iz pridobljenih cenikov, oziroma ni navedel, da gre za cenike proizvajalcev. Navedel je tudi, da kot proizvajalec različnih ventilatorjev, klima central, toplotnih izmenjevalcev in grelnikov, skladno s svojimi potrebami, kupuje večje količine materiala, tudi reducirnih kosov, del katerih uporabi kot integralni del svojih proizvodov, del pri oddaji ponudb, del pa pri montaži in storitvah. Izbrani ponudnik torej reducirnih kosov ne kupuje direktno od proizvajalcev, pač pa jih, kot izhaja iz ponudbe, dobavlja njegov podizvajalec Klima Celje d.d., podizvajalec pa jih kupuje od različnih dobaviteljev in proizvajalcev (podizvajalec je navedel seznam proizvajalcev, ki dobavljajo/proizvajajo to opremo). Celo v primeru, če bi lahko material dobavil samo proizvajalec Anvil International, je še vedno kupec (v obravnavanem primeru družba Klima Celje d.d.) tisti, ki določi količine oziroma pakiranja ter oblikuje svojo ceno do izbranega ponudnika in (posledično) določi tudi kalkulativne elemente znotraj postavk, ki jih ponuja.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da valuta v spornem ceniku sicer ni navedena, je pa izbrani ponudnik (s pomočjo svojega podizvajalca Klima Celje d.d.), kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa, kalkulativne elemente spornih dveh postavk pojasnil v domači valuti (torej v evrih), kalkulacije pa se (številčno oziroma v zneskih) ujemajo s cenami posameznih pakiranj iz spornega cenika, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno.

Državna revizijska komisija prav tako ni mogla slediti vlagateljevim očitkom, ki se nanašajo na primerjavo spornih postavk s postavkama A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16. Naročnik namreč v zvezi s postavkama A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16 v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni odkril nobenih pomanjkljivosti, kar pomeni, da navedeni postavki tudi nista bili predmet pojasnjevanja ponudbe izbranega ponudnika. Tudi sicer naročnikove citirane zahteve ni mogoče interpretirati na način, kot jo razume vlagatelj. Ker v konkretnem primeru obstajata dva para identičnih postavk (A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18 ter A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16), je torej (s stališča izpolnjevanja naročnikove zahteve) relevantna zgolj primerjava znotraj teh parov. Edino takšna primerjava ponudbenih cen tudi sicer ustreza namenu citirane zahteve naročnika, in sicer preprečevanju špekulacij v zvezi z oblikovanjem ponudbenih cen v 1. in 2. fazi, oziroma kot je zapisal naročnik, se je »z dano zahtevo želel izogniti špekulacijam ponudnikov, povezanih z oblikovanjem ponudbene cene za fazo 1 in 2« Poleg tega je tudi vlagatelj sam, na kar pravilno opozarjata tako naročnik kakor tudi izbrani ponudnik, za navedena para postavk ponudil različni ceni. Pregled njegove ponudbe namreč pokaže, da je za postavki A.3.2.2.16 in B.3.2.2.16 ponudil ceno v višini 50,56 EUR/kos, za postavki A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18 pa ceno v višini 44,60 EUR/kos.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik pri kalkulaciji upošteval več (reducirnih) kosov, kot jih bo dejansko dobavil naročniku. Izbrani ponudnik namreč ni spreminjal popisa del in tudi ni spreminjal zahtevanih količin. Iz njegovega pojasnila namreč izhaja, da je pri cenah za postavki A.3.2.3.18 in B.3.2.3.18 izhajal iz enakih kalkulativnih elementov, saj pri obeh postavkah kalkulativni element za material predstavlja paket s štirimi reducirnimi kosi. Kot je pojasnil izbrani ponudnik (oziroma njegov podizvajalec podjetje Klima Celje d.d.), je kalkulacija podana na podlagi priloženih cenikov, iz katerih izhaja, da reducirne kose ponuja v več opcijah, in sicer po 50, 32, 16 in 8 kosov, ter po 4 kose, možna pa je tudi ponudba zgolj 1 kosa. Odvisno od količine pakiranja se spreminja tudi cena za en kos (1 kos = 0,74 EUR, 4 kosi = 2,64 EUR, 8 kosov = 4,96 EUR, 16 kosov = 9,44 EUR, 32 kosov = 18,24 EUR, 50 kosov = 26,47 EUR). Ker naročnik v postavki A.3.2.3.18 naroča 11 kosov, v postavki B.3.2.3.18 pa 4 kose, je bila izbrana opcija paketa s 4 kosi, ki je najugodnejša v obeh variantah. Cena za 4 kose v postavki B.3.2.3.18 znaša 0,66 EUR na enoto, oziroma znaša skupaj s ceno za montažo (ki je ponujena v višini 31,42 EUR na enoto) 32,08 EUR na enoto. Cena za 11 kosov v postavki A.3.2.3.18 znaša (ob upoštevanju, da je upoštevan isti kalkulativni element - torej paket s štirimi kosi, oziroma v tej postavki trije paketi s štirimi kosi) 0,72 EUR na enoto, oziroma znaša skupaj s ceno za montažo (ki je ponujena v višini 31,42 EUR na enoto) 32,14 EUR na enoto. Od tu torej izhaja razlika v cenah med identičnima postavkama 1. in 2. faze, oziroma med postavkama A 3.2.3.18 in B.3.2.3.18, ki znaša 0,06 EUR.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da bi najugodnejša (najcenejša) opcija v postavki A.3.2.3.18 predstavljala eno pakiranje z 8 kosi in tri pakiranja z 1 kosom. Ker pa je izbrani ponudnik s podano kalkulacijo izkazal, da temelji na enakih kalkulativnih elementih v obeh identičnih postavkah 1. in 2. faze (kalkulativni element torej predstavlja paket s 4 reducirnimi kosi, ta kalkulacija pa je upoštevaje tako naročnikovo zahtevo, ki terja enake kalkulativne elemente identičnih postavk 1. in 2. faze, kot tudi možna pakiranja, ki jih ponuja izbrani ponudnik, dejansko najugodnejša) in ker naročnik v zvezi s tem v razpisni dokumentaciji (oziroma v zgoraj citirani zahtevi) ni postavil nobenih drugih zahtev, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Vlagatelj z zadnjo navedbo očita naročniku, da izbrani ponudnik v postavki A.3.3.4.3.8 ni navedel cene na enoto in skupne cene. Manjkajočo ceno naj bi upošteval v postavki A.3.3.4.3.9, vendar postavki po prepričanju vlagatelja vsebinsko nista povezani. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik s pojasnilom, da postavko A.3.3.4.3.8 ponuja za 0 EUR, nedopustno razpolagal s ponujeno ceno.

Naročnik je vlagatelja v zvezi s sporno postavko A.3.3.4.3.8 dne 19.12.2015 pozval k pojasnilu, in sicer:

»Postavka A.3.3.4.3.8 (Premik kabelske napeljave na steni v osi 26.6, el. 107.62 - stran 906) nima vpisane ponudbene cene, v zvezi s čimer je naročnik ponudnika že pozval k dodatnim pojasnilom ter opredelitvi, v kateri postavki so zajeta manjkajoča dela.

Ponudnik je naročniku sporočil, da je postavka A.3.3.4.3.8 (Premik kabelske napeljave na steni v osi 26.6, el. 107.62) zajeta v postavki A.3.3.4.3.9 (NDE - neporušitveno preizkušanje; pregled cevarskih del mora biti v skladu z metodami navedenimi v ANSI B31.1 Power Piping, Chapter VI, Paragraph 136- Inspection and Examination; QC pregled s tekočimi penetranti mora biti v skladu z ASME B&PV Code Section V, Article 6; vizualni pregled VT mora biti narejen v skladu Z ASME B&PV Code Section V, Article 9)

Naročnik je pri ponovnem pregledu ponudbe ugotovil, da se postavki med seboj razlikujeta. Prva govori o prestavitvi kabelske napeljave, druga pa o neporušnih preiskavah.

Ponudnik naj naročniku pojasni, kako bo v okviru postavke A.3.3.4.3.9, ki je po vsebini različna od postavke A.3.3.4.3.8, lahko izvedel premik kabelske napeljave na steni v osi 26.6, el. 107.62 ter po kakšni ceni.«

Izbrani ponudnik je po mnenju Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da sta postavki A.3.3.4.3.8 in A.3.3.4.3.9 smiselno povezani, saj obe sodita v isto skupino del (A.3.3 Strojna dela, A.3.3.4 Sistem kisika in A.3.3.4.3 Montažna dela). Izbrani ponudnik je navedel, da bo premik kabelske napeljave na steni iz postavke A.3.3.4.3.8 opravil v okviru pregleda cevarskih del iz postavke A.3.3.4.3.9. Navedeni postavki sta namreč edini postavki inštalaterskih del v sklopu A.3.3.4.3 in kot takšni tudi povezani v smislu izvedbe del. Izbrani ponudnik bo torej (kot je navedel) v časovnem in logičnem sosledju del, predvidenih s projektno dokumentacijo, premik kabelske napeljave na steni izvedel ob pregledu cevarskih del. Državna revizijska komisija se v zvezi s tem strinja z naročnikom, da gre v tem delu za postavki, ki se glede na naravo del morata izvesti, in to v takšni vsebini, kot je zapisana v popisu del. Vlagateljevim hipotetičnim očitkom o morebitnih spremembah del v navedenih postavkah (vlagatelj navaja, da se lahko zgodi, da ena izmed postavk sploh ne bo potrebna, bodisi, da bo potrebna večja količina ene ali druge postavke, ali pa, da bodo morebiti potrebna dodatna dela iz ene ali iz obeh postavk itd.) zato ni bilo mogoče slediti.

Državna revizijska komisija tudi ni sledila vlagateljevemu očitku, da je izbrani ponudnik s pojasnilom o tem, da postavko A.3.3.4.3.8 ponuja za 0 EUR, nedopustno (nezakonito) posegel v ponujeno ceno. Ker je izbrani ponudnik (prepričljivo) pojasnil, da je postavka A.3.3.4.3.8 zajeta v postavko A.3.3.4.3.9, je namreč jasno, da je cena v postavki A.3.3.4.3.8 ves čas enaka (in znaša 0 EUR). Izvedba del iz te postavke in njihova cena sta namreč vsebovana v drugi (ovrednoteni) postavki A.3.3.4.3.9. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom (in izbranim ponudnikom) v tem, da je pojasnjevanje ponudbene cene na opisan način dopustno in zakonito ter skladno (tudi) z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-194/2013, na katero se sklicujeta. Poleg tega je potrebno pri obravnavi tega očitka tudi upoštevati, da ovrednotenje sporne postavke (A.3.3.4.3.8) s ceno 0 EUR ni bilo možno zaradi specifičnega delovanja programa MS Excel, kar med strankama v tem postopku niti ni sporno.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26.03.2015
predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško
- Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak d.o.o., o.p., Trg OF 13, Ljubljana
- GIC Gradnje d.o.o., Sveti Florjan 120, Rogaška Slatina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu