018-036/2015 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-036/2015-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) in na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »DOBAVA IN MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ TER ELEKTROMONTAŽNA DELA ZA DALJNOVOD 2 X 110 kV MURSKA SOBOTA - MAČKOVCI« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ENERGOINVEST LJUBLJANA, d. o. o., Apaška cesta 1B, Gornja Radgona, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, d. d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 3. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 14. 1. 2015 se ugodi in se razveljavi
 pogoj razpisne dokumentacije v delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, ki se glasi: », in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS«,
 15. točka Priloge A/3 razpisne dokumentacije,
 faza predložitve in odpiranja ponudb.

2. Vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka, kot izhaja iz vloge, poimenovane »PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO« […] »oziroma OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 18. 2. 2015, se zavrže.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 8.696,74 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. 11. 2014 sprejel sklep o objavi javnega naročila za dobavo in montažo jeklenih konstrukcij ter elektromontažna dela za daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota – Mačkovci (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 28. 11. 2014 (s številko objave JN11231/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj je dne 14. 1. 2015 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 14. 1. 2015, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Dne 26. 1. 2015 je Odvetniška pisarna Gorjup za naročnika sprejela sklep, s katerim je tako primarni kot podrejeni vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila, zavrnila pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija je dne 9. 2. 2015 sprejela sklep številka 018-025/2015-5, s katerim je ugotovila, da je omenjena odločitev o zahtevku za revizijo za vlagatelja brez pravnega učinka, naročniku pa je naložila, da mora o zahtevku za revizijo, če v predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo primarno predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi objava zadevnega javnega naročila in razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na pogoj, da mora biti odgovorni vodja del vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (točka 19. b) Navodil ponudnikom), podredno pa vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavi v celoti. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da mu zahteva, ki jo je naročnik določil v 19. b) točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, po kateri »mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe in torej ne zadostuje, da se OVD vpiše v imenik pri IZS šele takrat, ko je ponudniku oddano naročilo ter v vsakem primeru pred pričetkom izvajanja naročila«, neutemeljeno otežuje oddajo pravočasne popolne ponudbe, saj je želel v ponudbi (preko podizvajalca) sodelovati s tujim odgovornim vodjo del (S. W.), ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, izpolnjuje pa vse ostale pogoje iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da izbira odgovornega vodje del in njegov vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije v praksi iz več razlogov nikdar nista prvi korak priprave ponudbe, poleg tega pa dodaja, da »je sodelovanje s tujimi OVD v konkretnem javnem naročilu za ponudnike skorajda nujno«, saj je »[o]stale pogoje, ki jih mora izpolnjevati OVD«, […] »naročnik določil tako strogo, da jih izmed domačih OVD izpolnjujeta le dve osebi«. Vlagatelj se v utemeljitev svojih zatrjevanj v zahtevku za revizijo (med drugim) sklicuje na določbe ZGO-1, na stališče ministrstva, pristojnega za finance, na sklepne predloge generalnega pravobranilca pred Sodiščem evropske unije, pri tem pa zaključuje, da je naročnik z zahtevo 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, po kateri »mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe«, kršil 12., 13., 15. in 16. člen ZJNVETPS, 18. in 45. člen PDEU ter člen 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Naročnik je dne 12. 2. 2015 sprejel sklep številka 2201-43/2014-4, s katerim je tako primarni kot podrejeni vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik najprej opozarja, da vlagatelj (ob upoštevanju petega odstavka 5. člena ZPVPJN) ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa zatrjuje, da s postavitvijo pogoja v vsebini, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, ni kršil določb ZJNVETPS. Naročnik nadaljuje, da bi »pogoj vpisa OVD v imenik IZS vlagatelj lahko izpolnil v postavljenem roku za oddajo ponudbe«, po prepričanju naročnika pa je vlagatelj k pripravi ponudbe po lastni krivdi pristopil prepozno. Naročnik v nadaljevanju opozarja, da je riziko, ali bo vlagatelj šele po poteku roka za prejem ponudb uspel imenovati odgovornega vodjo del ali ne, zanj (ki naroča predmet gradnje) prevelik, v utemeljitev svojih stališč pa se sklicuje na nekatere dosedanje odločitve Državne revizijske komisije.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 16. 2. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 13. 2. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17. 2. 2015, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 17. 2. 2015 prejela tudi naročnikov »PREDLOG ZA PREDNOSTNO ODLOČANJE V REVIZIJSKEM POSTOPKU«, znak naročnika 2301-5/2015-4, z dne 13. 2. 2015.

Državna revizijska komisija je dne 19. 2. 2015 prejela vlagateljev »PREDLOG ZA ZAČETEK REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO« […] »oziroma OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 18. 2. 2015 (v nadaljevanju: vloga z dne 18. 2. 2015). V omenjeni vlogi vlagatelj podaja predlog za začetek revizijskega postopka, obenem pa se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, kot izhaja iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 6. 3. 2015 Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji zaprosila za posredovanje dokumentov, ki jih je prejela dne 12. 3. 2015, nato pa jih je (v pravno relevantnem delu) posredovala vlagatelju in naročniku. Vlagatelj se je do posredovane mu dokumentacije opredelil v vlogi z dne 18. 3. 2015, naročnik pa v vlogi »IZJAVA NAROČNIKA«, znak naročnika 2201-43/2014-5, z dne 18. 3. 2015 (v nadaljevanju: vloga z dne 18. 3. 2015).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN oziroma 274. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo (tudi na vsebino objave) vložen ob upoštevanju petega odstavka 5. člena ZPVPJN. Zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, namreč ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil (prva poved petega odstavka 5. člena ZPVPJN). Če v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila seznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Ker je bilo v postopku zadevnega javnega naročanja na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe (vključno s spletno povezavo na razpisno dokumentacijo), se v konkretnem primeru šteje, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko Portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev (druga poved petega odstavka 5. člena ZPVPJN).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, ZPVPJN ne določa natančne oziroma minimalne vsebine opozorila, zato je zakonski pogoj iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN izpolnjen že v primeru, če so bila preko Portala javnih naročil v kakršnikoli obliki postavljena vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz zahtevka za revizijo, oziroma je bistveno, da vprašanje (predlog ali pripomba) po vsebini predstavlja(jo) opozorilo na očitane kršitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je eden od gospodarskih subjektov naročnika preko Portala javnih naročil opozoril na kršitev, očitano v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da »[v]pisa OVD v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS nikakor ni mogoče doseči takoj, v nekaj dneh ali tednih« (prvi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), iz vprašanja, objavljenega v razdelku »REFERENČNO POTRDILO, Datum objave: 9.1.2015, 09:09«, pa izhaja sledeče opozorilo naročniku na kršitev, očitano v zahtevku za revizijo: »Glede na to da zahtevate, da je OVD član inženirske zbornice, pomeni da OVD-ja ki se bi v tako kratkem času uspel vpisat v IZS ni mogoče. To pomeni, da imate glede na razpisne pogoje samo enega ponudnika, drugi ki bi lahko bil ne izpolnjuje bonitetnih zahtev....«. Vsebinsko primerljivo glede (prekratkega) časa za vpis odgovornega vodje del v imenik Inženirske zbornice Slovenije vlagatelj po vsebini zatrjuje tudi na nekaterih drugih mestih zahtevka za revizijo, na odgovorne vodje del pa se nanašajo še nekatera druga vprašanja oziroma odgovori naročnika (primerjaj razdelke »REFERENCE, Datum objave: 15.12.2014, 14:46«, »REFERENČNA POTRDILA, Datum objave: 9.1.2015, 09:08« in »REFERENČNO POTRDILO, Datum objave: 9.1.2015, 09:10« obvestila o naročilu).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija (upoštevaje svojo dosedanjo prakso, ki se navezuje na peti odstavek 5. člena ZPVPJN) ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo (tudi na vsebino objave), ob upoštevanju petega odstavka 5. člena ZPVPJN dopusten, vlagatelj pa je v smislu zadevne pravne podlage izkazal interes za dodelitev tega javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN).

Ob upoštevanju navedene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljeni proučitvi zahtevka za revizijo v smislu petega odstavka 5. člena ZPVPJN in po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj po eni strani v pravovarstvenem predlogu zahtevka za revizijo primarno sicer predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi objava zadevnega javnega naročila in razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na pogoj, da mora biti odgovorni vodja del vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (19. b) točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb – splošni del; v nadaljevanju: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb), vendar pa po drugi strani v zahtevku za revizijo izrecno navaja, da »revizijo« […] »vlaga zaradi zahteve naročnika, da mora biti odgovorni vodja del vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije že v trenutku oddaje ponudbe« (tretji odstavek točke I. na strani 2), da je »zahteva glede OVD« […] »sporna v delu, da mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe« (zadnji odstavek na strani 4), oziroma, da »zahteva po vpisu OVD v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS v fazi priprave ponudbe za izvedbo gradnje ne izhaja iz Zakona o graditvi objektov« (drugi odstavek na strani 6). Vsebinsko primerljivo vlagatelj navaja tudi v zadnji povedi drugega odstavka in v prvi povedi tretjega odstavka na strani 5 zahtevka za revizijo. Iz razloga, ker primarni pravovarstveni predlog ne sledi vsebini zahtevka za revizijo (vlagatelj v primarnem pravovarstvenem predlogu zahteva razveljavitev pogoja, po katerem mora biti odgovorni vodja del vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, iz vsebine zahtevka za revizijo pa izhaja, da je omenjeni pogoj vlagatelju sporen le v delu, po katerem »mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe«), je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (primarno) zahteva razveljavitev objave zadevnega javnega naročila in razpisne dokumentacije v tistem delu omenjenega pogoja, ki določa, da mora biti odgovorni vodja del (ob poteku roka za prejem ponudb) »vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« (19. b) točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb). Vlagatelj namreč ob tem dodaja tudi, da iz zadevnega pogoja izhaja, da »ne zadostuje, da se OVD vpiše v imenik pri IZS šele takrat, ko je ponudniku oddano naročilo ter v vsakem primeru pred pričetkom izvajanja naročila« (zadnji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo).

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz z vpogledom v razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila določil, da mora biti ponudba pripravljena pod pogoji iz razpisne dokumentacije (tretji odstavek 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), podana pa mora biti na prilogah razpisne dokumentacije, izdelanih s strani naročnika. K ponudbi morajo biti priložene vse zahtevane priloge, priloge, ki sestavljajo ponudbo, pa morajo biti izpolnjene z zahtevanimi informacijami, datirane, podpisane in žigosane. Navedbe v listinah morajo izkazovati dejansko stanje in dejstva v času oddaje ponudbe in morajo biti dokazljive (10. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb).

V 19. b) točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb je naročnik določil:
»Reference odgovornega vodja del (OVD):
OVD mora izpolnjevati pogoje, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. OVD mora imeti vsaj eno referenco za graditev 2-sistemskega daljnovoda 110 kV ali višjega napetostnega nivoja,na območju držav EU,v minimalni dolžini 10 km. Referenca mora obsegati vsa naslednja dela: montažo jeklenih konstrukcij, elektromontažna dela (montaža vodnikov, izolacije, obešalne in pritrdilne opreme) ter elektromontažna dela za montažo OPGW in pripadajoče obešalne opreme. (priloga A/8.2)«.

Ponudniki so lahko podali s strani naročnika potrjene reference »na lastnem obrazcu v obliki, katerega minimalna vsebina« je morala biti »kot je na obrazcu A/8.1 oz. A/8.4«, vsak priložen dokument pa je moral biti uradno preveden v slovenski jezik (19. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb). Ob tem iz Priloge A/3 v 15. točki, uvrščeni v razdelek »TEHNIČNE IN KADROVSKE SPOSOBNOSTI«, izhaja naslednja izjava: »Izjavljamo, da ima spodaj navedeni odgovorni vodja del opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in je vpisan v IZS:«. V izjavo tabele pod citirano izjavo je bilo potrebno vpisati ime, priimek in identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu zahteva, po kateri »mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe in torej ne zadostuje, da se OVD vpiše v imenik pri IZS šele takrat, ko je ponudniku oddano naročilo ter v vsakem primeru pred pričetkom izvajanja naročila«, neutemeljeno otežuje oddajo pravočasne popolne ponudbe, saj je želel v ponudbi (preko podizvajalca) sodelovati s tujim odgovornim vodjo del (S. W.), ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, izpolnjuje pa vse ostale pogoje iz razpisne dokumentacije.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) v prvem odstavku 45. člena določa, da mora naročnik pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike ali kandidate izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS, izbrati pa jih mora v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom ZJNVETPS.

Iz pravno relevantnega dela prvega odstavka 48. člena ZJNVETPS izhaja, da mora naročnik v odprtem postopku pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so le-ti objektivni, iz 11. člena ZJNVETPS pa izhaja, da mora ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja in načelu prostega pretoka storitev, prav tako pa tudi na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti (kot izhajajo iz podpoglavja 1.4 prvega poglavja prvega dela ZJNVETPS).

Čeprav je Državna revizijska komisija v nekaterih svojih dosedanjih odločitvah sicer res že odločala o tem, ali je rok za predložitev ponudb v primeru, ko naročnik v okviru ugotavljanja kadrovske usposobljenosti zahteva vpis (odgovornega vodje del) v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga na podlagi 11. točke drugega odstavka 110. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) vodi in vzdržuje Inženirska zbornica Slovenije, ustrezno dolg, oziroma, ali je zakonita določba naročnika, po kateri je »članstvo strokovnjakov v IZS zahteval že v času predložitve ponudbe«, pa pri tem (kot bistvenega) ne gre prezreti niti dejstva, da se zakonitost naročnikovega ravnanja vedno znova presoja ob upoštevanju vsakokratnih okoliščin konkretnega dejanskega stanja, predvsem pa dejstva, da so bila po sprejemu odločitev Državne revizijske komisije, ki se navezujejo na predstavljena vprašanja, sprejeta pomembna stališča (tudi na nivoju Evropske unije) v zvezi z načinom interpretacije zadevnih določb.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5) zatrjuje, da je »[o]stale pogoje, ki jih mora izpolnjevati OVD«, […] »naročnik določil tako strogo, da jih izmed domačih OVD izpolnjujeta le dve osebi«, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 8) zatrjuje, da »je sam preveril še tretjega OVD, ki ustreza pogoju«. Naročniku se pri tem sicer »poraja tudi možnost, da je vlagatelj ob že omenjenih treh slovenskih OVD seznanjen še z dvema drugima osebama, saj jih poimensko ne izpostavi, tako da« […] »ne more sklepati ali napeljuje na katera od že omenjenih treh OVD ali ne« (peti odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa je v posledici doslej (v tem odstavku) predstavljenih zatrjevanj vlagatelja in naročnika, pa tudi ob upoštevanju izvedenega dokaznega predloga »vpogled v že prejeti ponudbi za imenovana OVD«, vseeno prepričljivo zaključiti, da »domačih OVD«, kot jih v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj, ki izpolnjujejo »[o]stale pogoje, ki jih mora izpolnjevati OVD« in jih je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila določil naročnik, sodeč po navedenem ni prav veliko oziroma jih je ozek (omejen) krog. Glede na to je kot prepričljivo oceniti tudi zatrjevanje vlagatelja, da »je sodelovanje s tujimi OVD v konkretnem javnem naročilu za ponudnike skorajda nujno« (zadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumenta Evropske komisije »Ref. Ares(2014)2132045 - 27/06/2014« (končno revizijsko poročilo, povzetek nepravilnih izdatkov in predlagani finančni popravki) razvidno, da je Evropska komisija (kljub vsem razlogom, na katere se je v utemeljitev svojih stališč sklicevala Republika Slovenije – na primer: da je postopek vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi in vzdržuje Inženirska zbornica Slovenije, običajno zaključen v tridesetih dneh; da je Državna revizijska komisija sprejela odločitev številka 018-330/2013; da je Sodišče Evropske unije sprejelo sodbo v zadevi številka C-336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S) v njem zaključila, da je zahteva naročnika po predložitvi dokazila o registraciji (dokazila o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev) pri Inženirski zbornici Slovenije v trenutku oddaje ponudbe diskriminatorna, saj diskriminira ponudnike s sedežem v drugih državah članicah oziroma ponudnike, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo s strokovnjaki s sedežem v drugih državah članicah. Evropska komisija je pri tem zapisala, da je rok za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi in vzdržuje Inženirska zbornica Slovenije, kljub temu, da je (kot je v utemeljitev svojih stališč zatrjevala Republika Slovenije) običajno zaključen v tridesetih dneh, odvračilen za ponudnike, ki bi se želeli v ponudbah zanašati na tuje strokovnjake. Evropska komisija je ob tem opozorila, da se lahko v primeru, če vlogi, podani na Inženirsko zbornico Slovenije, nekateri dokumenti ne bodo predloženi ali pa bodo ti neustrezni, rok za odločitev glede vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev podaljša (na več kot 30 dni). Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da iz tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 23/2008 in sprem.) izhaja, da mora biti postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (med katere se uvršča tudi poklic odgovorni vodja del) oziroma dejavnosti (od dne 31. 12. 2011 dalje - upoštevaje spremembo omenjenega pravilnika, ki se nanaša na njegov 2. člen) zaključen in odločba vročena kandidatu v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge.

V nasprotju z omenjenimi stališči Evropske komisije se ne zdi niti sodba Sodišča Evropske unije, dne 26. 9. 2000 sprejeta v zadevi številka C-225/98, Evropska komisija proti Republiki Franciji (zlasti točke od 85 do 90). Iz zadevne sodbe (ki se sicer nanaša na vsebino pogoja) namreč izhaja, da je v postopku oddaje takratnega javnega naročila naročnik takrat postavil sledeči zahtevi:
 »for the designer: proof of registration with the Ordre des Architectes« (v navezavi na katero je Evropska komisija ugotovila, da Republika Francija ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 59 Pogodbe),
 »certificate of OPQCB, Qualifélec, FNTP professional qualification« (v navezavi na katero je Evropska komisija ugotovila, da naročnik ni izpolnil svojih obveznosti v skladu z nekaterimi določbami Direktive številka 71/305).
Republika Francija je v izpostavljeni zadevi sama prepoznala, da so kritike Evropske komisije utemeljene.

Upoštevaje Pogodbo o Evropski uniji (Uradni list EU, št. C 326/2012 in sprem.) je sicer res, da upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb zagotavlja Sodišče Evropske unije, ki ga sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča (prvi odstavek prve točke 19. člena), vendar pa ob tem ne gre prezreti niti pomembne vloge Evropske komisije, ki spodbuja splošni interes Evropske unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude, skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi, skrbi za uporabo prava Evropske unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije, izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s Pogodbama pa opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo (pravno relevantni del prve točke 17. člena). Prav tako ne gre prezreti dejstva, da se je Republika Slovenija s Stališčem »glede načina preverjanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti pri javnem naročanju gradenj in storitvah, povezanih z njimi« (številka 007-509/2014/1, z dne 4. 7. 2014) ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljevanju: stališče številka 007-509/2014/1), po vsebini pridružilo doslej navedenim stališčem in zaključkom Evropske komisije (klik na spletno povezavo http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Stalisca/007-509-2014_MK_stalisceMF_inzenirske_storitvevpis%20v% 20zbornico2.pdf).

Sicer pa je glede razmerja med ZGO-1 (na katerega se mestoma vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo) in ZJNVETPS ugotoviti, da gre za različna materialna zakona, ki na različen način normirata (urejata) različni (med seboj sicer navezani) področji uporabe. Tako na primer ZGO-1 podaja pomen izraza »tuji ponudnik« (glej 34.a člen ZGO-1), uporablja pa tudi izraz »ponudnik« (glej 34.a in 44. člen ZGO-1), pri čemer (v drugem odstavku 2. člena) določa, da imajo izrazi, uporabljeni v ZGO-1, katerih pomen ni določen v prvem odstavku 2. člena, enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, gradbenih proizvodov, opravljanja geodetskih dejavnosti in rudarstva ter drugi predpisi. Po drugi strani na primer ZJNVETPS v 2. členu (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) ne podaja pomena pojma »investitor«, ki ga ZGO-1 podaja v točki 4.1. prvega odstavka 2. člena.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno razumeti, da se prvi odstavek 76. člena ZGO-1 nanaša na trenutek, ko izvajalec prevzame gradnjo, saj določa, da mora izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenovati odgovornega vodjo del (izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del). Omenjeni zaključek potrjuje tudi četrta točka prvega odstavka 171. člena ZGO-1, ki določa, da se z globo »od 8.000 do 20.000 eurov« […] »za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:« […] »če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena)« (podčrtala Državna revizijska komisija). Ker mora investitor za izvajanje del (pri gradnji) skleniti pisne pogodbe (četrti odstavek 27. člena ZGO-1; primerjaj tudi drugi odstavek 649. člena Obligacijskega zakonika – Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem.), gre šteti, da se gradnja prevzame z omenjenim pravnim poslom. Dejstvo, da mora imeti »pravna oziroma fizična oseba takrat, ko izvaja gradnjo, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega vodjo del« (podčrtala Državna revizijska komisija), izhaja tudi iz drugega odstavka 29. člena ZGO-1. V posledici navedenega gre v predstavljenem smislu pritrditi tudi vlagatelju, ki se v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 6) najprej sklicuje na vsebino prvega odstavka 76. člena ZGO-1, nato pa v navezavi nanjo zatrjuje, da ZGO-1 (v zadevni določbi) »torej ne govori o ponudniku, temveč o izvajalcu, in predvsem šele po tem, ko izvajalec prevzame gradnjo, ne pa prej, zato to evidentno ne more veljati za ponudnika, ki šele oddaja ponudbo«.

Prvi odstavek 76. člena ZGO-1 se torej v smislu določb ZJNVETPS nanaša na izvedbeno fazo postopka oddaje javnega naročila. Pogodba o izvedbi naročila se namreč sklene šele po tem, ko naročnik sprejme odločitev o oddaji naročila (83. člen ZJNVETPS) in poteče obdobje mirovanja (83.a člen, v povezavi s 14.a točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS), saj jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik (glej četrti odstavek 74. člena ZJNVETPS).

Čeprav Državna revizijska komisija (kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja – prvi odstavek 60. člena ZPVPJN) pri odločanju o zahtevku za revizijo ni vezana ne na stališča in dokumente Evropske komisije ne na stališča in dokumente (upravnih) organov Republike Slovenije, v konkretnem primeru tudi Državna revizijska komisija (ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev in zaključkov) ugotavlja, da je v konkretnem primeru zahteva (pogoj) naročnika, po kateri mora biti odgovorni vodja del »v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« vpisan že v trenutku poteka roka za prejem ponudb (del 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, posledično pa tudi vsebina dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije), nesorazmerna in diskriminatorna, saj diskriminira ponudnike s sedežem v drugih državah članicah oziroma ponudnike, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo s strokovnjaki s sedežem v drugih državah članicah. Naročnik bi namreč cilj, ki ga zasleduje z določitvijo pogoja v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (posledično pa tudi z določitvijo vsebine dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije) lahko dosegel na način, ki je za ponudnike (ki bi želeli v ponudbi sodelovati s tujim odgovornim vodjo del, ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije) manj omejujoč (in kot tak ni nesorazmeren). Naročnik z določitvijo pogoja v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (in posledično z določitvijo vsebine dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije) tudi nedopustno omejuje konkurenco med ponudniki (13. člen ZJNVETPS – načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki). Kakor je bilo zapisano že doslej, »domačih OVD«, kot jih v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj, ki izpolnjujejo »[o]stale pogoje, ki jih mora izpolnjevati OVD« in jih je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila določil naročnik, ni prav veliko oziroma jih je ozek (omejen) krog. V predstavljenem smislu gre tako slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) zatrjuje, da »[p]ogoj vpisa OVD v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe zato ponudnike, ki sodelujejo s tujimi OVD, obravnava neenakopravno in jih nesorazmerno omejuje«.

Ker je torej vlagatelj želel v ponudbi (preko podizvajalca) sodelovati s tujim odgovornim vodjo del (S. W.), ki ni vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, zahteva naročnika, po kateri »mora biti OVD vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe in torej ne zadostuje, da se OVD vpiše v imenik pri IZS šele takrat, ko je ponudniku oddano naročilo ter v vsakem primeru pred pričetkom izvajanja naročila«, pa mu neutemeljeno otežuje oddajo pravočasne popolne ponudbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel prepričljivo izkazati, da je naročnik z določitvijo pogoja v delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, ki se glasi », in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« (posledično pa tudi z določitvijo vsebine dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije), v odnosu do njega kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), sorazmernosti (16. člen ZJNVETPS) in zagotavljanja konkurence med ponudniki (13. člen ZJNVETPS), vse v povezavi s prvim odstavkom 48. člena in 11. členom ZJNVETPS. Ker je potrebno izpolnjevanje zadevnega pogoja v citiranem delu dokazati že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, naročnik z določitvijo tega pogoja v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb namreč ni zagotovil, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, niti ni zagotovil, da bi ne ustvarjal okoliščin, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov. Naročnik z določitvijo pogoja v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (in posledično z določitvijo vsebine dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije) zadevnega javnega naročanja tudi ne izvaja sorazmerno predmetu javnega naročanja, zlasti glede izbire, določitve in uporabe pogoja v citiranem delu, prav tako pa nedopustno omejuje konkurenco med ponudniki.

Na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije v ničemer ne vplivajo navedbe naročnika (v vlogi z dne 18. 3. 2015) o nedopustnem privilegiranju ponudnikov, ki želijo sodelovati s tujim odgovornim vodjo del, v odnosu do ponudnikov, ki želijo sodelovati z domačim odgovornim vodjo del. Velja namreč poudariti dejstvo, da v konkretnem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je želel v ponudbi (preko podizvajalca) sodelovati s tujim odgovornim vodjo del (in je diskriminiran iz tega razloga), ne pa, da je želel v ponudbi sodelovati z domačim odgovornim vodjo del (in bi bil diskriminiran iz tega razloga). Poleg tega je potrebno v zvezi s tem ponovno izpostaviti obrazložitev predmetnega sklepa, zlasti v delu, ki se navezuje na dokument »Ref. Ares(2014)2132045 - 27/06/2014« in 76. člen ZGO-1. Glede zatrjevanih posledic, ki jih lahko ima za naročnika zahteva po predložitvi izjave ponudnika, da bo odgovorni vodja del po poteku roka za prejem ponudb vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, Državna revizijska komisija pripominja, da gre v zadevnem postopku pravnega varstva za odločanje o zakonitosti ravnanja naročnika, ne pa za vprašanje posledic zakonitosti tega ravnanja. Posledice ravnanja namreč neločljivo determinira norma, ki svojemu naslovniku nalaga določeno (zakonito) ravnanje. Naročnik vlogi z dne 18. 3. 2015 (četrti odstavek na strani 4) tudi sam priznava, da »Evropska komisija sicer res skrbi za spoštovanje predpisov EU«, po drugi strani pa izraža svoje pomisleke in stališča glede podlag, na katerih je Evropska komisija utemeljevala svoje zaključke, kot izhajajo iz dokumenta »Ref. Ares(2014)2132045 - 27/06/2014«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni pomisleki in stališča vlagatelja ne spreminjajo dosedanjih zaključkov, kot izhajajo iz predmetnega sklepa, v navezavi nanje pa ne gre prezreti niti dejstva, da se je Republika Slovenija (ministrstvo, pristojno za finance) v stališču številka 007-509/2014/1 po vsebini pridružila stališčem in zaključkom Evropske komisije (očitno tudi glede pravnih podlag, na katerih so stališča in zaključki Evropske komisije utemeljeni).

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je vlagatelj sploh upravičena oseba za uveljavljanje kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 12. člena ZJNVETPS (druga alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s 6. členom ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi morebitna ugotovitev, da je naročnik z določitvijo pogoja v (že večkrat) citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (in posledično z določitvijo vsebine dokazila iz 15. točke Priloge A/3 razpisne dokumentacije) kršil poleg ostalega še 12. člen ZJNVETPS, ne bi v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pogoj v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb razveljavila iz razloga, ker je potrebno njegovo izpolnjevanje dokazati že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, ne pa iz razloga, ker bi bil pogoj v citiranem delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb morebiti nezakonit že per se oziroma sam po sebi. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo slednje omenjenega dejstva ne zatrjuje.

V posledici zaključka, da je pogoj v delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, ki se glasi », in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS«, nezakonit že iz doslej ugotovljenega razloga, to je iz razloga, da mora biti odgovorni vodja del »vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS« že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, Državna revizijska komisija ni posebej odločala o tem, ali je bil rok, kot ga je za prejem ponudb določil naročnik (objava obvestila o naročilu dne 28. 11. 2014, rok za prejem ponudb pa, upoštevaje njegovo podaljšanje, dne 15. 1. 2015), v konkretnem primeru tako dolg, da bi (sodeč po normalnem teku dogodkov in ob predpostavki, da je vlagatelj k pripravi ponudbe pristopil pravočasno in z ustrezno skrbnostjo, tudi v smislu organizacije vseh potrebnih opravil, upoštevaje upravičena pričakovanja) omogočal pravočasen vpis (tujega) odgovornega vodje del v imenik Inženirske zbornice Slovenije.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in delno razveljavila postopek zadevnega javnega naročanja na način, da je razveljavila
 pogoj v delu 19. b) točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, ki se glasi », in mora biti vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS«,
 15. točko Priloge A/3 razpisne dokumentacije.

Ker v posledici vloženega zahtevka za revizijo naročnik lahko (ne glede na vloženi zahtevek za revizijo) nadaljuje postopek oddaje javnega naročila (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN), naročnik pa je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila že odpiral prejete ponudbe (glej Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 15. 1. 2015), je Državna revizijska komisija v posledici razveljavila tudi fazo predložitve in odpiranja ponudb (6. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, pripravi razpisno dokumentacijo skladno z določbami ZJNVETPS, ob upoštevanju določb ZJNVETPS določi nov rok za prejem ponudb, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo (v smislu četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN) prepozna (prvi odstavek na strani 3 vloge z dne 18. 2. 2015), in ne glede na vlagateljev predlog Državni revizijski komisiji, da »obravnava sklep naročnika z dne 12.2.2015 kot prepozen in ga ne upošteva, pri svoji odločitvi pa se opre izključno na lasten revizijski postopek« (prvi odstavek na strani 3 vloge z dne 18. 2. 2015), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel. V posledici odgovor na vprašanje, ali je vlagatelj odločitev naročnika iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN (torej odločitev o zahtevku za revizijo) prejel v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ali ne, v smislu odločanja o zahtevku za revizijo v zadevnem postopku pravnega varstva ni pravno relevanten, saj (z vidika navedb v zahtevku za revizijo) v ničemer ne bi vplival na predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je namreč vlagateljevemu zahtevku za revizijo (kot izhaja iz izreka tega sklepa) ugodila.

V navezavi na vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, kot izhaja iz vloge z dne 18. 2. 2015, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dne 17. 2. 2015 od naročnika v prilogi dopisa z dne 13. 2. 2015 prejela dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila, vključno z vlagateljevim zahtevkom za revizijo in naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo. Ker se skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo, gre ugotoviti, da se je zadevni revizijski postopek, katerega začetek predlaga vlagatelj, začel že, ko je Državna revizijska komisija od naročnika prejela vlagateljev zahtevek za revizijo, torej dne 17. 2. 2015. Ker vlagatelj v konkretnem primeru nima pravnega interesa oziroma pravne koristi za vložitev predloga za (ponoven) začetek revizijskega postopka, ki se je začel, je Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala, ali je v konkretnem primeru nastopil molk naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), na podlagi 274. člena ZPP (v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka, kot izhaja iz vloge z dne 18. 2. 2015, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne strošek takse za postopek v znesku 7.000,00 EUR, strošek zahtevka za revizijo v znesku 1.377,00 EUR in izdatke po »Odv. tarif[i], 3. odst. 11. člena« v znesku 13,77 EUR, vse povečano za 22 % davek na dodano vrednost. V vlogi z dne 18. 2. 2015 vlagatelj zahteva, da mu naročnik poleg navedenega povrne še strošek priprave zadevne vloge v znesku 688,50 EUR, v vlogi z dne 18. 3. 2015 pa, da mu naročnik povrne stroške priprave zadevne vloge.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
 strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 7.000,00 EUR,
 strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
 izdatke v pavšalnem znesku 13,77 EUR (20 točk + 10 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju (tretjega odstavka) 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal izdatkov v dejanski višini – glej tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife – je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku),
 22 % davek na dodano vrednost v znesku 305,97 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani ministrstva, pristojnega za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 8.696,74 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Zadevni revizijski postopek se je namreč začel že, ko je Državna revizijska komisija od naročnika prejela vlagateljev zahtevek za revizijo, navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 18. 2. 2015 pa (tudi) v preostali vsebini niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Slednji zaključek velja tudi za navedbe v vlogi z dne 18. 3. 2015, v katerih vlagatelj zgolj vsebinsko povzema posredovano mu dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo) ter posledično priznala obrestni del zahtevka od poteka tega roka dalje. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 8.696,74 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 24. 3. 2015


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
– ELEKTRO MARIBOR, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu