018-041/2015 Dars d.d.

Številka: 018-041/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Spremljanje stanja geotehničnih objektov na obstoječi AC mreži v Republiki Sloveniji za obdobje 8 let«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Dars d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 24. 3. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 30. 1. 2015 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-25/14-SNR/32) z dne 9. 1. 2015.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 12.173,99 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Spremljanje stanja geotehničnih objektov na obstoječi AC mreži v Republiki Sloveniji za obdobje 8 let«, ki ga je objavil 18. 9. 2014 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9344/2014, in 23. 9. 2014 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2014/S 182-321471.

Naročnik je po tem, ko je preveril popolnost najugodnejše ponudbe, 9. 1. 2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-25/14-SNR/32), s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov J.V. IRGO consulting d.o.o., Slovenčeva ulica 93, Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana in PV Invest d.o.o., Koroška cesta 62B, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve naročnika o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 30. 1. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev pravice do vpogleda in nezakonito ravnanje naročnika pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik nezakonito dopustil le delni vpogled v ponudbo drugouvrščenega ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o., Econo d.o.o. in Geograd d.o.o. (v nadaljevanju: ponudnik J.V. Gorenje projekt d.o.o.), čeprav niso bili izpolnjeni kriteriji za varovanje poslovne skrivnosti. Po mnenju vlagatelja je vpogled v ponudbo drugouvrščenega ponudnika, J.V. Gorenje projekt d.o.o., bistven tudi za možnost uveljavljanja pravnega varstva pri ponovni izdaji odločitve o oddaji naročila, saj je po prepričanju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika nepopolna in kot takšna ne bi smela biti izbrana. Vlagatelj glede ponudbe izbranega ponudnika zatrjuje, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe ni imel zagotovljene potrebne opreme za izvajanje javnega naročila. V zvezi s tem vlagatelj pojasni, da Pogodba o najemu uslug in opreme iz leta 2012, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi za izpolnjevanje zahteve v zvezi s horizontalnim inklinometrom MEMS, letnik 2012, ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, kar je ugotovil tudi naročnik in izbranega ponudnika pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Vlagatelj meni, da naročnik sploh ne bi smel dopustiti dopolnitve ponudbe v tem delu, saj je bilo dokazilo iz ponudbe vsebinsko neustrezno, poleg tega pa je bilo tudi dokazilo, ki ga je po naročnikovem pozivu predložil izbrani ponudnik, neustrezno, saj ne izkazuje izpolnjevanja pogoja na dan poteka roka za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja, da je bila najemna pogodba z GR Investicije d.o.o., Ljubljana, sklenjena šele 24. 11. 2014, torej po prejetju naročnikovega poziva na dopolnitev, kar pomeni, da izbrani ponudnik do roka za predložitev ponudb ni izpolnjeval naročnikove zahteve, da ima zagotovljen dostop do zahtevane opreme. Vsebinsko enake razloge vlagatelj navaja tudi za dokazilo glede opreme BAT IT SENZOR KIT 1998. Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da bo nekatero opremo zagotovil njegov podizvajalec IRGO, zato bi moral tudi v tem primeru predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Po vlagateljevih navedbah gre tudi v tem primeru za sklicevanje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov. Vlagatelj še dodaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil nobene dokumentacije o ustrezni merski opremi in o opravljeni vsakoletni kalibraciji inklinometra, čeprav je bilo to zahtevano v projektni nalogi. Dalje vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnih pogojev naročnika, saj iz nobene od predloženih referenc ne izhaja, da so bile v izvedbo kateregakoli referenčnega naročila vključene analize meritev. Izbrani ponudnik po navedbah vlagatelja ne izpolnjuje niti referenčnih pogojev za kadre, saj za imenovanega geodeta J. S. ni navedenih referenc, iz katerih bi izhajalo izkazovanje naročnikovih zahtev glede izvedbe geodetskega spremljanja stanja konstrukcij in brežin in voznih površin. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil podizvajalčevega pooblastila naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov, zaradi česar je njegova ponudba nepopolna, in meni, da izbrani ponudnik po ponujenih cenah ne more izvesti predmetnega naročila, saj je v nekaterih postavkah sklopa 3 podal izjemno nizke vrednosti, ki vzbujajo dvom v izvedljivost razpisanih del. Pri tem v zvezi s postavko vgradnje merilnika podzemne vode, vključno z avtomatskim zajemom podatkov data logger, vlagatelj zaradi nizke ponujene cene meni, da ponujena oprema ne izpolnjuje celotne zahteve v postavki, da se zagotovi takšen merilnik podzemne vode, ki vključuje tudi avtomatski zajem podatkov (data logger), in je zato neustrezna.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 2. 2015 izjasnil o navedbah vlagatelja in vse očitke zavrnil kot neutemeljene. Izbrani ponudnik navaja, da je bila ponudbi priložena dokumentacija, ki je dokazovala, da ima vso zahtevano opremo zagotovljeno, po pozivu naročnika pa je izbrani ponudnik ponudbo še dodatno dopolnil s pogodbami, pri čemer so bila dokazila formalno dopolnjena. Izbrani ponudnik dalje navaja, da je merska oprema, s katero bo razpolagal, ustrezna, in je kalibrirana skladno z navodili proizvajalca. Reference v ponudbi po mnenju izbranega ponudnika v celoti ustrezajo razpisnim zahtevam, pri čemer izbrani ponudnik poda tudi dodatna pojasnila k posameznim referencam. O neizpolnjevanju referenčnih pogojev za imenovanega geodeta izbrani ponudnik odgovarja, da je geodet sodeloval pri vseh referenčnih poslih, navedenih v ponudbi, iz česar sledi, da tudi imenovani geodet izpolnjuje referenčne pogoje. V zvezi z očitki, da izbrani ponudnik ni priložil podizvajalčevega pooblastila naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov, izbrani ponudnik navaja, da ga naročnik ni pozval k predložitvi tega dokazila niti ni njegove ponudbe izločil kot formalno nepopolne, poleg tega pa je mogoče blokade TRR-ja preveriti tudi iz javno dostopnih evidenc na internetu. Glede neobičajno nizkih postavk izbrani ponudnik navaja, da je pri oblikovanju ponudbene cene upošteval vse dejavnike iz razpisne dokumentacije ter da kot skupina ponudnikov razpolaga z lastno opremo, ki mu omogoča optimizacijo stroškov za izvedbo del, za katera mu vlagatelj očita neobičajno nizke cene.

Naročnik je 19. 2. 2015 sprejel sklep (dokument št. 402-8/15-32-rev), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o., za katere je iz sklepa o določitvi poslovne skrivnosti izhajalo, da jih mora naročnik varovati kot takšne. Naročnik poudarja, da je kot takšne prikril dokumente vodilnega partnerja, za katere je predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, ter dokumente partnerjev, za katere partnerja k ponudbi sicer nista priložila sklepov o določitvi poslovne skrivnosti, so pa bili označeni z oznako poslovna skrivnost. Naročnik še doda, da mora vlagatelj za izboljšanje svojega položaja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izpodbiti le odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ne da bi hkrati moral tudi zatrjevati, da je ponudba ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. nepopolna, saj ta še ni bila predmet ugotavljanja popolnosti. Zato tudi sam vpogled v ponudbo ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. ni bistven za uveljavljanje pravnega varstva v predmetnem revizijskem postopku. V zvezi z navedbami o nedopustnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da izbrani ponudnik s predložitvijo dodatnih dokumentov glede najema določene opreme ni vsebinsko spreminjal ponudbe, pač pa je šlo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v smislu podrobnejše specifikacije, katero opremo bo izbrani ponudnik dejansko imel zagotovljeno s strani najemodajalca, oziroma zadostitve naročnikove zahteve po obličnosti dokazila. Naročnik kot neutemeljene zavrača vlagateljeve navedbe, da bi moral izbrani ponudnik tudi za opremo, ki mu jo zagotavlja podizvajalec IRGO, predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Naročnik navaja, da je IRGO podizvajalec izbranega ponudnika, zato v tem primeru ne gre za sklicevanje na kapacitete subjekta, s katerim izbrani ponudnik ne nastopa v ponudbi, poleg tega pa z opremo enake vrste kot podizvajalec IRGO razpolaga tudi partner izbranega ponudnika, Zavod za gradbeništvo Ljubljana, zaradi česar tudi iz tega razloga izbranemu ponudniku dogovora s podizvajalcem IRGO ni bilo treba prilagati ponudbi. Glede očitkov vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije v zvezi z zahtevano opremo, kot izhaja iz projektne naloge, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil tista dokazila, ki jih je v zvezi s tem naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, torej izpolnjen obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 in podpisano Izjavo 4 v poglavju 10. Drugih dokazil naročnik ni zahteval. V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, da iz predloženih referenc izbranega ponudnika ne izhaja, da so bile v izvedbo kateregakoli referenčnega naročila vključene analize meritev, naročnik za vsako od priloženih referenc navede, kaj je predmet referenčnega dela obsegal, in pojasni, da so bile v vseh referenčnih delih opravljene tudi analize meritev. Naročnik dalje navaja, da referenčni pogoj, ki se nanaša na izkušnje geodeta, ni mogoče razlagati na način, kot trdi vlagatelj, da se zahtevana referenca naročnika nanaša na vse navedene elemente kumulativno, znotraj posamične reference, ampak zadostuje, da je ponudnik za navedeni kader izkazal, da ima ta vsaj eno referenco pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja opornih in/ali podpornih konstrukcij, vkopnih in/ali nasipnih brežin in voznih površin. Po presoji naročnika je imenovani geodet izbranega ponudnika s predloženimi referencami ta pogoj izpolnil. V zvezi z navedbami vlagatelja o formalni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ker v ponudbi ni predložil pooblastila podizvajalca IRGO za pridobitev podatkov o blokadah računov, naročnik pojasni, da je v razpisni dokumentaciji prišlo do napake pri sklicu na podčlen Navodil, na katerega se je nanašala zahteva po predložitvi izjave o blokadah računov podizvajalcev. Naročnik pojasni, da so morali podizvajalci priložiti sporno izjavo le v primeru, ko je ponudnik izkazoval reference tudi s podizvajalcem, ne pa tudi takrat, ko se ponudnik sklicuje na opremo podizvajalca, kar naj bi bilo razvidno iz koncepta razpisne dokumentacije. Ker gre v konkretnem primeru za neskladje v določilih razpisne dokumentacije, posledic tega ne more trpeti izbrani ponudnik in zato njegove ponudbe ni moč označiti za nepopolno, ker tega pooblastila ni priložil ponudbi. Glede neobičajno nizke ponudbe naročnik navaja, da pogoji za obligatoren postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe niso izpolnjeni, naročnik pa ni podvomil v možnost izpolnitve predmetnega javnega naročila, zato ni preverjal ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je 23. 2. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se ni opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, ker mu je delno onemogočil vpogled v ponudbo drugouvrščenega ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o., je treba izpostaviti, da je namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (kot izhaja iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN) v tem, da lahko vlagatelj zahtevek za revizijo pripravi tudi z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih lahko doseže razveljavitev naročnikovih nezakonitih odločitev v postopku oddaje javnega naročila zaradi izboljšanja svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila. V konkretnem primeru naročnik popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, J.V. Gorenje projekt d.o.o., pred sprejemom izpodbijane odločitve o oddaji naročila ni ugotavljal. Naročnik je namreč, skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), najprej razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila, potem pa preveril le popolnost ponudbe, ki je bila ocenjena kot najugodnejša (tj. ponudba izbranega ponudnika). Navedeno pomeni, da mora vlagatelj za izboljšanje svojega položaja v postopku oddaje javnega naročila v predmetnem revizijskem postopku izpodbiti le odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ne da bi moral hkrati tudi zatrjevati, da je ponudba ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. nepopolna, saj ta še ni bila predmet odločanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Posledično tudi kršitev naročnika v zvezi z vpogledom v ponudbo ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o., ki naj bi vlagatelju onemogočila zatrjevanje nepopolnosti ponudbe tega ponudnika, v tem revizijskem postopku ne more biti predmet spora. Tega se zaveda tudi vlagatelj, ki sam priznava, da vpogled v ponudbo ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. ni bistven za možnost uveljavljanja pravnega varstva v tem revizijskem postopku, ampak bo tak postal šele pri ponovni izdaji odločitve o oddaji javnega naročila. Zato bo vlagatelj lahko kršitev glede vpogleda v ponudbo ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. uveljavljal šele, ko bo naročnik ugotavljal popolnost ponudbe tudi tega ponudnika in bo ta odločitev vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevih očitkov v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo ponudnika J.V. Gorenje projekt d.o.o. ni obravnavala.

Državna revizijska komisija je obravnavala revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na ravnanje naročnika s ponudbo izbranega ponudnika.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej sporno vprašanje, ali je imel izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe zagotovljen dostop do potrebne opreme za izvajanje javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil vsebinsko neustrezno dokazilo glede zagotovitve opreme za potrebe izvajanja predmetnega javnega naročila, zato ga naročnik ne bi smel pozivati na dopolnitev ponudbe, poleg tega pa je tudi naknadno predloženo dokazilo neustrezno, saj ne izkazuje izpolnjevanja pogoja na dan poteka roka za predložitev ponudb.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na potrebno opremo, določil v podčlenu 5.1 i) Poglavja 1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bila navedeni podčlen razpisne dokumentacije spremenjen z Dodatkom št. 1 (ki je bil 17. 10. 2014 objavljen na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN10118/2014), in se upoštevajoč spremembe glasi:
» 5. Pogoji za udeležbo ponudnika pri oddaji javnega naročila
5.1 Da bi bili ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, morajo izpolnjevati pogoje za ugotavljanje sposobnosti, kot so podani v nadaljevanju v podčlenih 5.1 (a) do 5.1 (l).
Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju. Obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnikov in podizvajalcev so podani v Poglavju 10 ‐ Sposobnost.
[…]
i) Ponudnik mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme za izvajanje geotehničnih in geodetskih meritev ter programske opreme, ki je potrebna za geotehnične analize in analizo geodetskih meritev, kot je navedena v nadaljevanju. Zagotoviti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času izvedbe del na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo.
[…]
3. Minimalno potrebna oprema za izvajanje meritev inklinacij:
- oprema za vertikalno in horizonatalno inklinometrijo.
Zahtevana natančnost inklinometra je 4mm/25m.
Zahtevana natančnost horizontalnega inklinometra je +/- 2mm/25 m, resolucije 0,01 mm.

4. Minimalno potrebna oprema za izvajanje meritev pornih tlakov in nivojev vode v
piezometrih:
- oprema za vsakokratno ročno izvajanje meritev nivojev podzemne vode,
- oprema za enkratno meritev pornih tlakov ter
- 5 merilnikov podzemne vode za kontinuiran zajem podatkov s pomnilnikom
[…]
Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 ‐ Sposobnost ‐ Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del in podpisati IZJAVO 4 (Izjava o zagotovitvi in časovni razpoložljivosti glavne opreme za izvedbo del) v Poglavju 10.
[…]
Ponudnik se lahko v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN‐2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen iz katerega bo jasno razvidno katero opremo bo imel ponudnik na voljo. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči.«

Izbrani ponudnik je v ponudbi, v obrazcu 5.1 (i) – Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del, med drugim navedel dva inklinometra: inklinometer MEMS, leto proizvodnje 2007, za izvedbo meritev vertikalnih inklinacij, in inklinometer MEMS, leto proizvodnje 2012, za izvedbo meritev horizontalnih inklinacij. Pri obeh je napisal, da bo z njima razpolagal na podlagi najemne pogodbe z GR Investicije d.o.o., in to najemno pogodbo (Pogodba o najemu uslug in opreme z dne 1. 7. 2012) priložil ponudbi. Ponudbi je priložil tudi podpisano IZJAVO 4, s katero je izjavil, da bo v času gradnje zagotovil vso opremo, potrebno za izvedbo del po tem razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov.

Naročnik je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da iz sklenjene pogodbe o najemu uslug in opreme z GR Investicije d.o.o. ni jasno razvidno, katero opremo bo izbrani ponudnik imel na voljo, zato ga je s pozivom z dne 19. 11. 2014 pozval, da predloži: » […] dokazilo, kot je pisni dogovor za najem opreme MEMS 2007 in MEMS 2012 z GR Investicije d.o.o., Ljubljana, iz katerega bo jasno razvidno, katero opremo boste imeli na voljo za izvedbo predmetnega javnega naročila«.

Izbrani ponudnik je naročniku po njegovem pozivu predložil najemno pogodbo z GR Investicije d.o.o., Ljubljana, sklenjeno 24. 11. 2014, iz katere je razvidno, da je predmet pogodbe najem vertikalnega inklinometra MEMS (letnik 2007) in horizontalnega inklinometra (letnik 2012) za obdobje 8 let (2015 – 2023).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi priložil dokazilo (Pogodbo o najemu uslug in opreme), ki je bilo vsebinsko neustrezno, kar naj bi ugotovil tudi naročnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da temu ni tako. Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik priložil vsa dokazila, ki jih je za izpolnjevanje pogoja iz podčlena 5.1 i) Navodil v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. Ponudbi je priložil izpolnjen obrazec 5.1(i) – Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del, v katerem je natančno vpisal posamezne zahteve glede ponujene opremo za izvedbo del, podpisano IZJAVO 4 in Pogodbo o najemu uslug in opreme, sklenjeno med IRGO consulting d.o.o. in GR Investicije d.o.o., iz katere izhaja, da se GR Investicije d.o.o. zavezuje dati v najem opremo in inštrumente naročniku. Naročnik v zvezi s slednjo ni ugotovil, da je vsebinsko neustrezna, ampak le, da iz nje ni jasno razvidno, katero opremo bo izbrani ponudnik imel na voljo. Temu pritrjuje tudi Državna revizijska komisija, ki ugotavlja, da iz sporne najemne pogodbe ni jasno razvidno, katero opremo bo imel izbrani ponudnik na voljo, medtem ko je (kljub drugačnemu stališču vlagatelja) iz nje razvidno, da je namenjena ureditvi medsebojnih poslovnih razmerij pogodbenih strank pri najemu uslug, strojne in merilne opreme (1. člen pogodbe).

Navedena pomanjkljivost ne pomeni vsebinske neustreznosti predloženega dokazila, saj iz nobenega dela najemne pogodbe ni mogoče razbrati, da izbrani ponudnik naročniku ne ponuja tistega, kar naročnik od njega zahteva, ampak je navedena pomanjkljivost kvečjemu v tem, da je dokazilo nejasno in iz njega ni mogoče razbrati, ali zajema tudi inklinometra MEMS (2007 in 2012) za izvedbo vertikalnih in horizontalnih inklinacij. Gre za nejasno vsebino obstoječih dokumentov in ne za formalno nepopolnost ponudbe v smislu 17. točke 2. člena ZJN-2 (kot je ugotovljeno nejasnost štel naročnik), zato je bil naročnik upravičen izbranega ponudnika pozvati na pojasnilo obstoječe najemne pogodbe in ne na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (78. člen ZJN-2), kot je to storil. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da je treba razlikovati med pojasnjevanjem ponudbe in dopolnjevanjem formalno nepopolne ponudbe. Medtem, ko ZJN-2 ureja le dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe, pojasnjevanja ponudbenih dokumentov izrecno ne ureja, vendar ga tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudbe gre za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije pa seveda ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalne nepopolnosti ponudbe. Navedeno pomeni, da ponudnik tudi pri pojasnjevanju ponudbene vsebine ne sme zaobiti omejitev iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 in preko pojasnjevanja ponudbene vsebine dopolniti ali spremeniti svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je naročnik izbranega ponudnika s pozivom z dne 19. 11. 2014 pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe: »…z dokazilom, kot je pisni dogovor za najem opreme MEMS 2007 in MEMS 2012 z GR Investicije d.o.o., Ljubljana« namesto k pojasnitvi najemne pogodbe iz ponudbe. Zaradi tega se je izbrani ponudnik po presoji Državne revizijske komisije razumljivo odzval tako, da je namesto pojasnila, ali v ponudbi predložena najemna pogodba zajema tudi MEMS 2007 in MEMS 2012, ki ju je izbrani ponudnik že ponudil v ponudbi, predložil novo najemno pogodbo z GR Investicije d.o.o. Ljubljana, v kateri je konkretno opredelil, da je predmet pogodbe najem vertikalnega inklinometra MEMS (letnik 2007) in horizontalnega inklinometra (letnik 2012) za obdobje 8 let (2015 – 2023). Izbranemu ponudniku zaradi predložitve nove najemne pogodbe, ki vsebinsko v ničemer ne odstopa od tistega, kar je izbrani ponudnik že predložil v ponudbi, zgolj zaradi kasnejšega datuma sklenitve ni mogoče očitati neizpolnjevanja naročnikovih zahtev že ob oddaji ponudbe. Kot že rečeno, je ravnanje izbranega ponudnika posledica nepravilnega poziva naročnika na dopolnitev ponudbe, ki ga gre razumeti na način, da mora izbrani ponudnik predložiti drug pisni dogovor od tistega, ki je bil dan v ponudbi, čeprav bi bilo dovolj, da bi slednjega zgolj pojasnil v okviru dopustnih pojasnil ponudbenih dokumentov. Glede na to, da je že iz ponudbe mogoče razbrati, da izbrani ponudnik v predmetnem postopku javnega naročanja ponuja inklinometra MEMS 2007 in MEMS 2012 in da bo z njima razpolagal na podlagi najemne pogodbe z GR Investicije d.o.o. Ljubljana, ki jo je tudi že predložil v ponudbi, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju okoliščin primera, štela, da je izbrani ponudnik z naknadno sklenjeno predloženo najemno pogodbo le jasno potrdil tisto, na kar je bilo mogoče sklepati že iz ponudbene vsebine izbranega ponudnika, tj. obstoj najemnega pogodbenega razmerja med izbranim ponudnikom in GR Investicije d.o.o. Ljubljana za najem inklinometrov MEMS 2007 in MEMS 2012 za potrebe predmetnega javnega naročila. Zato je vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Podobno gre ugotoviti tudi glede zagotavljanja opreme za meritev pornih tlakov in nivojev vode v piezometrih, v zvezi s katero vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil vsebinsko neustrezno dokazilo, saj je predložil enostransko izjavo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, iz katere ni razvidno, za katero konkretno opremo gre.

Izbrani ponudnik je za opremo BAT IS SENZOR KIT proizvajalca SEBA HYDROMETRIE, leto proizvodnje 1998, v ponudbi, v obrazcu 5.1 (i) – Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del, napisal, da jo bo imel na voljo na podlagi najema pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane in ponudbi priložil izjavo, dano 23. 10. 2014 s strani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, da bo za potrebe predmetnega razpisa dala v najem podjetju IRGO Consulting d.o.o., opremo za meritve BAT piezometrov, in sicer opremo za meritev pornih tlakov (za enkratni odvzem podatkov in za odvzem kontinuiranih podatkov).

Tudi to predloženo dokazilo ni vsebinsko neustrezno, kot to zatrjuje vlagatelj, saj vsebina dokazila v ničemer ne nasprotuje naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Ravno nasprotno, v povezavi s podatki, predstavljenimi naročniku v obrazcu 5.1 (i), dokazuje, da bo izbrani ponudnik na podlagi sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov pri izvajanju predmetnega javnega naročila razpolagal tudi s to opremo. Naročnik je sicer izbranega ponudnika tudi v tem delu pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, ker izbrani ponudnik ni predložil pisnega dogovora, iz katerega bo jasno razvidno, katero opremo bo ponudnik imel na voljo za izvedbo predmetnega naročila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre za pomanjkljivost, ki bi terjala odpravo z dopolnitvijo formalno nepopolne ponudbe. V skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 in prakso Državne revizijske komisije je pri sklicevanju na kapacitete drugih gospodarskih subjektov bistven izkaz volje drugega subjekta, da daje svoje kapacitete na voljo gospodarskemu subjektu, ki sodeluje v postopku, kar lahko, tudi glede na zakonsko dikcijo: »[…] Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor med subjektoma […]«, stori na različne načine, ne samo s pisnim dogovorom med subjektoma. Naročnik je sicer v razpisni dokumentaciji določil strožjo zahtevo in od ponudnikov zahteval zgolj pisni dogovor z gospodarskim subjektom, na kapacitete katerega se ponudnik sklicuje, vendar gre v konkretnem primeru šteti, da je bila tudi ta zahteva izpolnjena. Izjavo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo o tem, da bo dala izbranemu ponudniku v najem opremo za meritve BAT piezometrov, je namreč izbrani ponudnik predložil v ponudbi in že s tem konkludentnim dejanjem izkazal, da sprejema njeno izjavo volje, prav tako pa jo je žigosal in podpisal in s tem potrdil, da je bila namera Fakultete za gradbeništvo in geodezijo o najemu opreme z njegove strani sprejeta, torej da je bil sklenjen pisni dogovor o najemu opreme za predmetno javno naročilo.

V zvezi s tem, da iz izjave Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ni razvidno, za katero konkretno opremo gre, pa Državna revizijska komisija ugotavlja enako kot zgoraj, da gre v tem primeru kvečjemu za nejasno dokazilo, iz katerega ni jasno razvidno, ali bo najem zajemal BAT IS SENZOR KIT proizvajalca BAT-GSM, leto proizvodnje 1998, čeprav bi lahko naročnik že na podlagi podatkov iz obrazca 5.1 (i) – Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del v ponudbi upravičeno sklepal, kaj bo predmet najema. Zato bi naročnik za razjasnitev nejasnega dokazila moral od izbranega ponudnika zahtevati pojasnila in ne dopolnitev formalno nepopolne ponudbe z dokazilom: »[…] kot je pisni dogovor subjektov za najem opreme BAT IT SENZOR KIT 1998«. Glede na naročnikov poziv se je izbrani ponudnik razumljivo odzval na način, da je naročniku poslal najemno pogodbo med IRGO Consulting d.o.o. in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, sklenjeno 25. 11. 2014, iz katere je jasno razvidno, da je predmet najemne pogodbe merilnik pornih tlakov BAT proizvajalca BAT Geosystems AB (2. člen pogodbe). Izbranemu ponudniku zaradi predložitve najemne pogodbe, ki vsebinsko v ničemer ne odstopa od tistega, kar je izbrani ponudnik že predložil v ponudbi, zgolj zaradi kasnejšega datuma sklenitve ni mogoče očitati neizpolnjevanja naročnikovih zahtev že ob oddaji ponudbe, sploh ob upoštevanju, da je zgolj sledil naročnikovemu (napačnemu) pozivu. Poleg tega so bili vsi podatki in dokazila o tem, katero opremo in na kateri podlagi bo izbrani ponudnik razpolagal v času izvajanja javnega naročila, razvidni že iz v ponudbi predloženih dokumentov, kasneje predložena najemna pogodba pa je zgolj še potrdila tisto, na kar je bilo mogoče sklepati že iz ponudbe. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik tudi za opremo, ki mu jo zagotavlja podizvajalec Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (v nadaljevanju: IRGO), predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila, tj. pisni dogovor, sklenjen za ta namen, saj se tudi v tem primeru sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi, v obrazcu 5. 1 (i) - Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del, napisal, da bo opremo za ročno izvedbo meritev nivojev podtalnice in 5 merilnikov podzemne vode za kontinuiran zajem podatkov s pomnilnikom zagotovil podizvajalec IRGO. Vendar gre hkrati ugotoviti, da je izbrani ponudnik v ponudbi, prav tako v obrazcu 5. 1 (i), za isto opremo napisal še, da z opremo za ročno izvedbo meritev nivojev podtalnice in 5 merilnikov podzemne vode za kontinuiran zajem podatkov s pomnilnikom razpolaga tudi partner izbranega ponudnika, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija izpolnjevanje pogoja le v delu, ki se nanaša na opremo, ki jo izbranemu ponudniku zagotavlja podizvajalec IRGO, hkrati pa ne zatrjuje, da v istem delu oprema, s katero razpolaga partner izbranega ponudnika, Zavod za gradbeništvo Slovenije, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, gre zaključiti, da je izbrani ponudnik naročnikov pogoj v tem delu izpolnil že z navedbo opreme, s katero razpolaga izbrani ponudnik preko partnerja, Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Zato ugotavljanje nepravilnosti pri predložitvi dokazil za opremo, ki naj bi jo izbranemu ponudniku zagotavljal podizvajalec IRGO, v ničemer ne vpliva na popolnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu, zaradi česar Državna revizijska komisija revizijskih navedb vlagatelja v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita, da ni popolna, ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil nobene dokumentacije o ustreznosti merske opreme in o redni kalibraciji opreme, kot je bilo zahtevano v projektni nalogi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da so bila v razpisni dokumentaciji poleg zahtev v zvezi z zagotavljanjem ključnih delov opreme za izvajanje predmetnega javnega naročila in dokazil za njihovo izpolnjevanje, navedenih v podčlenu 5. 1 (i) Navodil, tudi v Projektni nalogi (Poglavje 3) navedena dodatna dokazila, ki naj bi jih ponudniki predložili v ponudbi.

Iz razpisne dokumentacije, del katere je bila tudi Projektna naloga, je razvidno, da je naročnik v Projektni nalogi podrobneje opisal obseg razpisanih del. V 5. točki Projektne naloge je naročnik zapisal: »Za izvedbo vseh meritev mora izvajalec razpolagati z ustreznim kadrom in ustrezno kalibrirano in vzdrževano merilno opremo.«
V nadaljevanju te točke so bila navodila za izvedbo posameznih vrst meritev:
»[…]
5. 2 Navodila za izvedbo meritev sidrnih sil na merskih sidrih […]
Ponudnik mora k ponudbi priložiti dokumentacijo o ustrezni merski opremi za izvajanje meritev sidrnih sil, ki mora biti redno servisirana.
[…]
5. 3 Navodila za izvedbo inklinacijskih meritev […]
Pogoj za izvajanje inklinometrskih meritev je vsakoletna kalibracija inklinometra. Ponudnik mora k ponudbi predložiti dokumentacijo o redni kalibraciji opreme.
[…]
5. 5 Navodila za izvedbo ekstezometerskih meritev […]
Ponudnik mora k ponudbi priložiti dokumentacijo o ustrezni merski opremi za izvajanje meritev na glavah ekstenzometrov.«

Sporno med njima je, ali je bil izbrani ponudnik dokumentacijo o ustrezni merski opremi in redni kalibraciji opreme dolžan predložiti že v ponudbi. Naročnik namreč zatrjuje, da je pri tem, kaj mora ponudnik predložiti v ponudbi, neskladje pri posameznih določilih v razpisni dokumentaciji, katerega posledic po roku za oddajo ponudb ne morejo trpeti ponudniki.

Državna revizijska komisija je pregledala razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v podčlenu 9. Navodil, določil, da razpisna dokumentacija vsebuje naslednje dokumente: Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 1), Projektna naloga s prilogami (Poglavje 3), Obrazec ponudbe in vzorec garancije za resnost ponudbe (Poglavje 5), Obrazec pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe (Poglavje 7), Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (Poglavje 8) in Obrazci in izjave za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov v skladu z zahtevami (Poglavje 10).

Dalje gre ugotoviti, da je naročnik v podčlenu 13.1 Navodil določil dokumente, ki jih mora vsebovati ponudba, ki jo predloži ponudnik. Med drugim je tako določil, da mora ponudba vsebovati podpisano Poglavje 3 – Projektna naloga s prilogami, izpolnjeno in podpisano Poglavje 7 – Obrazec pogodbe, in izpolnjeno in podpisano Poglavje 10, vključno z vsemi zahtevanimi dokazili.

Zahteve v zvezi z zagotavljanjem ključnih delov opreme za izvajanje geotehničnih in geodetskih meritev ter programske opreme, ki je potrebna za geotehnične analize in analizo geodetskih meritev, je naročnik kot pogoj zapisal v podčlenu 5. 1 (i) Navodil: »i) Ponudnik mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme za izvajanje geotehničnih in geodetskih meritev ter programske opreme, ki je potrebna za geotehnične analize in analizo geodetskih meritev, kot je navedena v nadaljevanju. Zagotoviti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času izvedbe del na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo. […]« V nadaljevanju podčlena je naročnik predstavil ključne dele opreme in njihove lastnosti, Izpolnjevanje tega pogoja so morali ponudniki, v skladu z navodili iz 5. 1 podčlena Navodil, izpolniti na način, kot je bil naveden v posameznem pogoju, torej so morali: »[…] izpolniti obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 ‐ Sposobnost ‐ Seznam minimalne potrebne opreme za izvedbo del in podpisati IZJAVO 4 (Izjava o zagotovitvi in časovni razpoložljivosti glavne opreme za izvedbo del) v Poglavju 10.«

V Obrazcu pogodbe, ki so ga morali ponudniki priložiti ponudbi, je v 14. členu določeno, da se izvajalec obvezuje, da bo: »j) pred pričetkom izvajanja meritev naročniku predložil veljavna potrdila o servisiranju oz. veljavna potrdila o kalibraciji opreme in kopije potrdil priložil tudi k poročilu o teh meritvah;«.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je bila razpisna dokumentacija glede tega, ali morajo ponudniki dokumentacijo o ustreznosti merske opreme in redni kalibraciji opreme predložiti že v ponudbi, nekonsistentna oziroma celo nasprotujoča si v posameznih delih. Medtem, ko je naročnik v podčlenu 5. 1 (i) Navodil za dokazovanje izpolnjevanje pogoja iz tega podčlena predvidel le z izpolnitvijo obrazca 5.1 (i) v Poglavju 10 ter podpisom Izjave 4 v Poglavju 10, iz vzorca pogodbe, ki so jo morali ponudniki podpisati, pa je razvidno, da bo moral izvajalec veljavna potrdila o servisiranju in kalibraciji opreme predložiti pred začetkom izvajanja meritev, je v Projektni nalogi nasprotno zahtevano, da ponudnik dokumentacijo o ustrezni merski opremi in redni kalibraciji opreme predloži že v ponudbi. Dalje gre ugotoviti, da naročnik kljub temu, da je v projektni nalogi zahteval predložitev dokumentacije že v ponudbi, nikjer ni natančneje opredelil, katera dokumentacija bo štela za zadostno (ali zadostuje že izjava ponudnika, ali morajo biti predložena potrdila o servisiranju in kalibraciji opreme ali kaj drugega), prav tako v podčlenu 13.1 Navodil, kjer je določil dokumente, ki jih mora vsebovati ponudba, poleg podpisane Projektne naloge s prilogami in dokazil iz Poglavja 10 (med katerimi ni dokazil o ustreznosti merske opreme in njeni kalibraciji) ni zahteval drugih dodatnih dokazil v zvezi z zahtevano opremo. Zato izbranemu ponudniku, ki je na podlagi svojega razumevanja razpisne dokumentacije predložil dokazila, našteta kot obvezna pri podčlenu 5. 1 (i) Navodil, in s tem v celoti sledil naročnikovim navodilom iz podčlena 13.1 Navodil, ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z razpisno dokumentacijo, saj je bila ta dvoumna do te mere, da je dopuščala tudi takšno ravnanje ponudnikov. Pri tem velja še dodati, da izbrani ponudnik ni bil edini, ki je ponudbo pripravil tako, da je predložil le dokumentacijo, ki je bila kot obvezna našteta v podčlenu 13. 1 Navodil, kar še dodatno kaže na to, da je bilo mogoče razpisno dokumentacijo v spornem delu razumeti različno. Ker posledic nejasne oziroma dvoumne razpisne dokumentacije v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ne more trpeti ponudnik, ki je ravnal v skladu z eno od možnih razlag, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ne more slediti.

Med strankama je spor tudi o tem, ali izbrani ponudnik s predloženimi referencami izpolnjuje referenčne pogoje naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da iz nobene od predloženih referenc ne izhaja, da je šlo pri posamezni referenci za geotehnične meritve in analize oziroma za meritve visoke natančnosti, vključno z analizami izmerjenih podatkov. Vlagatelj navaja, da nobena od navedenih referenc ne ustreza naročnikovim zahtevam v celoti, ampak gre za posamične reference za geotehnične meritve, geološko – geomehansko spremljavo pri gradnji, različne geodetske storitve in opazovanja, pri čemer pa niti ena referenca ne izkazuje izpolnjevanja katerekoli od naročnikovih zahtev v celoti. Ker ni izkazano, da so bile analize vključene v izvedbo kateregakoli referenčnega naročila, tudi v primeru kumulativnega upoštevanja vseh referenc ni mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve naročnika.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. V skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, skladno z 19. točko istega člena pa je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev od 41. do 47. člena ZJN-2, nepravilna, zaradi česar jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, upoštevajoč izhodišče iz druge alineje točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (ki določa način izkazovanja tehnične sposobnosti gospodarskih subjektov), v podčlenu 5.1 (h) Navodil določil naslednji referenčni pogoj:
»h) Ponudnik ali podizvajalec mora izkazati, da je v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila izvedel kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec:

‐ vsaj dve naročili za geotehnične meritve in geotehnične analize rezultatov meritev vsako v
vrednosti najmanj 20.000,00 EUR in
‐ vsaj dve naročili za geodetske meritve visoke natančnosti za geotehnične namene, vključno z analizami, vsako v vrednosti najmanj 20.000,00 EUR.

Če so bila referenčna dela izvedena v sklopu drugih del, se zgoraj navedene vrednosti nanašajo le na zahtevano vrsto del in ne na vrednost celotnega naročila.

Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (h) v poglavju 10‐Sposobnost‐Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del. V kolikor je ponudnik istovrstna dela izvedel kot partner v skupnem nastopanju, mora izpolniti tudi kolono »odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju«.

Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 ‐ Sposobnost kot PRILOGA št. 1. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 1.

V primeru, da je ponudnik referenčna dela izvajal kot podizvajalec lahko namesto referenčnega potrdila v ponudbi predloži kopijo sklenjene pogodbe za referenčna dela in končne situacije, iz katerih bo razvidna vrednost referenčnih del.

Naročnik si pridržuje pravico, da za posamezno referenčno delo zahteva še dodatna dokazila.

V kolikor se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca/ev, mora/jo dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogoja/ev tega podčlena (obrazec 5.1 (h) in potrdila naročnikov del) priložiti podizvajalec/ci. Takšen podizvajalec mora izpolnjevati poleg pogojev, navedenih v podčlenu 5.1 (k) teh navodil tudi pogoje iz podčlena 5.1 (f) teh Navodil.

V primeru, ko ponudnik pogoje iz drugega odstavka tega podčlena izpolnjuje skupaj s podizvajalcem/i, mora tak podizvajalec izvajati javno naročilo v delu, v katerem izkazuje referenco, ponudnik pa takšnega/ih podizvajalca/ev tekom izvajanja pogodbe za dela, ki so predmet tega javnega naročila, ne sme zamenjati brez izrecnega soglasja naročnika in ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.

V primeru sklicevanja na reference nominiranega podizvajalca mora ponudnik naročniku predložiti tudi dogovor oz. pogodbo, s katero se podizvajalec zavezuje, da bo izvajal dela za katera izkazuje referenco.«

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je iz razloga, ker vlagatelj reference izbranega ponudnika izpodbija zgolj zaradi vsebinske neustreznosti izvedenih del z zahtevanimi v razpisni dokumentaciji, ne oporeka pa njihovi skladnosti z ostalimi zahtevami, določenimi v podčlenu 5.1 (h) Navodil (kot npr. času izvedbe del, vrednosti izvedenih del, in podobno), štela, da je izpolnjevanje ostalih zahtev pri obravnavanem referenčnem pogoju med strankama nesporno in je reference izbranega ponudnika preverjala le v delu, v katerem jih izpodbija tudi vlagatelj.

V zvezi z referencami za izpolnjevanje referenčnega pogoja v delu, ki se nanaša na izkazani vsaj dve naročili za geotehnične meritve in geotehnične analize rezultatov meritev, vsako v vrednosti najmanj 20.000,00 EUR, Državna revizijska komisija s pregledom ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta izpolnjevanje pogoja v tem delu izkazoval s predložitvijo petih referenc, ki jih je navedel v obrazcu 5. 1. (h):
1) referenčno delo »Geološko – geomehanska spremljava pri izvedbi zaščite gradbene jame za objekt Situla« naročnika Kraški zidar d.d., izvajalec IRGO Consulting d.o.o.,
2) referenčno delo »Geološka spremljava in geotehnične meritve med gradnjo predora Markovec« naročnika DARS d.d., izvajalec IRGO Consulting d.o.o.,
3) referenčno delo »Geološka in geomehanska spremljava gradnje predora Šentvid« naročnika DARS d.d., izvajalec IRGO Consulting d.o.o.,
4) referenčno delo »Geotehnično in hidrogeološko opazovanje stanja na obstoječi avtocestni mreži za obdobje 5 let – za sklop 1, 2, 4, 5, 6« naročnika DARS d.d., izvajalec IRGO
5) referenčno delo »Tehnično opazovanje akumulacijskega bazena HE Boštanj v letih 2010 – 2012« naročnika INFRA d.o.o. in HESS d.o.o., izvajalec Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Vlagatelj v zvezi z vsemi referenčnimi deli navaja, da v nobenem izmed njih niso hkrati vključene geotehnične meritve in geotehnične analize rezultatov meritev, pri čemer zatrjuje, da analiza rezultatov ni zajeta v samem izvajanju meritev, ampak nastopi kasneje v fazi primerjave rezultatov oz. izračunu vektorjev premika in posledično opravljeno analizo dobljenih deformacij.

Državna revizijska komisija je pregledala dokazila, ki jih je za referenčno delo, navedeno pod št. 1) »Geološko – geomehanska spremljava pri izvedbi zaščite gradbene jame za objekt Situla« v ponudbi predložil izbrani ponudnik. Iz kazala dokumenta »Zaključno poročilo geološko – geotehnične spremljave izkopa gradbene jame na Vilharjevi ulici v Ljubljani« (iz točke 6. kazala) izhaja, da je partner izbranega ponudnika izvajal inklinometrske meritve in podal tudi rezultate zadnje (4). serije meritev. Da pri tem referenčnem delu niso bile izvedene samo geotehnične meritve, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ampak tudi analize rezultatov izvedenih meritev, sta prepričljivo pojasnila tako izbrani ponudnik kot tudi naročnik. Izbrani ponudnik je v izjasnitvi do navedb vlagatelja priložil tudi tekstualni del dokumenta »Zaključno poročilo geološko – geotehnične spremljave izkopa gradbene jame na Vilharjevi ulici v Ljubljani« v delu, ki se nanaša na inklinometrske meritve, iz katerega je mogoče razbrati, kako so se izvajale inklinometrske meritve, rezultati zadnje (4.) serije meritev in komentar rezultatov meritev. Tudi naročnik je, sklicujoč se na zaključno poročilo za referenčno delo, pojasnil, da je v zaključnem poročilu (v preglednici 5) naveden spisek inklinometrov, pozicija in število izvedenih meritev in izmerjeni pomiki v 4. seriji, iz česar posredno sledi, da je partner izbranega ponudnika poleg zahtevanih meritev izvajal tudi analize meritev. Naročnik je še pojasnil, da se je pri referenčnem delu izvajalo spremljanje, izvedenih je bilo več serij meritev in ovrednoteni premiki, kar nujno vključuje analizo izvedenih meritev. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, glede na predloženo dokumentacijo, sprejela naročnikova pojasnila, da je bila pri referenčnem delu poleg geotehničnih meritev opravljena tudi geotehnična analiza rezultatov meritev. Pri tem velja še dodati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo kljub temu, da je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in se seznanil z vsebino del, kot so razvidna iz Zaključnega poročila za referenčno delo, konkretno ni pojasnil, zakaj rezultati meritev (točka 6. kazala) in spisek inklinometrov, pozicija in število izvedenih meritev in izmerjeni pomiki v 4. seriji (preglednica 5) ne predstavljajo analize rezultatov, niti se kasneje, ko naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasni, zakaj je referenca ustrezna, do njegovih navedb ni opredelil, čeprav bi se lahko (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati neustreznosti referenčnega dela »Geološko – geomehanska spremljava pri izvedbi zaščite gradbene jame za objekt Situla« naročnika Kraški zidar d.d., izvajalec IRGO Consulting d.o.o.

Kot naslednjo je Državna revizijska komisija preverila ustreznost reference, navedene pod št. 2) »Geološka spremljava in geotehnične meritve med gradnjo predora Markovec«. Pri tem je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovila, da je iz Potrdila o referenčnem delu, ki ga je izdal referenčni naročnik (tj. DARS d.d., ki je tudi naročnik predmetnega javnega naročila), razvidno, da so bile pri referenčnem delu opravljene geotehnične meritve in interpretacija geološko – geomehanskih razmer. Izbrani ponudnik in naročnik sta tudi prepričljivo pojasnila in dokazala, da je predmet referenčnega dela obsegal tako izvedbo geotehničnih meritev kakor tudi vrednotenje oz. analizo geotehničnih meritev. Naročnik je pojasnil, da je moral izvajalec referenčnega dela poleg rezultatov meritev v poročilu navesti tudi razmere med izvajanjem meritev, oceno natančnosti meritev, komentar rezultatov z razlago nepričakovanih vrednosti ter priporočila za nadaljnje meritve, zahtevano je bilo, da morajo opravljene meritve omogočati statistično analizo rezultatov meritev in določitev napak izmerjenih vrednosti, da je potrebno rezultate meritev prikazovati v primerni tabelarični in grafični obliki s komentarji, da je potrebno na videz nelogične rezultate kritično presoditi in dokazati, ali gre za dejansko obnašanje objekta ali pa za napako meritve, ipd. Izbrani ponudnik je poleg pogodbe, sklenjene med referenčnim naročnikom in izvajalcem (pogodba št. 627/09), v izjasnitvi predložil tudi ponudbo, ki je bila sestavni del te pogodbe, iz katere je razvidno, da so dela zajemala tudi vrednotenje geotehničnih meritev v predoru in na površini z ustrezno programsko opremo in interpretacijo meritev s predlogi podpornih ukrepov. Predložil je še Zaključno geotehnično poročilo za predor Markovec, ki potrjuje, da je bila poleg geotehničnih meritev opravljena tudi analiza rezultatov, saj so v njem predstavljeni bistveni rezultati in glavne ugotovitve geotehnične spremljave, kot npr. prikaz izmerjenih pomikov s komentarjem rezultatov. Vlagatelj po drugi strani svojih trditev o neustreznosti reference ni podrobneje pojasnil in tudi ne podkrepil z dokazi, prav tako se ni opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Glede na prepričljiva pojasnila izbranega ponudnika in naročnika ter upoštevaje dokaze, ki sta jih predložila, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj neustreznosti te reference ni uspel dokazati.

Ker sta za izpolnjevanje referenčnega pogoja v delu, ki se nanaša na geotehnične meritve in geotehnične analize rezultatov meritev, zadoščali že dve referenci, Državna revizijska komisija pa je na podlagi preverjanja ustreznosti prvih dveh referenc ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati njune neustreznosti z razpisnimi zahtevami, ustreznosti ostalih referenc izbranega ponudnika ni presojala, saj je izbrani ponudnik že s tema dvema referencama zadostil naročnikovi zahtevi in prve alineje podčlena 5. 1 (h) Navodil. Zato tudi morebitna neustreznost ostalih referenc ne bi v ničemer vplivala na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Vlagatelj izpolnjevanje referenčnega pogoja izpodbija dalje tudi v delu, ki se nanaša na izkazani vsaj dve naročili za geodetske meritve visoke natančnosti za geotehnične namene, vključno z analizami, vsako v vrednosti najmanj 20.000,00 EUR. Vlagatelj navaja, da iz nobene reference ni razvidno, da je šlo za meritve visoke natančnosti, ali da so bile izdelane analize izmerjenih podatkov.

Izbrani ponudnik je izpolnjevanje referenčnega pogoja v tem delu dokazoval z s predložitvijo štirih referenc, ki jih je navedel v obrazcu 5. 1. (h):
1) referenčno delo »Geodetske storitve po pogodbi št. 140-09-VSO-B6« naročnika Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., izvajalec PV Invest d.o.o.
2) referenčno delo »Geodetske storitve po pogodbi št. 92-13-VGS« naročnika Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., izvajalec PV Invest d.o.o.
3) referenčno delo »Geodetske storitve po pogodbi št. 79-12-VGP« naročnika Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., izvajalec PV Invest d.o.o.
4) referenčno delo »Pogodba o poslovno – tehničnem sodelovanju geodetske storitve« naročnika Premogovnik Velenje d.d., izvajalec PV Invest d.o.o.

V zvezi z referenco pod zaporedno št. 1), »Geodetske storitve po pogodbi št. 140-09-VSO-B6«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Potrdilo o referenčnem delu naročnika Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik pri referenčnem delu opravljal naslednja dela: vzpostavitev in izmera izhodiščne opazovalne mreže, kontrolne meritve obstoječe ravninske in višinske mreže, merjenje premikov novih objektov v času gradnje, izračun premika in natančnost premika, izmera nivelmana visoke natančnosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo za to referenčno delo nikjer ni konkretno opredelil, zakaj opisana dela ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev, medtem ko sta naročnik in izbrani ponudnik prepričljivo pojasnila in za svoje trditve predložila tudi dokaze, da je šlo pri referenčnem delu za meritve visoke natančnosti in za analizo rezultatov meritev. Naročnik je argumentirano pojasnil, da je že v referenčnem potrdilu navedeno, da je pri izvedenih delih šlo za meritve visoke natančnosti, dodatno pa je to mogoče razbrati tudi iz točke 3. pogodbe št. 140-09-VSO-B6, ki jo je na poziv naročnika predložil izbrani ponudnik, kjer je zapisano, da izmera izhodiščne mreže zajema tudi izračun in izravnavo mreže po metodi najmanjših kvadratov z oceno natančnosti določitve koordinat, da merjenje stabilnosti (merjenje premikov) novih objektov v času gradnje zajema izračun premika in natančnosti premika. Iz pogodbe izhaja tudi, da kontrolne meritve izhodiščne opazovalne mreže zajemajo tudi izračun in izravnavo mreže po metodi najmanjših kvadratov z oceno natančnosti določitve koordinat kakor tudi analizo, ki jo izkazujejo v izračunu premika in natančnosti premika. Izbrani ponudnik je predložil tudi del poročila z analizo »Opazovanje horizontalne mreže (stebrov) na območju TEŠ-A« in »Nivelman visoke natančnosti na območju Termoelektrarne Šoštanj«, iz katerih je razvidno, da je šlo tudi za analize meritev. Vlagatelj predstavljenim argumentom ni nasprotoval, čeprav je imel možnost opredeliti se do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Zato je Državna revizijska komisija sledila prepričljivim pojasnilom naročnika in izbranega ponudnika in dokazom, s katerimi sta podkrepila svoje trditve, in zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati neustreznosti te reference.

Podobno gre ugotoviti tudi glede reference pod zaporedno št. 2), »Geodetske storitve po pogodbi št. 92-13-VGS«. Medtem, ko vlagatelj svojih trditev o neustreznosti reference ni podrobneje pojasnil in tudi ne podkrepil z dokazi, prav tako se ni opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sta na drugi strani izbrani ponudnik in naročnik prepričljivo pojasnila, zakaj je referenca ustrezna. Državna revizijska komisija je sledila z dokazi podkrepljeni argumentaciji izbranega ponudnika in naročnika, da je iz pogodbe št. 92-13-VGS razvidno, da so referenčna dela poleg ostalega zajemala merjenje posedanj in premikov zgradb ter geodetske meritve zgrajenih objektov, med katere sodi izvedba geometričnega nivelmana z izravnavo obstoječih reperjev, vgrajenih v zgradbe in cestišča. Poleg Pogodbe o izvajanju geodetskih storitev št. 92-13-VGS je izbrani ponudnik v izjasnitvi priložil tudi Poročilo o izmeri vertikalnih premikov na območju Termoelektrarne Šoštanj v letu 2013, v katerem je, kot pojasnita izbrani ponudnik in naročnik, prikazan del rezultatov obdelave izmere vertikalnih premikov na območju Termoelektrarne Šoštanj v letu 2013. Oboje izkazuje, da so bile pri referenčnem delu izvedene geodetske meritve visoke natančnosti kot tudi analize teh meritev, zato je Državna revizijska komisija sledila pojasnilom naročnika in izbranega ponudnika in zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati neustreznosti te reference.

Ker sta za izpolnjevanje pogoja v delu, ki se nanaša na reference za geodetske meritve visoke natančnosti za geotehnične namene, vključno z analizami, zadoščali že dve referenčni deli, Državna revizijska komisija pa je na podlagi preverjanja ustreznosti prvih dveh referenc ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati njune neustreznosti z razpisnimi zahtevami, ustreznosti ostalih referenc izbranega ponudnika ni presojala. Ker je izbrani ponudnik že s tema dvema referencama zadostil naročnikovi zahtevi iz druge alineje podčlena 5. 1 (h) Navodil, tudi morebitna neustreznost ostalih referenc ne bi v ničemer vplivala na pravilnost in posledično popolnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Vlagatelj dalje izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenčnih pogojev za kadre.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v podčlenu 5. 1 j) Navodil določil naslednji pogoj:
»Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila in so odgovorni za izvedbo razpisanih del.

Ponudnik mora zagotoviti sestavo delovne skupine, ki bo zagotavljala kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. V delovno skupino morajo biti vključeni spodaj navedeni strokovnjaki, ki izpolnjujejo v nadaljevanju navedene pogoje, kot sledi:
[…]
Geodet:
- […]
- mora imeti vsaj 1 referenco v zadnjih petih letih od objave predmetnega javnega naročila pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja opornih in/ali podpornih konstrukcij in vkopnih in/ali nasipnih brežin in voznih površin.
[…]
Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (j) v poglavju 10 […]
K obrazcu 5. 1 (j) mora ponudnik priložiti kopije prvih strani poročil/elaboratov za navedena referenčna dela […] ali referenčna potrdila naročnikov del, ki jih navaja v obrazcu. […]«

Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je v obrazec 5.1 (j) za geodeta imenoval J.S. in zanj izkazoval izpolnjevanje referenčnega pogoja z naslednjimi referencami:
1) referenčno delo »Izmera vertikalnih premikov na območju TEŠ v letih 2012 in 2013« naročnik Termoelektratna Šoštanj d.o.o.
2) referenčno delo »Tehnološki elaborat – geodetski monitoring TEŠ« naročnik Termoelektratna Šoštanj d.o.o.
3) referenčno delo »Geodetski monitoring opazovalne mreže Pesje v 2012«, naročnik Premogovnik Velenje
4) referenčno delo »Opazovanje horizontalnih in vertikalnih premikov pregradnih objektov Za travnikom in Bukovžlak«, naročnik Premogovnik Velenje.
Za vsa referenčna dela je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi Potrdila o referenčnem delu za kader.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik, glede na razpisno zahtevo, izpolnjevanje referenčnega pogoja za imenovanega geodeta za vse naštete elemente izkazovati kumulativno, znotraj posamične reference, česar izbrani ponudnik ni izkazal. Pa tudi, če bi seštevali posamične reference, po prepričanju vlagatelja nobena od štirih referenc za imenovanega geodeta J.S. niti posamično niti vse skupaj ne izpolnjujejo zahteve po geodetskem spremljanju konstrukcij in brežin in voznih površin.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pri zatrjevanju neizpolnjevanja referenčnega pogoja za imenovanega geodeta referenčni pogoj interpretira na strožji način, kot je to izhajalo iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je glede na referenčni pogoj za geodeta, kot je zapisan v podčlenu 5.1 (j) Navodil, zadoščalo, da je ponudnik za navedeni kader izkazal, da ima imenovani geodet vsaj eno referenco pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja opornih in/ali podpornih konstrukcij, vsaj eno referenco pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja vkopnih in/ali nasipnih brežin in vsaj eno referenco pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja voznih površin, pri čemer je lahko imenovani kader zahtevane reference pridobil bodisi v okviru enega naročila bodisi v okviru treh ločenih naročil. Naročnik namreč nikjer ni določil, da mora biti referenca za vse tri elemente izkazana znotraj enega naročila, niti vlagatelj ne navede drugih razlogov, ki bi utemeljevali takó strogo razlago pogoja, zaradi česar gre šteti, da je za izpolnjevanje pogoja zadoščalo, če so bile reference za vsakega od naštetih elementov pridobljene pri različnih naročilih.

Zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila, ali je izbrani ponudnik z referenčnimi deli za imenovanega geodeta, J. S., izpolnil pogoj na način, kot se je to zahtevalo v razpisni dokumentaciji.

V zvezi z referenčnim delom, v obrazcu 5. 1 (j) navedenim pod št. 1) (Izmera vertikalnih premikov na območju TEŠ v letih 2012 in 2013) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi (v skladu z razpisno zahtevo) predložil dve Potrdili o referenčnem delu za kader referenčnega naročnika Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., v katerih je referenčni naročnik potrdil, da je imenovani geodet, J. S., sodeloval pri referenčnih delih »Izmera vertikalnih premikov na območju Termoelektrarne Šoštanj v letih 2012 in 2013«, kjer so bila opravljena naslednja dela: »izmera preko 400 točk – reperjev, vgrajenih zunaj in znotraj objektov, žerjavni progi in industrijski cesti z metodo geometričnega nivelmana«. Medtem, ko je vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj splošno navajal, da iz referenčnih potrdil ni razvidno izpolnjevanje zahteve po geodetskem spremljanju konstrukcij in brežin in voznih površin, ne da bi konkretno opredelil, zakaj dela, opisana v izpostavljenih Potrdilih o referenčnem delu za kader, ne ustrezajo razpisnim zahtevam, je nasprotno naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo argumentirano in prepričljivo razložil, zakaj je to referenčno delo ustrezno. Naročnik je pojasnil, da se referenca nanaša na izmero vertikalnih premikov, za kar sta potrebni najmanj dve meritvi iste točke v časovnem obdobju, s čimer je izpolnjen pogoj geodetskega spremljanja stanja. Nadalje iz reference izhaja, da se meritve nanašajo tudi na žerjavno progo in industrijsko cesto, pri čemer cesta v svojem pomenu kot širši pojem vključuje tudi vozišče, ki je v osnovi bistveni element ceste in razlog njenega obstoja, vozišče in posledično vozna površina pa element, ki je predmet spremljanja. Naročnik je zaključil, da je z navedeno referenco izbrani ponudnik za geodeta izpolnil pogoj geodetskega spremljanja voznih površin. Ob upoštevanju naročnikovih pojasnil, predloženih dokazil in odsotnosti vlagateljevih argumentov, ki bi Državno revizijsko komisijo prepričali v nasprotno, je Državna revizijska zaključila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da referenčno delo »Izmera vertikalnih premikov na območju TEŠ v letih 2012 in 2013« ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede reference pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja voznih površin.

Podobno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za referenčno delo »Tehnološki elaborat – geodetski monitoring TEŠ«, pri katerem iz v ponudbi priloženega Potrdila o referenčnem delu za kader izhaja, da je J. S. sodeloval pri monitoringu stabilnosti urejene brežine hladilnega stolpa bloka 6 ter pobočja okoli novo zgrajenega opornega zidu v obdobju 2011-2012, skupaj 27 meritev. Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavi, da je ponudnik z geodetskimi meritvami opazoval samo eno brežino in en oporni zid, vendar Državna revizijska komisija ne vidi razloga, zakaj bi bilo to sporno za izpolnjevanje referenčnega pogoja, v katerem se je zahtevala referenca ravno za geodetsko spremljanje stanja nasipnih brežin in opornih konstrukcij. Prav tako vlagatelj za zatrjevanje, da opazovanje brežine in opornega zidu ni bilo izvedeno v okviru geotehničnega monitoringa, ni predložil nobenih dokazov, ki bi to potrjevali, nasprotno pa podatki iz Potrdila o referenčnem delu za kader, kjer je izrecno zapisano, da je pri referenčnem delu šlo za geodetski monitoring TEŠ, izkazujejo izpolnjevanje referenčnega pogoja tudi v delu, ki se nanaša na izvedbo geodetskega spremljanja stanja opornih oziroma nasipnih brežin. Zato je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da to referenčno delo ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede reference pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja nasipnih brežin in reference pri izvedbi geodetskega spremljanja stanja opornih konstrukcij.

Ker gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik že z obravnavanima referenčnima deloma izpolnil referenčni pogoj iz podčlena 5. 1 j) Navodil za imenovanega geodeta J. S., Državna revizijska komisija ni presojala skladnosti preostalih dveh referenc, saj ugotovitev o njuni (ne)ustreznosti ne bi v ničemer vplivala na ugotovitev o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil podizvajalčevega pooblastila naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov, čeprav bi to glede na navodila v razpisni dokumentaciji moral storiti. Izbrani ponudnik se je namreč v ponudbi skliceval na opremo podizvajalca in z njim dokazoval tudi referenčni pogoj, razpisna dokumentacija pa je v tem primeru zahtevala predložitev podizvajalčevega pooblastila naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik kot svojega podizvajalca v ponudbi imenoval IRGO in se je v ponudbi skliceval na njegovo opremo in na njegove reference. Med strankama tudi ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil pooblastila podizvajalca IRGO naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov. Čeprav je med njima spor o tem, ali je bil podizvajalec na podlagi podčlena 5. 1 f) Navodil (ki je določal pogoj glede blokade posameznega računa več kot 15 dni v zadnjih 6 mesecih pred rokom za oddajo ponudb in se je glede podizvajalca skliceval na podčlen 5. 1 i) Navodil) dolžan predložiti pooblastilo naročniku, na podlagi katerega bo naročnik v primeru dvoma o resničnosti navedb v izjavi lahko pridobil podatke glede morebitnih blokad računov pri vseh bankah, pri katerih ima odprte račune, Državna revizijska komisija ugotavlja, da to niti ni bistveno za rešitev spora. Med njima namreč ni sporno, da je moral sporno pooblastilo naročniku za pridobitev podatkov o blokadah računov podizvajalec predložiti tudi v primeru, ko se je ponudnik skliceval na njegove reference, kar v zahtevku za revizijo prav tako zatrjuje vlagatelj. V tem primeru je, kot to naročnik sam poudari, v podčlenu 5. 1 k) Navodil jasno zapisano, da mora v primeru, da se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca, takšen podizvajalec za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz podčlena 5. 1 f) Navodil podpisati Izjavo o blokadah računov podizvajalca in predložiti pooblastilo naročniku po pripadajočem vzorcu v poglavju 10 sposobnost – Vzorec pooblastila – obrazec 5. 1 (f), na podlagi katerega bo naročnik v primeru dvoma o resničnosti navedb v izjavi lahko pridobil podatke glede morebitnih blokad računov pri vseh bankah, pri katerih ima odprte račune.

Glede na nesporno dejstvo, da se je izbrani ponudnik v ponudbi skliceval na reference podizvajalca IRGO, bi torej podizvajalec IRGO, glede na zahtevo iz podčlena 5. 1 k) Navodil, moral v ponudbi predložiti pooblastilo naročniku za preveritev podatkov o morebitni blokadi računov pri vseh bankah, pri katerih ima odprte račune. Ker tega ni storil, njegova ponudba v trenutku, ko jo je naročnik izbral kot najugodnejšo, ni bila popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zaradi česar mu naročnik javnega naročila ne bi smel oddati. V drugem odstavku 41. člena ZJN-2 je jasno zapisano, da naročnik odda javno naročilo potem, ko razvrsti ponudbe glede na merila in preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena za najugodnejšo, popolna. Ponudba izbranega ponudnika je bila zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v trenutku oddaje javnega naročila formalno nepopolna, saj ni bila popolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zato bi jo lahko izbrani ponudnik pod pogoji iz 78. člena ZJN-2 dopolnil (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, ampak je njegovo ponudbo označil za popolno, čeprav ta v trenutku oddaje javnega naročila ni bila popolna, je kršil drugi odstavek 41. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu štela za utemeljene.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe o neobičajno nizkih cenah v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik po ponujenih cenah ne more izvesti predmetnega naročila, zato bi moral naročnik preveriti neobičajno nizke postavke in ustrezno reagirati, saj obstaja upravičen dvom v možnost izpolnitve predmetnega naročila po ponudbenih cenah izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu v nekaterih postavkah sklopa 3 podal izjemno nizke vrednosti, ki vzbujajo dvom v izvedljivost razpisanih del. Po navedbah vlagatelja naj bi šlo predvsem za vrednotenje operativnih vrtalnih del in vgradne merilne opreme za spremljanje podzemne vode, pri katerih cene izbranega ponudnika v primerjavi s tabelo ocenjenih vrednosti del podjetja DRI (orientacijske vrednosti) veliko odstopajo.

Neobičajno nizka ponudba je skladno z 21.a točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.

Ravnanje z neobičajno nizko ponudbo je urejeno v 49. členu ZJN-2, kjer je določeno, da mora naročnik v primeru, če meni, da je glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o tistih elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. V primeru, da ob posvetovanju s ponudnikom in ob upoštevanju pridobljenih dokazil naročnik še vedno ocenjuje ponudbo za neobičajno nizko, lahko to izloči. Ne glede na njegov dvom o možnosti izvedbe naročila pa ZJN-2 pod določenimi pogoji predvideva tudi za naročnika obligatoren postopek preverjanja ponudbe: naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe in je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zakonski pogoji iz 49. člena ZJN-2 za obligatorno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika niso bili izpolnjeni, saj vrednost ponudbe izbranega ponudnika ni za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti vseh šestih pravočasnih ponudb, ki jih je naročnik prejel (vrednost ponudbe izbranega ponudnika je za 15,80 % nižja od povprečne vrednosti vseh ponudb). Zato naročnik njegove ponudbe ni bil dolžan preveriti. Navedeno pa ne pomeni, da naročnik kljub temu ni upravičen najugodnejšega ponudnika pozvati k pojasnilu ponudbe. Vendar pa je odločitev o tem (skladno s prakso Državne revizijske komisije, npr. zadeve št. 018-238/2011, 018-111/2013, 018-196/2014 idr.), ali bo začel postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe, prepuščena naročnikovi avtonomni presoji o tem, ali obstaja sum o neobičajno nizki ponudbi.

Iz predložene dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno zavrniti. Nasprotno. Iz naročnikove dokumentacije (odločitve o oddaji naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšne odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. Zato so v obravnavanem primeru povsem irelevantne revizijske navedbe o nizki vrednosti posameznih postavk ponudbene cene in se posledično Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da ponudbena cena izbranega ponudnika zaradi nizkih cen pri izpostavljenih postavkah v sklopu 3 ni sestavljena na način, ki bi bil skladen s pravili poštene konkurence.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da podajanje nizkih cen v ponudbah z vidika prava javnih naročil načeloma ni nedopustno, ter da je oblikovanje cen ponudnika njegova poslovna odločitev, v katero se praviloma ne more poseči oziroma je to mogoče le izjemoma v skladu z zakonom. V primeru suma (pre)nizkih cen je lahko način izvedbe storitve oziroma vprašanje pokrivanja stroškov stvar izvajalčevih objektivnih konkurenčnih prednosti (kar v konkretnem primeru deloma zatrjuje tudi izbrani ponudnik). Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), ki naročnika zavezuje, da mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja. Nizka cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe.

Res pa je, da je v določenih okoliščinah lahko (pre)nizka cena tudi posledica protipravnega ravnanja ponudnika in je kot taka prepovedana. Za te primere ZJN-2 določa, da je ponudba, ki je sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. Kršitev pravil poštene konkurence pri oblikovanju ponudbene cene torej v postopku javnega naročanja lahko pomeni tudi nepravilnost in nepopolnost ponudbe.

Pravila poštene konkurence so določena v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/2008 in spremembe; v nadaljevanju: ZPOmK-1), v skladu s katerim je za ugotavljanje kršitev pravil poštene konkurence pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: agencija), ki mora postopati po pravilih, določenih v ZPOmK-1, zoper njene odločbe pa je dopustno sodno varstvo. Kot je Državna revizijska komisija npr. že v zadevah št. 018-5/2014 in 018-196/2014 pojasnila, Državna revizijska komisija ne more sama ugotavljati, ali je posamezen gospodarski subjekt pri nastopanju v postopku oddaje javnega naročila ponudbo sestavil na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. S tem bi prekoračila svoje pristojnosti oz. bi posegla v pristojnosti državnega organa, ki je v skladu z ZPOmK-1 pristojen za ugotavljanje kršitev pravil poštene konkurence in ki je dolžan te kršitve ugotavljati v postopku, za katerega veljajo posebna pravila. Državna revizijska komisija je seveda vezana na pravnomočne odločitve agencije – če ta ugotovi, da je določen ponudnik ponudbo sestavil na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, mora v postopku pravnega varstva po ZPVPJN ugotoviti njeno nepravilnost in nepopolnost ter v skladu s svojimi pristojnostmi razveljaviti morebitno odločitev naročnika, da tako ponudbo izbere kot najugodnejšo. Po drugi strani pa to pomeni, da v primeru, če agencija take odločbe (še) ni izdala, Državna revizijska komisija ne more sama presojati ravnanja posameznega ponudnika z vidika določb ZPOmK-1 oz. mora šteti, da kršitev pravil poštene konkurence v predpisanem postopku (še) ni bila ugotovljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v primeru, kot je ta v obravnavani zadevi, ko vlagatelj zgolj zatrjuje kršitev pravil poštene konkurence, ne da bi predložil odločbo agencije, ki bi te kršitve izkazovala, Državna revizijska komisija nima podlage za ugotovitev, da je izbrani ponudnik ponudbo sestavil na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika v trenutku, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, ni bila popolna, zaradi česar je bila naročnikova odločitev o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in posledično oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku preuranjena in zato neutemeljena. Naročnik je s tem kršil 41. člen ZJN-2 v zvezi z 79. členom ZJN-2, zato je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 402-25/14-SNR/32) z dne 9. 1. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, kjer bo moral naročnik, upoštevajoč ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa, izbranega ponudnika pozvati na odpravo formalno nepopolne ponudbe, potem pa sprejeti eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov plačane takse v višini 12.173,99 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija (upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN) kot potrebni strošek priznava strošek plačane takse v priglašeni višini 12.173,99 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 12.173,99 EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke tega sklepa.

V Ljubljani, 24. 3. 2015


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
– Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana
– Dars d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
– IRGO consulting d.o.o., Slovenčeva ulica 93, Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu