018-037/2015 Psihiatrična klinika Ljubljana

Številka: 018-037/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava hitrih imunokemijskih testov in dodatnega materiala za ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih substanc za obdobje dveh let«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mikro + Polo, d.o.o., Zagrebška 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana – Polje (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.3.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava hitrih imunokemijskih testov in dodatnega materiala za ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih substanc za obdobje dveh let«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 430-6/1/2014-3, z dne 13.1.2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.111,67 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5.12.2014, pod št. objave NMV5520/2014. Z dokumentom »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 430-6/1/2014-3, z dne 13.1.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Prohealth, d.o.o., Stegne 13, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, medtem ko naročnik popolnosti vlagateljeve ponudbe ni presojal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23.1.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in vseh nadaljnjih ravnanj naročnika ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Izbrani ponudnik je v predračunu za postavke 13, 16 in 19 navedel, da ponuja artikle proizvajalca Biognost, predložil pa je vzorce proizvajalca Innovacon. Poleg tega iz predložene deklaracije o skladnosti proizvajalca Biognost izhaja, da izdelek naveden v predračunu za postavko 13 sploh ne obstaja. Izbrani ponudnik je tehnično ustreznost v predračunu za postavko 17 navedenega izdelka proizvajalca Innovacon dokazoval z deklaracijo o skladnosti proizvajalca Acon. Pri številnih postavkah (npr. 1, 6 in 9) je izbrani ponudnik kot dokaz tehnične ustreznosti ponudbe predložil vzorce, ki nimajo v razpisni dokumentaciji zahtevane oznake CE. Iz predloženih vzorcev za postavki 2 in 9 ni mogoče ugotoviti, ali ustrezajo zahtevam naročnika, saj iz njih ni razvidno, kdo je proizvajalec. Po mnenju vlagatelja se te napake v ponudbi izbranega ponudnika nanašajo na tehnične specifikacije predmeta naročanja, zato dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe v tem delu ni dopustno. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, ker v letu 2013 ni izvedel dobav imunokemijskih testov in dodatnega materiala v vrednosti 40.000 EUR.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 2.2.2015, s katero se je izjasnil do navedb vlagatelja (v nadaljevanju: vloga z dne 2.2.2015), zavrača vse navedbe vlagatelja kot neutemeljene.

Naročnik je s sklepom z dne 13.2.2015 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da pozna trg in produkte, ki jih ponuja izbrani ponudnik, saj je od njega v preteklosti že naročal tovrstno blago. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da artikli, ki jih je izbrani ponudnik navedel v predračunu za postavke 13, 16 in 19 ustrezajo predloženim vzorcem. Ker gre za identične artikle, je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil kar vzorce Innovacona, saj Biognost izdelke, ki jih za njega izdela družba Innovacon, prodaja pod svojo lastno blagovno znamko. Gre za enake produkte, ki ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da gre zgolj za drugačno ovojno embalažo, zato bi bila lahko ponudba izbranega ponudnika kvečjemu formalno nepopolna. Ker je naročnik lahko sam preveril izpolnjevanje pogoja, izbranega ponudnika ni pozval k odpravi formalne pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik je vlogi z dne 2.2.2015 predložil enake ponujene vzorce v embalaži proizvajalca Biognost, in s tem izkazal, da gre za popolnoma identične vzorce, prav tako pa je odpravil morebitno formalno pomanjkljivost ponudbe. Glede revizijskih očitkov, da izdelek, naveden za postavko 13, ne obstaja, naročnik pojasnjuje, da je zaradi poznavanja ponujenih izdelkov spregledal tipkarsko napako na predloženi deklaraciji o skladnosti za ponujeni izdelek in posledično izbranega ponudnika ni pozval na odpravo formalne pomanjkljivosti ponudbe. To pomanjkljivost je izbrani ponudnik odpravil, ko je v vlogi z dne 2.2.2015 predložil ustrezno deklaracijo o skladnosti in ponujeni vzorec, ter s tem izkazal obstoj in ustreznost ponujenega izdelka. Naročnik je seznanjen, da se je proizvajalec Acon preimenoval v Innovacon. Nadalje naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki izpolnjevanje pogoja, da je ponujeno blago označeno z oznako CE, izkazujejo na način, da se oznaka CE nahaja na blagu, ampak s predložitvijo CE certifikata. Revizijski očitki, da vzorci za postavki 2 in 9 niso od v predračunu navedenega proizvajalca, so po mnenju naročnika pavšalni, poleg tega naročnik ni zahteval, da morajo biti na izdelku oziroma embalaži navedeni podatki o proizvajalcu oziroma produktu. Naročnik navaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), saj če izbrani ponudnik ne bi predložil nobenih vzorcev, bi ga bil naročnik dolžan pozvati na dopolnitev ponudbe. Naročnik še opozarja, da je novela ZJN-2E bistveno spremenila določbe v zvezi z formalno nepopolno ponudbo, temu pa je sledila tudi praksa Državne revizijske komisije (npr. odločitev 018-260/2014). Glede revizijskih očitkov o neizpolnjevanju referenčnega pogoja naročnik zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe povsem pavšalne, poleg tega pa je vrednost referenčnega posla, katero je preveril na podlagi kontne kartice, vpisal v referenčno potrdilo sam.

Vlagatelj v vlogi z dne 16.2.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je podjetje Biognost pravno formalno proizvajalec s svojo blagovno znamko, svojimi testi in certifikati. Vlagatelj še dodaja, da v kolikor so izdelki Biognost identični izdelkom Innovacon, potem izdelki Biognost ne izpolnjujejo tehničnih zahtev naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 18.2.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj najprej zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil neustrezne vzorce, zato ponudba izbranega ponudnika vsebuje napake, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja. Ker po mnenju vlagatelja dopolnjevanje ali spreminjanje ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni dopustno, bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil ustrezne vzorce, zaradi morebitnih pomanjkljivosti predloženih vzorcev pa bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot formalno nepopolno ponudbo, vendar pa je te pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik oziroma izbrani ponudnik odpravil.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna. Naročnik mora ponudbo, ki ni popolna, izločiti (prvi odstavek 80. člen ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (17. točka 2. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Že na tem mestu Državna revizijska komisija opozarja, da je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost za tisti del ponudbene dokumentacije, v kateri ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ponudnika brezpogojno zavezuje. Ponudniki morajo biti pri izpolnjevanju tega dela ponudbene dokumentacije še posebno pazljivi tudi iz razloga, ker predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki lahko namreč, kot že navedeno, v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar pa naročnik (med drugim) ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Predmet konkretnega javnega naročila je dobava imunokemijskih testov in dodatnega materiala za ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih substanc. V razpisni dokumentaciji je naročnik pripravil obrazec P-5 »Specifikacije (datoteka P-5_Specifikacije)« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun), v katerem je v 24 postavkah določil količino in tehnične specifikacije zahtevanih izdelkov, ponudniki pa so morali v navedeni dokument (med drugim) vpisati »proizvajalca in tovarniško ime« ponujenega izdelka, pri čemer je naročnik določil, da ponudniki kot tovarniško ime vpišejo »zaščiteno ime, blagovno znamko oziroma drugo opredelitev, ki nedvoumno opredeli artikel«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji glede ponujenih izdelkov zahteval, da ponudnik za vse ponujene izdelke predložiji prevod navodil v slovenskem jeziku (točki 7.1.6 in 7.2.6 »Navodil ponudnikom«), da je ponujeno blago označeno z oznako CE (točka 7.1.7 »Navodil ponudnikom«), kar ponudniki izkažejo s predložitvijo kopije CE certifikata (točka 7.2.7 »Navodil ponudnikom«), in da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo vzorce za izdelke za postavke od 1 do 20 ponudbenega predračuna, pri čemer morajo biti ponujeni vzorci skladni s ponudnikovimi navedbami v predračunu in skladni z naročnikovimi zahtevami (točki 7.1.8 in 7.2.8 »Navodil ponudnikom«).

Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za postavke 13 (testna panelna ploščica za namakanje za detekcijo osmih PAS v urinu), 16 (testna ploščica za detekcijo tramadola v urinu) in 19 (testni trak ali testna ploščica za ugotavljanje nosečnosti v urinu) ponudbenega predračunu navedel izdelke proizvajalca Biognost (za postavko 13 »BIOGNOST, DOA MultiGnost 8 test panel ploščica«, za postavko 16 »BIOGNOST, AbuGnost TRA test ploščica« in za postavko 19 »BIOGNOST, GRAVIGNOST ULTRA LABO«) ter da je izbrani ponudnik za navedene postavke kot vzorce ponujenih izdelkov predložil izdelke proizvajalca Innovacon. Ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja in ob upoštevanju zahteve razpisne dokumentacije, da so ponudniki za popolno ponudbo dolžni v ponudbeno dokumentacijo predložiti vzorce ponujenih izdelkov, ki so skladni s ponudnikovimi navedbami v ponudbenem predračunu in skladni z naročnikovimi zahtevami, Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik predložil vzorce skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da ponudniki v ponudbenem predračunu navedejo proizvajalca ponujenega izdelka, zato bi moral izbrani ponudnik (ob upoštevanju, da je v ponudbenem predračunu navedel proizvajalca Biognost) v ponudbeno dokumentacijo predložiti vzorce proizvajalca Biognost oziroma (ob upoštevanju, da je v ponudbeno dokumentacijo predložil izdelke proizvajalca Innovacon) v ponudbenem predračunu navesti proizvajalca Innovacon. Navedenega ne morejo spremeniti (neizkazane) trditve naročnika, da proizvajalec Innovacon proizvaja izdelke za Biognost, zaradi česar gre po navedbah izbranega ponudnika in naročnika pri predloženih vzorcih »zgolj za drugačno embalažo«, oziroma da naj bi bili izdelki Biognost, navedeni v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika za sporne postavke, identični predloženim vzorcem proizvajalca Innovacon. Naročnik je namreč zahteval, da ponudniki ponujeni izdelek konkretizirajo z navedbo proizvajalca in tovarniškega imena v ponudbenem predračunu ter s predložitvijo vzorcev, zato po roku za oddajo ponudb razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu ni mogoče razumeti na način, da proizvajalec predloženih vzorcev ni relevanten, ampak je bistveno zgolj, da predloženi vzorci ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Poleg tega je v konkretnem primeru potrebno pritrditi tudi navedbam vlagatelja, da je »Biognost pravno formalno proizvajalec s svojo blagovno znamko«, saj Zakon o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009) v 16. točki 9. člena določa, da je proizvajalec medicinskih pripomočkov poslovni subjekt, odgovoren za načrtovanje, izdelavo, pakiranje in označevanje medicinskega pripomočka, preden je ta dan na trg pod njegovim lastnim imenom, ne glede na to, ali te postopke opravlja ta oseba ali pa v njenem imenu tretja oseba. To pomeni, da v konkretnem primeru ni relevantno, kdo dejansko izdeluje izdelke navedene v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika, saj so ti izdelki, kot je to razvidno iz Izjave o skladnosti proizvajalca za sporne izdelke in navodil za uporabo za sporne izdelke, dani na trg kot izdelki proizvajalca Biognost. Državna revizijska komisija zato pritrjuje navedbam vlagatelja, da v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika predloženi vzorci za postavke 13, 16 in 19 ponudbenega predračuna niso skladni s ponudnikovimi navedbami v ponudbenemu predračunu za navedene postavke, zato posledično izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve določene v razpisni dokumentaciji v točki 7.1.8 in 7.2.8 »Navodil ponudnikom«.

Med strankama nadalje ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik za postavke 1 (testna ploščica za detekcijo BZO v urinu), 6 (testna ploščica za detekcijo metadona v urinu) in 9 (testna ploščica za detekcijo BUP v urinu) ponudbenega predračuna predložil vzorce, ki na embalaži nimajo oznake CE. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da je v razpisni dokumentaciji kot način izkazovanja zahteve, da je ponujeno blago označeno z oznako CE, zahteval predložitev CE certifikata, prav tako Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da morajo predloženi vzorci imeti oznako CE. Vendar zahteva, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti vzorec ponujenega izdelka, že po naravi stvari pomeni, da mora vzorec ustrezati tehničnim specifikacijam, saj mora biti kasneje dobavljena stvar po svojih lastnostih skladna z vzorcem. Zato je potrebno naročnikovo zahtevo, da mora biti ponujeno blago označeno z oznako CE (točka 7.1.7 »Navodila ponudnikom«), v povezavi z zahtevo, da ponudniki predložijo vzorce ponujenih izdelkov, ki so skladni z naročnikovimi zahtevami (točka 7.1.8 »Navodila ponudnikom«), razumeti na način, da so ponudniki v ponudbeno dokumentacijo morali predložiti vzorce ponujenih izdelkov z oznako CE. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik za postavke 1, 6 in 9 ponudbenega predračuna ni predložil vzorcev izdelkov z oznako CE, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil vzorcev, ki izpolnjujejo zahteve naročnika.

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da je izbrani ponudnik za postavki 2 (testna ploščica za detekcijo COC v urinu) in 9 (testna ploščica za detekcijo BUP v urinu) ponudbenega predračuna predložil vzorce, iz katerih ni razviden proizvajalec, Državna revizijska komisija pritrjuje tudi navedbam vlagatelja, da posledično ni mogoče ugotoviti, ali so predloženi vzorci za navedeni postavki ponudbenega predračuna skladni z zahtevami naročnika.

Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pritrjuje vlagatelju, da ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenih delih ni mogoče označiti kot formalno nepopolne ponudbe. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da se je z novelo ZJN-2E spremenil pomen formalno nepopolne ponudbe, vendar pa naročnik spregleda, da ZJN-2 v tretjem odstavku 78. člena prepoveduje dopolnjevanje in spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V konkretnem primeru je nerelevantno tudi sklicevanje naročnika na odločitev Državne revizijske komisije številka 018-260/2014, v smislu, da ZJN-2E pod določenimi pogoji dopušča spremembo ponudbe iz nepopolne ponudbe v popolno, saj je dejansko stanje v navedeni zadevi bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in s tokratno zadevo ni primerljivo. V navedeni zadevi je bilo namreč sporno vprašanje zamenjave podizvajalca, medtem ko se v konkretnem primeru sporno vprašanje nanaša na vprašanje dopolnjevanja in spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije ponujenega predmeta.

Naročnik sicer pravilno opozarja, da v kolikor izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo spornih vzorcev ne bi predložil, bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika označiti kot formalno nepopolno ponudbo in bi bil naročnik posledično dolžan pozvati izbranega ponudnika na predložitev vzorcev. Vendar ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu za postavke 13, 16 in 19 navedel, da ponuja izdelke proizvajalca Biognost, predložil pa je izdelke proizvajalca Innovacon, se v konkretnem primeru pojavi vprašanje ali izbrani ponudnik za postavke 13, 16 in 19 ponudbenega predračuna ponuja izdelke proizvajalca Biognost, kot to izhaja iz ponudbenega predračuna, ali pa izbrani ponudnik za sporne postavke dejansko ponuja izdelek proizvajalca Innovacon, kot to izhaja iz predloženih vzorcev. Ponudbe, v kateri predmet kljub izrecni zahtevi naročnika (naročnik je namreč zahteval, da ponudniki v ponudbenem predračunu navedejo proizvajalca in tovarniško ime, ter predložijo vzorce, ki izkazujejo izpolnjevanje navedb v ponudbenem predračunu) ni natančno opredeljen, ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno nepopolne ponudbe. Izbrani ponudnik bi ob predstavljenem dejanskem stanju s tem, ko bi naročniku naknadno »pojasnil«, izdelek katerega proizvajalca pravzaprav ponuja, posegel v tehnični del svoje ponudbe, pri čemer bi izbrani ponudnik šele naknadno konkretiziral ponujeni predmet. Če bi se naročniku dovolilo, da od izbranega ponudnika v izpostavljenem delu zahteva pojasnila njegove ponudbe oziroma njeno dopolnitev, bi naročnik izbranemu ponudniku s tem omogočil, da se naknadno, v škodo drugih ponudnikov, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli, izdelke katerega proizvajalca za sporne postavke ponuja, navedeno pa bi bilo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Poleg tega je izbrani ponudnik za postavke 1, 6 in 9 ponudbenega predračuna predložil vzorce, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev naročnika. Izbrani ponudnik je za sporne postavke preložil vzorce brez oznake CE, kar je potrebno razumeti na način, da naročniku ponuja izdelke brez oznake CE in da bo v primeru izbire dobavljal izdelke brez oznake CE, kar pa je v nasprotju z zahtevo naročnika. Izdelki brez oznake CE v konkretnem primeru ne izpolnjujejo zahtev naročnika. Takšne pomanjkljivosti ponudbe pa naročnik ne more odpraviti v okviru dopolnitve in spremembe formalno nepopolne ponudbe, saj ponudnika v takem primeru omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki mu onemogoča spreminjane tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V kolikor bi naročnik dovolil izbranemu ponudniku, da svojo ponudbo v izpostavljenem delu dopolni, bi izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb spreminjal lastnosti ponujenih izdelkov in sicer tako, da bi namesto izdelkov, ki nimajo oznake CE ponujal izdelke, ki imajo oznako CE. Posledično za presojo primernosti in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne more biti relevantno, da je izbrani ponudnik naknadno po roku za oddajo ponudb (natančneje v predrevizijskem postopku) za sporne postavke ponudbenega predračuna predložil vzorce z oznako CE.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage, da ponudbo izbranega ponudnika označi za primerno in posledično za popolno, Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala ostalih revizijskih navedb (navedb v zvezi z Izjavo o skladnosti proizvajalca Innovacon oziroma Acon, navedb, da izdelek naveden v ponudbenem predračunu za postavko 13 sploh ne obstaja, in navedb, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja), saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je štel, da je izbrani ponudnik predložil primerno in s tem popolno ponudbo, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 430-6/1/2014-3 z dne 13.1.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 654,73 EUR za plačilo takse, 1.400,00 EUR za »nagrado za zahtevek za revizijo TŠ 40«, 20,00 EUR za izdatke ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 654,73 EUR,
- strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 800 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 447,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve, tj. 800 točk) v višini 16 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 8,96 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala v višini 1.111,67 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za nagrado za zahtevek za revizijo in za izdatke je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 13.3.2015


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana – Polje,
- Prohealth, d.o.o., Stegne 13, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.