018-013/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-013/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava dopolnitve projektne dokumentacije PGD in PZI hitre ceste Jagodje - Lucija in priključne ceste za Piran - OBJEKTI, ZIDOVI, KVS in SNVP« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba IRGO CONSULTING d.o.o., Slovenčeva 93, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Čeledin d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.02.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izdelava dopolnitve projektne dokumentacije PGD in PZI hitre ceste Jagodje - Lucija in priključne ceste za Piran - OBJEKTI, ZIDOVI, KVS in SNVP«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 402-41/14-000126/2014-4, z dne 01.12.2014.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 7.347,11 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 28.08.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN 8802/2014 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 30.08.2014, pod številko objave 2014/S 166-296715. Naročnik je dne 01.12.2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 402-41/14-000126/2014-4, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana, PROJEKTIVNI ATELJE - NG d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana, LUZ d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ECONO d.o.o., Dimičeva ulica 16, Ljubljana, PROMICO d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana, GEOINŽENIRING d.o.o., Dimičeva ulica 14, Ljubljana, GI ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana, ARHITEKTURA d.o.o., Riharjeva ulica 28, Ljubljana in IGIKON d.o.o., Dalmatinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je bila (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša vlagateljeva ponudba. Ker vlagateljeva ponudba ni izpolnila referenčnega pogoja, ki je bil zahtevan za projektanta za arhitekturno oblikovanje, je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 22.12.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bila njegova, sicer najugodnejša ponudba, nezakonito izločena. Zatrjuje, da dokazilo o referenci za projektanta za arhitekturno oblikovanje sploh ni bilo zahtevano in navaja, da tudi sicer referenčni projekt, ki ga je navedel v ponudbi, ustreza vsem naročnikovim zahtevam, tako glede zahteve, ki se nanaša na viadukt ali most, kot tudi v delu, ki se nanaša na predor ali galerijo. Vsebina referenčnega projekta bi morala biti naročniku znana, saj je bil njegov investitor. Naročnik je za odgovornega projektanta za področje arhitekturnega oblikovanja v točki 5.1(i) zahteval minimalno en kader z vsaj eno potrjeno referenco za viadukt ali most dolžine vsaj 250 metrov, ali pokrit vkop ali predor ali galerijo dolžine vsaj 100 metrov. Naročnik je v isti točki zahteval, da mora ponudnik za dokazovanje referenčnih pogojev izpolniti obrazec 5.1(i) in obrazec 5.1(i-1). Za odgovornega vodjo projekta in odgovorne projektante, ki jih je ponudnik navedel v obrazcu 5.1(i), je bilo potrebno predložiti referenčna potrdila naročnikov del. V obrazcu 5.1(i) je naročnik ločil kadre na tri segmente: na odgovornega vodjo projekta, odgovorne projektante in ostale kadre. Ker je arhitekt za oblikovanje konstruktivnih elementov uvrščen med ostale kadre, je moral ponudnik zanj predložiti le navedena obrazca in Izjavo 3, s katero je izjavil, da razpolaga z zahtevanim strokovnim kadrom. Tudi sicer je referenčna zahteva izpolnjena, saj je vlagatelj za arhitekta nominiral osebo J.N., in zanj navedel naslednji referenčni projekt: »AC Draženci - MMP Gruškovje, načrt arhitekturnega oblikovanja objektov, odgovorni projektant in izdelovalec projekta PGD in PZI (načrt arhitekture): premostitveni objekti (mostovi, nadvozi, podvozi) in portal predora. Najdaljši razpon 264,90 m (0094-1,4-1).« Naročnik ni vsebinsko preverjal ustreznosti referenčnega projekta, ampak je svojo argumentacijo oprl na ugotovitev, da je nadvoz dolžine 264,90 m najdaljši tovrstni objekt, ta objekt pa ni edini objekt na referenčni trasi projekta, kar jasno izhaja tako iz obrazca 5.1(i), kot iz referenčnega potrdila. Prav tako je nesprejemljivo, da je naročnik pravilnost reference vezal le na njeno poimenovanje, ne da bi pri tem referenco preveril tudi po vsebini. To velja še zlasti v obravnavanem primeru, saj je bil prav naročnik investitor referenčnega projekta in bi mu morala biti njegova vsebina znana. Tudi sicer navedeni nadvoz izpolnjuje naročnikove zahteve, saj naročnik ni nikjer podal jasne definicije, kaj pojmuje kot most ali viadukt. Za presojo klasifikacije posameznega objekta je zato relevantna le veljavna zakonodaja. Priloga 1 k Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: Uredba), ki je izdana na podlagi 7. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1), določa posebno kvalifikacijo 214 - Mostovi, viadukti in podhodi Nadalje je klasifikacijska številka 214 razdeljena na 2141 - Mostovi in viadukti (in na 21410, kamor sodijo, poleg mostov in viaduktov, tudi nadvozi ter avtocestni odseki na stebrih in podobnih konstrukcijah) ter na 2142 - Predori in podhodi. Vlagatelj je zato nadvoz štel kot ustrezen objekt, saj poleg tega ustreza tudi definiciji mostu - na dveh mestih namreč prečka vodotok Rogatnica. Tudi klasifikacija vrst objektov (CC-SI) 2012 s pojasnili, ki je dostopna na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije, navaja, da nadvozi in nadhodi spadajo pod klasifikacijsko oznako 21410 - Mostovi in viadukti. Enako izhaja tudi iz Navodil za razvrščanje objektov, ki so dostopna na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo. Tudi ob upoštevanju definicij iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika sporni objekt ustreza definiciji mostu in nadvoza, saj gre za objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire, pri čemer premošča tako vodotok kot tudi prometnico. Iz projektne naloge za razpisano javno naročilo izhaja, da je predmet naročila projektiranje nadvoza, čeprav ga je naročnik poimenoval viadukt, kar kaže na dejstvo, kako arbitrarno je lahko poimenovanje in klasifikacija cestnih objektov. Kot je navedeno v projektni nalogi, viadukt 6-3 omogoča izven - nivojsko križanje HC Jagodje - Lucija in krožišča priključka Lucija. HC je s krožiščem navezana s priključnima krakoma, sama HC pa z dvema voznima pasovoma poteka z viaduktom dolžine 275 m preko krožišča. Viadukt tako omogoča prehod HC preko krožišča priključka Lucija. Iz opisa je povsem jasno, da gre lahko za viadukt kot premostitveni objekt le v širšem pomenu te besede, nikakor pa ne za viadukt v ožjem pomenu, ki po naročnikovi razlagi iz dodatne obrazložitve odločitve pomeni objekt za prehod prometnic preko dolin. Krožišča namreč ni mogoče opredeliti kot dolino, kar pomeni, da je razpisani viadukt (ob upoštevanju navedenih definicij) dejansko nadvoz. Če pa je naročnik izhajal iz predpostavke, da navedeni objekt ne ustreza njegovi zahtevi, je dolžan preveriti, ali drugi objekti (znotraj referenčnega projekta) pogoj izpolnjujejo. Vlagatelj zatrjuje, da je znotraj referenčnega projekta še najmanj en objekt, ki naročnikove zahteve izpolnjuje in je naveden tudi v obrazcu 5.1(i-1). Znotraj navedene reference je bilo namreč izvedeno tudi projektiranje dvocevnega predora 0094-1,8,1 Gruškovje, čigar dolžina znaša več kot 100 metrov. Projektirani sta bili dve varianti: varianta 1 - leva in desna cev predora dolžine 136,60 metrov z vkopoma v dolžini 60 in 64 metrov in varianta 2 - leva in desna cev dolžine 230,30 metrov. Navedeni varianti presegata zahtevano dolžino (tako skupno kot tudi posamično), hkrati pa predor ustreza tudi po vsebini in poimenovanju.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 19.11.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da iz točke 5.1(i) Poglavja 1 jasno izhaja, da sodi strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov med odgovorne projektante, za katere je bilo potrebno predložiti referenčna potrdila. Poleg tega je vlagatelj zanj referenčno potrdilo tudi priložil, vendar zgolj za nadvoz in ne tudi za predor. Ker pa je naročnik ponudnike v isti točki razpisne dokumentacije opozoril, da bo v primeru nepredložitve dokazil takšna ponudba neposredno izločena, vlagatelj ne more naknadno sanirati te pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik citira 2. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010; v nadaljevanju: ZCes-1), 3. člen Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik) ter Tehnične specifikacije TSC 07.000 in navaja, da so morali ponudniki te predpise, skladno z zahtevo iz Projektne naloge, upoštevati pri priprave ponudbe. Zmotna je torej vlagateljeva ugotovitev, da je edina klasifikacija, ki temelji na zakonu, Uredba, poleg tega se naročnik nanjo niti ne sklicuje. Tudi sicer Uredba ne enači nadvoza z mostom. Naročnik je zahtevo zapisal jasno, oziroma je izmed premostitvenih objektov dopustil le reference, ki se nanašajo na oblikovanje viadukta ali mostu. Izbrani ponudnik se ne strinja z vlagateljem, da je sporni nadvoz le naključno poimenovan tako in da bi bil lahko (iz razloga, ker prečka potok) poimenovan tudi kot most. Prav tako se ne strinja, da bi bilo mogoče razpisan viadukt (iz razloga, ker prečka prometnico) poimenovati kot nadvoz. Tudi sicer je vlagatelj za uveljavljanje takšnih argumentov že prepozen, saj bi moral tovrstna vprašanja (oziroma očitke) uveljaviti pred rokom za oddajo ponudb. Izbrani ponudnik se v nadaljevanju sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-179/2011, 018-041/2012 in 018-288/2013), iz katerih je razvidno, da so bile ponudbe izločene: 1. ker je ponudnik namesto zahtevane reference nadvoza predložil reference za mostove, podhode in viadukte, 2. ker je ponudnik namesto reference za podvoz ali nadvoz ali most, predložil reference za podhod, galerijo in prepust in 3. iz razloga, ker razpon premostitvenega objekta ni dosegel zahtevanih 10 metrov. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik iz razloga, ker je hkrati tudi investitor spornega referenčnega projekta, referenco preveriti sam. Navaja, da je skrbnost pri pripravi ponudbe osnovna dolžnost ponudnika, pričakovanje, da bo vse pomanjkljivosti, ki so posledica opustitve te dolžnosti, opravil naročnik (ki je zahteve natančno opredelil), pa je neupravičeno. Predvsem pa zahtevek za revizijo ne vsebuje jasne trditve, da je strokovnjak za arhitekturno oblikovanje sodeloval pri projektiranju predora ali galerije ali cevnega portala, vlagatelj pa se izogiba tudi navedbi natančne dolžine posameznega objekta.

Naročnik je dne 15.01.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je že v obrazložitvi odločitve in dodatni obrazložitvi odločitve navedel, na podlagi katerih določil iz razpisne dokumentacije je presojal ustreznost sporne reference. Pojasnjuje, da je to storil na podlagi Dodatka št. 2, ki predstavlja zadnjo spremembo razpisne dokumentacije, s katerim je spremenil točko 5.1 (i) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in je bil dne 01.10.2014 objavljen na Portalu javnih naročil. Naročnik citira Dodatek št. 2, iz katerega med drugim izhaja, da je zahteval minimalno enega odgovornega projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov, ki mora (v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila) imeti »1 (eno) potrjeno referenco za viadukt ali most dolžine vsaj 250 metrov ali pokriti vkop ali predor dolžine vsaj 100 metrov na trasah cest (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste ali regionalne ceste)«. Naročnik navaja, da je tudi za strokovnjaka za oblikovanje konstruktivnih elementov jasno in nedvoumno štel, da spada med odgovorne projektante in da je tudi zanj potrebno predložiti referenčna potrdila. Poleg tega je v točki 5.1.(i) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno navedel, da bo v primeru, ko ponudnik tako zahtevanega dokazila ali dokazil ne bo predložil, takšno ponudbo označil kot neprimerno in jo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelju že v dodatni obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila pojasnil, da je zahteva v razpisni dokumentaciji jasna in nedvoumna. Zahteva se nanaša na oblikovanje konstruktivnih elementov za viadukt ali most ter v nadaljevanju na pokriti vkop, predor ali galerijo, torej nikjer na nadvoz. Vsaka svobodna interpretacija oziroma razlaga pomena oznake most in viadukt v gramatikalnem smislu je pri tem odvečna, nepotrebna ter samovoljna, saj je njun pomen jasno definiran v strokovni literaturi in v veljavni zakonodaji. Splošna tehnična specifikacija za cestne premostitvene objekte viadukt opredeljuje kot objekt za prehod prometnic preko dolin, most kot objekt za prehod prometnic preko vodnih ovir (potokov, rek, kanalov, jezer, morskih zalivov), odprtin ≥ 5 m, nadvoz pa kot objekt za vodenje drugih prometnic preko določene prometnice. Razliko med naštetimi objekti potrjuje tudi Pravilnik, ki v 24. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so premostitveni objekti gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podhodi nadhodi in prepusti. Navedeno potrjuje, da so viadukt, most in nadvoz po vrsti izvedbe različni gradbeni (premostitveni) objekti. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-179/2011 in navaja, da je v njej jasna opredelitev o tem, da so viadukt, most in nadvoz po vsebini oziroma vrsti izvedbe različni gradbeni (premostitveni) objekti. Poleg tega je naročnik v Projektni nalogi tudi navedel, da mora izvajalec upoštevati predvsem Tehnične specifikacije TSC 07.000, ZCes-1 in Pravilnik, ki jih vlagatelj zagotovo pozna, vsekakor pa bi jih, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, moral upoštevati. Navedeni predpisi objekte razvrščajo tako, da s strokovnimi izrazi označijo in obenem ločijo vrste objektov, določajo njihove osnovne tehnične specifikacije in definirajo pomen strokovnih izrazov. Vse to je povzeto tudi v razpisni dokumentaciji. Na osnovi določb Uredbe prav tako ni mogoče enačiti nadvoza z mostom. Po takšni interpretaciji, sicer jasno opredeljenih pojmov posameznih objektov, bi lahko prišlo do absurdov in nereda, na primer izenačitve predora s prepustom, saj slednji spada v skupino »predori in podhodi«, čeprav je jasno, da je po svojih gradbenih zahtevah in tehničnih specifikacijah soroden mostovom. Iz prejetih ponudb je mogoče razbrati, da preostali ponudniki brez težav ločijo med posameznimi izrazi, poleg tega je naročnik dopustil samo reference, ki se nanašajo na oblikovanje konstruktivnih elementov viadukta ali mostu. Vlagatelj bi lahko tudi postavil vprašanje, ali bo naročnik kot ustrezno priznal referenco za nadvoz. Vlagateljeva interpretacija, in sicer, da bo referenca za nadvoz ustrezala zahtevani referenci za viadukt, torej nima podlage v razpisni dokumentaciji. Naročnik še navaja, da v kolikor je imel vlagatelj namen uveljaviti referenco za predor ali galerijo, bi moral priložiti tudi referenčno potrdilo za ta objekt. Ker vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji takšnega referenčnega potrdila ni predložil, ga tudi naročnik, upoštevaje opozorilo iz točke 5.1(i) razpisne dokumentacije, ni mogel upoštevati.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22.01.2015, opredelil do naročnikovih navedb. Navaja, da naročnik ni razumel njegovega očitka, ki se nanaša na zahteve iz razpisne dokumentacije, saj se sklicuje le na tiste dele razpisne dokumentacije, ki utemeljujejo naročnikovo razlago, da je bilo referenčno potrdilo zahtevano tudi za projektanta za arhitekturno oblikovanje. Vlagatelj navaja, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu (vsaj) nejasna in nekonsistentna in je zato dopuščala različne razlage o tem, kakšna dokazila so bila zahtevana za projektanta za arhitekturno oblikovanje. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da naročnik nikjer ni izrecno zahteval referenčnega potrdila tudi za navedenega projektanta. Glede reference se naročnik ni opredelil do naslednjih očitkov: 1. ni vsebinsko presojal ustreznosti reference, 2. ni odgovoril na očitke, da je na naročnikovi spletni strani in v TSC nadvoz pojmovan znotraj širše definicije mostu, 3. da je na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 11429/2014, objavil javno naročilo, kjer je kot most poimenoval objekt, ki premošča prometnico in 4. da je objekt, ki je predmet javnega naročila, mogoče klasificirati kot nadvoz in ne viadukt, in je zato sporna referenca vsebinsko ustrezna. Vlagatelj navaja, da se je na več mestih skliceval na ustrezne vire, iz katerih je črpal definicije, na podlagi katerih je zatrjeval ustreznost reference. Predložil je tudi skice in risbe, ki njegove navedbe potrjujejo in jim naročnik ni oporekal. Vlagatelj zatrjuje, da je (tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije) postavil vprašanje, ali se kot istovrstna referenca lahko šteje vsak premostitveni objekt prometne infrastrukture nad 250 metrov, naročnik pa nanj ni podal jasnega odgovora. Vlagatelj še navaja, da je v potrdilu sporne reference naveden naziv referenčnega dela AC A4 Slivnica - MMP Gruškovje »načrt arhitekturnega oblikovanja objektov«. Kot je razvidno iz vodilne mape (s katero razpolaga tudi naročnik), je nominirani projektant J.N. izdelal vse načrte arhitekturnega oblikovanja objektov na tem referenčnem projektu, zato je trditev naročnika, da J.N. nima ustreznih referenc, neresnična in zavajajoča. Navedeno naročnikovo stališče tudi ni skladno z institutom dopolnitve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je odgovorni projektant J.N. v okviru sporne reference izdelal tudi načrt arhitekture za predor dolžine 105,53 metrov, s čimer je izpolnil referenčne zahteve. Ker je bil investitor referenčnega projekta naročnik, bi moral izpolnjevanje referenčne zahteve preveriti sam, v nasprotnem primeru pa bi moral vlagatelja pozvati k predložitvi referenčnega potrdila.

Državna revizijska komisija je dne 05.02.2015 prejela naročnikovo vlogo »Odgovor naročnika na opredelitev vlagatelja revizijskega zahtevka«. Naročnik ponovno poudarja, da je z Dodatkom št. 2 spremenil točko 5.1(i) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz Dodatka št. 2 izhaja, da je zahteval minimalno enega odgovornega projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov, ki mora, v zadnjih 10 (desetih) letih od objave predmetnega javnega naročila, imeti 1 (eno) potrjeno referenco za viadukt ali most dolžine vsaj 250 metrov ali pokriti vkop ali predor ali galerijo dolžine vsaj 100 metrov na trasah cest (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste ali regionalne ceste). Navaja, da je tudi za strokovnjaka za oblikovanje konstruktivnih elementov jasno in nedvoumno štel, da spada med odgovorne projektante in da je tudi zanj potrebno predložiti referenčno potrdilo. V tej točki je tudi opozoril ponudnike, da bo v primeru, če ponudnik zahtevanega dokazila ali dokazil ne bo predložil, takšno ponudbo označil kot neprimerno in jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik še navaja, da se zahteva za odgovornega projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov nanaša na viadukt oziroma most ter v nadaljevanju na pokriti vkop, predor ali galerijo, torej nikjer na nadvoz. Naročnik priznava, da mu je vlagatelj preko Portala javnih naročil zastavil vprašanje, vendar zatrjuje tudi, da je pravilno in pravočasno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Naročnik še navaja, da je bilo vlagateljevo vprašanje (»Ali se kot istovrstna referenca lahko šteje vsak premostitveni objekt prometne infrastrukture zahtevane dolžine?«) zastavljeno široko in pavšalno. Naročnik je nanj odgovoril korektno in eksaktno, oziroma tako, da iz njega jasno izhaja, da izmed premostitvenih objektov zahteva in dopušča le reference, ki se nanašajo na viadukt ali most. Naročnik priznava, da je hkrati tudi naročnik spornega referenčnega projekta, vendar meni, da vlagateljevo stališče, da bi moral zato sam preveriti vse objekte, ki so bili izvedeni v okviru reference, oziroma ugotavljati, ali reference posredno ustrezajo zahtevam, pri čemer vlagatelj v ponudbi ni predstavil referenčnega objekta, ni utemeljeno.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo, kot nepravilno in nepopolno, izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da dokazilo o referenci za projektanta za arhitekturno oblikovanje sploh ni bilo zahtevano. Poleg tega navaja, da tudi sicer dokazilo za projektanta za arhitekturno oblikovanje, ki ga je predložil v ponudbi ustreza vsem naročnikovim zahtevam, tako glede zahteve, ki se nanaša na viadukt ali most, kot tudi v delu, ki se nanaša na predor ali galerijo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora, skladno s prvim odstavkom 80 člena ZJN-2 vse nepopolne ponudbe izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vendar pa mora pred tem upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2, iz katerih izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ta pravila določajo tiste dele ponudbe, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (pravila, ki se nanašajo na popravo očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

45. člen ZJN-2 našteva le dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov. Ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo kadrovsko in tehnično sposobnost. Navedeno prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti, katere posamezne tehnične in kadrovske pogoje morajo izpolnjevati ponudniki. Presoja, ali ponudnik s predložitvijo seznama referenčnih poslov in potrdil izkazuje tehnično in kadrovsko usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli referenčne zahteve.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na kadre določil v točki 5.1(i) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bila navedena točka razpisne dokumentacije spremenjena z Dodatkom št. 1 (ki je bil dne 12.09.2014 objavljen na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 9198/2014) in Dodatkom št. 2 (ki je bil dne 02.10.2014 objavljen na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 9687/2014), in da se upoštevajoč spremembe glasi:

»Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za izvedbo razpisanih del.

Odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti za posamezna področja morajo izpolnjevati pogoje za odgovornega projektanta v skladu z ZGO-1. Vpisani morajo biti v imenik pri pristojni poklicni zbornici.

Ponudnik mora zagotoviti ustrezno sestavo delovne skupine, ki jo sestavljajo odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti za posamezna področja, kot je razvidno iz tabele:

Št. odgovornih Področje, ki ga Zahtevane reference v zadnjih 10 (desetih)
projektantov: pokriva strokovnjak: letih od objave predmetnega javnega naročila:

1 Vodenje projekta 1 (en) PGD ali PZI projekt s področja
izdelave projektne dokumentacije na
na cestah (avtoceste, hitre ceste, glavne
ceste ali regionalne ceste)

min. 1 Projektiranje 1 (en) PGD ali PZI projekt za viadukt ali
premostitvenih ali most dolžine nad 250 metrov na trasah
objektov - viaduktov cest (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste
ali regionalne ceste)

min. 1 Projektiranje 1 (en) PGD ali PZI projekt za pokriti vkop
pokritih vkopov ali predor ali galerijo dolžine vsaj 100 metrov
na trasah cest (avtoceste, hitre ceste, glavne
ceste ali regionalne ceste)

min. 1 Izdelava geološko 1 (ena) potrjena referenca o vodenju geoloških
geomehanskega in geomehanskih raziskav za viadukt ali most
elaborata dolžine nad 250 metrov ali pokriti vkop ali
predor ali galerijo dolžine vsaj 100 metrov na
na trasah cest (avtoceste, hitre ceste, glavne
ceste ali regionalne ceste)

min. 1 Arhitekturno oblikovanje 1 (ena) potrjena referenca za viadukt ali
konstruktivnih elementov most dolžine vsaj 250 metrov ali pokriti
objektov vkop ali predor ali galerijo dolžine vsaj
100 metrov na trasah cest (avtoceste, hitre
ceste, glavne ceste ali regionalne ceste)

min. 1 Projektiranje opornih in 1 (ena) potrjena referenca o projektiranju
podpornih konstrukcij opornih in podpornih konstrukcij
(h>8.0 m) na trasah cest (avtoceste,
hitre ceste, glavne ceste ali regionalne
ceste)

min 1 Projektiranje elektro 1 (en) PGD ali PZI projekt elektro
inštalacij in opreme inštalacij in opreme na trasah cest
(avtoceste, hitre ceste, glavne ceste ali
regionalne ceste)


Ostali kader, ki ga mora zagotoviti ponudnik:

- geodet za izdelavo geodetskih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo
- koordinator za varnost pri delu za fazo izdelave PGD, PZI dokumentacije

Za dokazovanje navedenih referenčnih pogojev mora ponudnik izpolniti obrazca 5.1(i) - Seznam kadrov odgovornih za izvedbo del in 5.1 (i-1) - Podatki o odgovornih osebah v Poglavju 10, kjer mora navesti izobrazbene in strokovne kvalifikacije za kadre, predvidene za izvajanje del po pogodbi. Za odgovornega vodjo projekta in odgovorne projektante je potrebno predložiti referenčno/a potrdilo/a naročnika/naročnikov del, ki jih navaja v obrazcu. Potrdilo naročnika/naročnikov naj bo pripravljeno na obrazcu Potrdilo o referenčnem delu odgovornega vodje projekta/odgovornega projektanta, ki je podan v Poglavju 10 kot Priloga 2. V kolikor potrdilo ne bo izdelano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, ki so opredeljeni v Prilogi 2.

Poleg tega mora ponudnik podpisati Izjavo 3 v Poglavju 10, s katero izjavlja, da razpolaga z zahtevanim strokovnim kadrom za izvedbo predmetnega javnega naročila, ter da kadri, kot jih za izvedbo razpisanih del navaja v ponudbi, zadoščajo zahtevam za tovrstne kadre, podanim v ZGO-1 in področnih predpisih.

Ponudnik se lahko v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Kot dokazilo šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, bo naročnik njegovo ponudbo izločil.

Če se ponudnik pri izvedbi javnega naročila glede zagotavljanja kadrov ne sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, sodeluje pa s tehničnim kadrom oziroma strokovnim osebjem, ki ni zaposleno pri njemu, mora za tak strokovni kader izkazati, da bo na razpolago za čas trajanja izvedbe tega javnega naročila, kar ponudnik dokazuje s sklenitvijo pogodbe, kot npr. podjemne, avtorske ipd.«

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve in iz dodatne obrazložitve odločitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker se referenca, ki jo je predložil za projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov, nanaša na nadvoz in ne na most ali viadukt, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Iz zahtevka za revizijo izhajajo trije očitki. Prvi se nanaša na dokazilo o referenci. Vlagatelj zatrjuje, da dokazilo o referenci za projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov sploh ni bilo zahtevano. Kot navaja vlagatelj, spada projektant za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov, skladno z obrazcem 5.1(i) med »ostale kadre« (in torej ne med odgovorne projektante), zato zanj potrdila o opravljeni referenci ni bilo potrebno predložiti.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Iz citiranih zahtev namreč jasno izhaja, da je tudi strokovnjak za arhitekturno oblikovanje uvrščen med odgovorne projektante in da so morali ponudniki tudi zanj predložiti »1 (eno) potrjeno referenco«, oziroma je bilo potrebno tudi zanj »predložiti referenčno/a potrdilo/a naročnika/naročnikov del, ki jih navaja v obrazcu«. Referenčno potrdilo je moralo biti pripravljeno na obrazcu Potrdilo o referenčnem delu odgovornega vodje projekta/odgovornega projektanta (Priloga 2). Če potrdilo ne bi bilo izdelano na navedenem obrazcu, je morala vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, ki so opredeljeni v Prilogi 2. Pregled ponudb pokaže, da so na ta način razpisno dokumentacijo razumeli vsi sodelujoči ponudniki, vključno z vlagateljem. Tudi vlagatelj je namreč (tudi) za projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov predložil Prilogo 2 - Potrdilo o referenčnem delu odgovornega vodje projekta/odgovornega projektanta, kar pomeni, da tudi projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov uvršča med tiste kadre (odgovorne projektante), za katere je bilo potrebno predložiti potrdilo o opravljeni referenci. Iz referenčnega potrdila, ki ga je predložil vlagatelj, je razvidno, da je strokovnjak J.N., u.d.i.a., na AC A4 Slivnica - MMP Gruškovje izdelal načrt arhitekture, št. načrta 1126 - A1 (PGD, PZI) - načrt arhitekturnega oblikovanja objektov - nadvoz 0094-1, 4-1, dolžine 264,90 m; skupaj 7 nadvozov, 3 podhodi, 2 podvoza, 24 mostov« ter da so bila dela dokončana v letih 1012-2014.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da je naročnik v razpisno dokumentacijo predložil tudi Obrazec 5.1(i), ki zahtevane kadre razvršča v tri segmente (prvi se nanaša na odgovornega vodjo projekta, drugi na šest odgovornih projektantov in tretji na ostale kadre) in da je strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov s tem obrazcem uvrščen med ostale kadre in torej ne med odgovorne projektante. Ker pa je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, v točki 5.1(i) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (ki hkrati predstavlja tudi zadnjo spremembo razpisne dokumentacije) jasno navedel, da morajo ponudniki tudi za strokovnjaka za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov predložiti potrdilo o opravljeni referenci (Prilogo 2 - Potrdilo o referenčnem delu odgovornega vodje projekta/odgovornega projektanta), kar so, kot že izhaja iz te obrazložitve, vsi trije sodelujoči ponudniki, vključno z vlagateljem, tudi storili, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Drugi vlagateljev očitek se nanaša na vsebinsko (ne)ustreznost ponujene reference za strokovnjaka za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov. Vlagatelj navaja, da je med referenčnimi objekti, ki so bili izvedeni znotraj spornega referenčnega projekta AC A4 Slivnica - MMP Gruškovje, naveden tudi nadvoz 0094-1, 4-1, dolžine 264,90 metrov. Po mnenju vlagatelja je nesprejemljivo, da je naročnik ob presoji pravilnosti predložene reference upošteval zgolj poimenovanje objekta. Vlagatelj namreč zatrjuje, da tudi navedeni nadvoz po vsebini v celoti izpolnjuje zahteve naročnika in da je posledično njegova ponudba pravilna in popolna.

Tudi s tem stališčem vlagatelja se ni mogoče strinjati. Kot izhaja iz zgoraj citiranih zahtev, je naročnik za projektanta za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov zahteval eno potrjeno referenco, ki se mora nanašati bodisi na oblikovanje konstruktivnih elementov za viadukt oziroma most (dolžine nad 250 metrov), bodisi na pokriti vkop, predor ali galerijo (dolžine vsaj 100 metrov). Naročnikova zahteva je jasna in nedvoumna, referenca pa je bila ocenjena kot neustrezna iz razloga, ker je izmed objektov znotraj referenčnega projekta ustrezno dolg (torej nad 250 metrov) le nadvoz, to pa je objekt, ki ni ne viadukt ne most.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom (in izbranim ponudnikom) v tem, da vlagatelj očitno loči med vrstami premostitvenih objektov, oziroma med nadvozom in mostom, saj jih tako v Obrazcu 5.1(i), kot tudi v referenčnem potrdilu navaja ločeno. Poleg tega je naročnik v Projektni nalogi (na strani 5) izrecno zapisal, da mora izvajalec upoštevati uveljavljene rešitve pri projektiranju premostitvenih objektov, predvsem tehnične specifikacije TSC 07.000, med predpisi, ki jih je potrebno upoštevati, pa so na 6. strani Projektne naloge še enkrat navedene Tehnične specifikacije TSC 07.000 z detajli, ZCes-1 in Pravilnik. Navedeni predpisi ne enačijo različnih premostitvenih objektov, kar pomeni, da so viadukti, mostovi in nadvozi po vrsti izvedbe različni gradbeni (premostitveni) objekti. Objekte razvrščajo tako, da s strokovnimi izrazi označijo in obenem ločijo vrste objektov, določajo njihove osnovne tehnične značilnosti in definirajo pomen strokovnih izrazov. Glede na postavljeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, je moralo biti tako vsem ponudnikom jasno razlikovanje med različnimi vrstami premostitvenih objektov, in (kot navaja izbrani ponudnik) posledično, da v konkretnem primeru nadvoz ni primerna referenca. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, naročnik sicer jasno oblikovanih zahtev (pogojev) v fazi presoje ponudb ne sme razlagati širše ali ožje, saj bi v tem primeru ravnal arbitrarno, oziroma izven vnaprej postavljenih zahtev iz razpisne dokumentacije, in s tem povzročil neenakopravno obravnavo ponudnikov. Poleg tega je naročnik na vsa vprašanja, ki so jih v zvezi s tem postavili potencialni ponudniki, odgovoril dovolj jasno in eksaktno. Naročnik je odgovoril tudi na vprašanje, ki ga izrecno izpostavlja vlagatelj (»Ali se kot istovrstna referenca lahko šteje vsak premostitveni objekt prometne infrastrukture zahtevane dolžine«?). Navedeno vprašanje se sicer nanaša na točko 5.1(h) Poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (na referenčne zahteve, ki jih je naročnik zahteval od ponudnikov - naročnik je v obravnavanem primeru zahteval reference tako od samih ponudnikov, kot tudi od njihovih ključnih kadrov), naročnik pa je nanj odgovoril s spremembo razpisne dokumentacije (v točki 5.1(h) Poglavja 1), oziroma tako, da iz podanega odgovora jasno izhaja, da dopušča le tiste reference, ki se nanašajo na viadukt ali most (in ne tudi na druge premostitvene objekte).

Vlagatelj z zadnjim očitkom opozarja na dejstvo, da je bil znotraj spornega referenčnega projekta »AC Draženci - MMP Gruškovje« izveden še vsaj en objekt, ki izpolnjuje naročnikove zahteve in ga je navedel tudi v Obrazcu 5.1(i). Zatrjuje, da je bilo znotraj navedenega referenčnega projekta izvedeno tudi projektiranje dvocevnega predora 0094-1,8,1 Gruškovje in pojasnjuje, da znaša dolžina celotnega projektiranega objekta več kot 100 metrov, kar ustreza naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da sta bili v zvezi s tem objektom projektirani dve varianti, in sicer: Varianta 1- leva in desna cev predora dolžine 136,60 metrov z vkopoma v dolžini 60 in 64 metrov in Varianta 2 - leva in desna cev dolžine 230,30 metrov. Vlagatelj zatrjuje, da navedeni varianti presegata zahtevano dolžino (tako skupno kot posamično), hkrati pa predor ustreza tudi po vsebini in poimenovanju.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je formalno nepopolna ponudba, skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, opredeljena kot tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik v primeru, če ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagateljevo ponudbo zaradi navedene pomanjkljivosti mogoče označiti kot formalno nepopolno ponudbo. Z (naknadno) predložitvijo referenčnega potrdila za predor (iz katerega bi moralo izhajati, da izpolnjuje zahtevano dolžino vsaj 100 metrov), vlagatelj ne bi posegel v nobenega izmed (prej naštetih) elementov ponudbe, v katere ni dovoljeno posegati. S predložitvijo referenčnega potrdila za predor bi lahko vlagatelj dokazal le, da je izpolnil kadrovsko zahtevo naročnika, oziroma da je nominirani strokovnjak za arhitekturno oblikovanje konstruktivnih elementov objektov (to je arhitekt J.N.) v okviru (že) priglašenega referenčnega projekta (in znotraj tega tudi spornega objekta) izvedel tudi projektiranje predora v zahtevani dolžini. Vlagatelj je namreč že v ponudbi oziroma v Obrazcu 5.1(i-1), kar med strankama v tem postopku ni sporno, navedel, da je nominirani projektant za arhitekturno oblikovanje na referenčnem projektu AC Draženci MMP Gruškovje projektiral premostitvene objekte (mostove, nadvoze in podvoze) ter tudi portal predora. Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je bil ravno naročnik investitor spornih referenčnih objektov, zato razpolaga z vsemi dokumenti, ki se nanašajo nanje.

Ob opisanem dejanskemu stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je njegova ponudba zgolj formalno nepopolna. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva (1.400,00 EUR za zastopanje v postopku, pavšalni znesek 20,00 EUR za materialne stroške in 6.346,71 EUR za plačilo takse ter DDV). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku nagrado v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.346,71 EUR, vse skupaj v znesku 7.347,11 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18.02.2015


predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetniška pisarna Čeledin d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana
- LINEAL d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor
- GRADIS, BP MARIBOR d.o.o., Lavričeva ulica 3,
- PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Vojkova cesta 65, Ljubljana
- PROJEKTIVNI ATELJE - NG d.o.o., Kersnikova 9, Ljubljana
- LUZ d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana
- ECONO d.o.o., Dimičeva ulica 16, Ljubljana
- PROMICO d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana
- GEOINŽENIRING d.o.o., Dimičeva ulica 14, Ljubljana
- GI ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana
- ARHITEKTURA d.o.o., Riharjeva ulica 28, Ljubljana
- IGIKON d.o.o., Dalmatinova 7, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu