Na vsebino
EN

018-029/2015 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-029/2015-4
Datum sprejema: 20. 2. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »AV oprema za mladinski kulturni center Rogaška Slatina«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika TSE, d.o.o., Tržaška 126, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.2.2015

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »AV oprema za mladinski kulturni center Rogaška Slatina«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0083/2014, z dne 9.1.2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.425,89 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 30.10.2014, pod št. objave JN10506/2014, in v Uradnem listu EU dne 4.11.2014, pod št. objave 2014/S 212-375117. Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0083/2014, z dne 9.1.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Dat-con, d.o.o., Cvetlična ulica 52, Polzela (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto in da naročnik popolnosti vlagateljeve ponudbe ni presojal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.1.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil predmeta, kot ga je zahteval naročnik. Naročnik je zahteval, da ponudniki v popisu opreme navedejo tip predmeta, ki ga ponujajo v okviru posamezne postavke, in da priložijo tehnično dokumentacijo. V prilogi »Specifikacije« je naročnik navedel, da postavka 9 v popisu opreme (med drugim) zajema LED zaslon, ojačevalec in zvočnika (100W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65, izbrani ponudnik pa je pri postavki 9 v popisu opreme navedel »LEDIS model S6 SMD«, kar predstavlja LED zaslon. Vlagatelj zato meni, da je izbrani ponudnik ponudil zgolj LED prikazovalnik, ne pa tudi ojačevalca in zvočnikov. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik dne 31.12.2014 na podlagi poziva naročnika dopolnil ponudbo s parafirano prilogo »Specifikacije«, naročnik pa je izbranega ponudnika dne 20.1.2015 pozval še k posredovanju dokazil za postavko 9. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem izbranega ponudnika nedopustno pozval na dopolnjevanje ponudbe, saj iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da sta ponujena tudi ojačevalec in zvočnika. Državna revizijska komisija je že zavzela stališče (npr. št. 018-351/2013), da ni dopustno spreminjati ponudbe v smislu konkretizacije predmeta, če iz navedb v ponudbi ni nedvoumno razvidno, kaj je ponujeno. Ker je naročnik izrecno zahteval navedbo tipa ponujene opreme, ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za popolno, tudi če bi naročnik lahko pozval izbranega ponudnika na dopolnitev. Vlagatelj iz previdnosti še izpostavlja, da je naročnik šele po sprejemu izpodbijane odločitve preverjal ponudbo izbranega ponudnika. Poleg tega je naročnik kršil 78. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2), saj je dvakrat pozival izbranega ponudnika k odpravi iste nepopolnosti. Izbrani ponudnik je po drugem pozivu in po sprejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila spremenil svojo ponudbo tako, da je ponudil še zvočnika, model Ventura 5, in ojačevalec, model IPS 700.

Naročnik je izbranega ponudnika obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo z dopisom z dne 23.01.2015 in ga seznanil o pravici do izjasnitve do navedb v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 2.2.2015 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da ponudbena dokumentacija vlagatelja, oddana dne 10.12.2014, in dokumentacija, vložena kot dopolnitev ponudbe dne 30.12.2014, vsebuje vso z razpisno dokumentacijo zahtevano vsebino. Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji predložil popis opreme s parafirano prilogo »Specifikacije«, iz katere jasno izhaja, da postavka vključuje tudi ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo zaščito IP65. Naročnik zatrjuje, da ni zahteval vpisa tipa ojačevalca in zvočnika v popis opreme. V popisu opreme je naročnik pri vpisu ponujenega izdelka pod postavko 9 rezerviral celico v velikosti dveh tretjin ene vrstice, kar zadošča za vpis tipa LED prikazovalnika, ki predstavlja primarni izdelek, tako po nazivu kot tudi vrednostno. Naročnik ni predvidel celic, v katere bi ponudniki vpisali tip posredno zahtevanih izdelkov. Da je naročnik zahteval izključno vpis primarnega izdelka postavke, tj. LED prikazovalnika, izhaja tudi iz zapisa pod postavko 9, ki se glasi »Ponujen izdelek«, torej v ednini in ne množini, poleg tega je zahteval, da ponudniki vpišejo tip ponujenega izdelka in ne tipov ponujenih izdelkov. Naročnik opozarja na prakso Državne revizijske komisije, po kateri je potrebno razlagati razpisno dokumentacijo na način, ki je za ponudnike ugodnejša. Naročnik zavrača tudi očitke o kršitvi 78. člena ZJN-2 in zatrjuje, da je priloga »Specifikacije« sestavni del razpisne dokumentacije, zato nikoli ni bilo dvoma o tem, kaj ponuja izbrani ponudnik pod postavko 9. Kljub temu je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev parafirane priloge »Specifikacije«, saj je le-ta priloga popisa opreme. Zgolj naknadne predložitve navedene priloge ni mogoče šteti za zamenjavo prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim. Naročnik zatrjuje, da si vlagatelj napačno razlaga odločitev Državne revizijske komisije št. 018-351/2013, saj je med obema razpisnima dokumentacijama več razlik. V konkretnem primeru naročnik za posredno zahtevane izdelke ni zahteval opredelitev tipa teh izdelkov niti predložitve tehnične dokumentacije. Naročnik nadalje navaja, da je bila dokumentacija, ki jo je izbrani ponudnik predložil na podlagi poziva z dne 20.1.2015, pridobljena na podlagi 77. člena ZJN-2 in ni del ponudbene dokumentacije, ampak ima status dokazila v postopku javnega naročanja, zato njene vsebine ni mogoče razlagati kot spremembo ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 4.2.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 6.2.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naknadna predložitev priloge »Specifikacije« predstavlja nedopustno spremembo ponudbe, saj iz ponudbene dokumentacije ni razvidno, da izbrani ponudnik ponuja tudi sporna izdelka, ampak naročnik to zgolj predvideva. Po mnenju vlagatelja naročnik tudi nerazumljivo loči med neposredno in posredno zahtevanim predmetom naročila, saj je predmet naročila lahko le neposreden. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na 77. člen ZJN-2, saj ta določba določa naročnikovo obveznost preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe, kar pomeni, da morajo podatki v ponudbi najprej obstajati.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil ojačevalec in zvočnika, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, ne pa izbranega ponudnika dvakrat pozvati na odpravo iste pomanjkljivosti njegove ponudbe.

Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Iz razpisne dokumentacije (3. člen »Navodila za pripravo ponudbe«) izhaja, da so ponudniki morali za popolno ponudbo (med drugim) predložiti izpolnjen, natisnjen in podpisan tehnični popis opreme. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil Excelovo tabelo »Popis opreme (OBR-2/C)« (v nadaljevanju: popis opreme), v kateri je naročnik uvodoma zapisal, da »ponudnik v vrstici zraven cene navede tip ponujenega izdelka, popisu opreme priloži tehnično dokumentacijo«. Tehnične specifikacije glede postavke 9 »LED prikazovalnik po zahtevah iz priloge specifikacije« popisa opreme je naročnik določil v prilogi »Priloga popisa del – specifikacija« razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: priloga »Specifikacije«), in sicer je naročnik (poleg minimalnih tehničnih karakteristik LED prikazovalnika in programske opreme) določil, da postavka 9 vključuje:
»LED zaslon + ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65
Kontrolno krmilno enoto
Računalnik za predvajanje vsebine
Programsko opremo
Izobraževanje operaterjev
Prvi zagon
Nosilno konstrukcijo in el. instalacije«.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, kar med strankama niti ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen in podpisan popis opreme, pri čemer je pri postavki 9 »LED prikazovalnik po zahtevah iz priloge specifikacije« kot ponujeni izdelek vpisal »LEDIS model S6 SMD« in navedel ponudbeno ceno. Med strankama je nesporno dejstvo, da zapis izbranega ponudnika »LEDIS model S6 SMD« predstavlja navedbo tipa LED prikazovalnika, ne pa tudi tipa ojačevalca in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Prav tako je med strankama nadalje nesporno, da izbrani ponudnik za zahtevani ojačevalec in zvočnika ni predložil tehnične dokumentacije.

Vendar na podlagi takšnega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil zgolj opremo, ki jo je navedel kot ponujeni predmet v okviru sporne postavke, torej le LED prikazovalnik, ne pa tudi ojačevalca in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Za presojo, kaj je izbrani ponudnik ponudil do roka za oddajo ponudb, je potrebno presojati popis opreme v izpostavljenem delu v povezavi s prilogo »Specifikacije«. V popisu opreme je izbrani ponudnik vpisal ponudbeno ceno za postavko 9 »LED prikazovalnik po zahtevah iz priloge specifikacije«, zato je popis opreme v tem delu potrebno razumeti na način, da v njem izbrani ponudnik naročniku za ceno, ki je za sporno postavko zapisana, ponuja vse izdelke in storitve, kot jih je naročnik določil v prilogi »Specifikacije«, torej poleg LED prikazovalnika »LEDIS model S6 SMD«, tudi ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Izbrani ponudnik je torej v izpostavljenem delu popisa opreme naročniku ponudil vse izdelke in storitve, kot jih je naročnik navedel v prilogi »Specifikacije«.

Glede revizijskih navedb, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije ni navedel tipa ojačevalca in tipa zvočnikov in da naknadna konkretizacija ponujenega predmeta predstavlja nedopustno spremembo ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, razvidno pa je tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni navedel tipa ponujenega ojačevalca in tipa ponujenih zvočnikov, prav tako izbrani ponudnik (do sprejema odločitve o oddaji naročila) za ponujena izdelka ni predložil tehnične dokumentacije. Kot že navedeno je naročnik v popisu opreme zahteval, da ponudniki v popisu opreme navedejo »tip ponujenega izdelka«, pri čemer bi to naročnikovo zahtevo lahko razumeli na način, kot jo razume vlagatelj, in sicer da so ponudniki morali vpisati tip izdelka za vsak ponujeni izdelek, torej tudi za ojačevalec in zvočnika. Vendar pa po drugi strani ne gre spregledati, da je naročnik sporno postavko 9 poimenoval »Led prikazovalnik po zahtevah iz specifikacije«, iz česar je mogoče sklepati, da so ponudniki morali navesti le tip ponujenega Led prikazovalnika. Poleg tega naročnik v postavki 9 ni zajel zgolj predmetov, ampak tudi storitve (izobraževanje operaterjev in prvi zagon), kar že samo po sebi onemogoča vpis »tip ponujenega izdelka«. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja jasna zahteva naročnika, da ponudniki pri postavki 9 navedejo tip za vse ponujene izdelke, torej poleg ponujenega tipa Led prikazovalnika tudi tip ponujenega ojačevalca in tip ponujenih zvočnikov. Ker nejasna razpisna dokumentacija, pri kateri se lahko v fazi po poteku roka za oddajo ponudb le še sklepa, kakšna je bila prava volja naročnika, v nobenem primeru ne sme iti v škodo ponudniku, ki si lahko takšno razpisno dokumentacijo (tudi objektivno utemeljeno) razloži na način, za katerega oceni, da je glede na okoliščine konkretnega primera najbolj ustrezen, naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, ki ne vsebuje tipa ponujenega ojačevalca in tip ponujenih zvočnikov, ni izločil iz postopka oddaje javnih naročil.

Posledično v konkretnem primeru ne pride v poštev sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-351/2013, saj je bilo dejansko stanje bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in s tokratno zadevo ni primerljivo, predvsem zahteva tedanjega naročnika ni dopuščala nobenega dvoma, da morajo ponudniki navesti model za vse ponujene izdelke.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik kršil določila ZJN-2, ker naj bi izbranega ponudnika dvakrat pozval, »da svojo ponudbo dopolni s podatki o tem, kaj dejansko ponuja«. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (kot v zahtevku za revizijo opozarja tudi vlagatelj) v svojih odločitvah večkrat zavzela stališče, da 78. člen ZJN-2 naročniku ne omogoča večkratnega pozivanja k odpravi istih formalnih pomanjkljivosti - če ponudnik ponudbe ustrezno ne dopolni v roku, ki ga določi naročnik, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Vendar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni razvidno, da bi naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozival k odpravi iste pomanjkljivosti.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega dopisa »Poziv k dopolnitvi ponudbe« z dne 24.12.2014, s katerim je naročnik izbranega ponudnika obvestil, da je njegova ponudba formalno nepopolna in ga (med drugim) pozval, da »ponudbo dopolni z na vsaki strani parafirano prilogo »specifikacija«, s čimer potrjuje, da ponujeni izdelki pod zap. št. 7,8, in 9 iz Popisa opreme v celoti izpolnjujejo pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila«, dne 30.12.2014, torej po roku za oddajo ponudb, predložil parafirano prilogo »Specifikacije«. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik na izbranega ponudnika naslovil dopis z dne 20.1.2015, v katerem je naročnik navedel: »Parafirana priloga »Specifikacije« med drugim vsebuje navedbo, da postavka vključuje ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Pozivamo vas, da predložite ustrezno tehnično dokumentacijo proizvajalca, na podlagi katere je možno preveriti navedbo iz priloge oz. primernost ponujenega izdelka«. Izbrani ponudnik je na podlagi navedenega dokumenta dne 21.1.2015 predložil tehnično dokumentacijo za sporna izdelka.

Ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik že s popisom opreme ponudil izdelke in storitve, kot jih je naročnik določil v prilogi »Specifikacije«, poziva naročnika z dne 24.12.2014 ni mogoče razumeti na način, kot ga razume vlagatelj, in sicer da je naročnik izbranega ponudnika pozval »da svojo ponudbo dopolni s podatki o tem, kaj dejansko ponuja«. Prav tako po oceni Državne revizijske komisije naročnik s pozivom z dne 20.1.2015 ni pozval izbranega ponudnika »da svojo ponudbo dopolni s podatki o tem, kaj dejansko ponuja oziroma ali ponuja tudi ojačevalec in zvočnika«, ampak ga je, kot je to razvidno iz samega poziva, pozval na predložitev dokazil, da ponujena ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65 ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije.

Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da je izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb dopolnil svojo ponudbo na način, da je (naknadno) ponudil ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Ker je izbrani ponudnik že s popisom opreme ponudil izdelke in storitve, kot jih je naročnik določil v prilogi »Specifikacije«, ni mogoče slediti vlagatelju, da je izbrani ponudnik šele s predložitvijo parafirane priloge »Specifikacije« po poteku roka za oddajo ponudb ponudil ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65. Ne gre pa tudi prezreti, da izbranemu ponudniku, ne glede na poziv naročnika, parafirane priloge »Specifikacije« niti ni bilo potrebno predložiti, saj naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo parafirano prilogo »Specifikacije«, poleg tega pa je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil podpisan obrazec »Osnutek pogodbe za dobavo AV opreme«, ki je bil del razpisne dokumentacije, s katerim se je v točki 2.2 »obveznosti dobavitelja« zavezal opraviti vsa dela, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Prav tako izbrani ponudnik ni šele s predložitvijo tehnične dokumentacije za ponujeni ojačevalec in zvočnika ponudil navedena izdelka, ampak je z njo dokazoval, da ponujena sporna izdelka izpolnjujeta zahteve razpisne dokumentacije.

Pritrjuje pa Državna revizijska komisija vlagatelju, da je naročnik šele po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila preverjal ponudbo izbranega ponudnika. Kot že navedeno, je naročnik z dopisom »Poziv k posredovanju dokazil« z dne 20.1.2015, izdanim po sprejemu odločitve o oddaji naročila z dne 9.1.2015, izbranega ponudnika pozval, da za ponujeni ojačevalec in zvočnika (100 W) za zunanjo uporabo z zaščito IP65 »predloži ustrezno tehnično dokumentacijo proizvajalca, na podlagi katere je možno preveriti navedbo iz priloge oz. primernost ponujenega izdelka«. Iz tako oblikovanega poziva je razvidno, da naročnik primernosti ponujenega izdelka oziroma primernosti ponudbe izbranega ponudnika pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila ni preverjal. Da naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila niti ni mogel presoditi primernost ponudbe izbranega ponudnika, izhaja tudi iz dejstva, da izbrani ponudnik, kljub naročnikovi zahtevi v popisu opreme, ni predložil tehnične dokumentacije za ponujen ojačevalec in zvočnika.

Vendar pa je nepredložitev tehnične dokumentacije za ponujene izdelke do roka za oddajo ponudb v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere je ponudbo izbranega ponudnika potrebno označiti kot formalno nepopolno ponudbo, saj zaradi manjkajočih dokazil ni nepopolna v delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena), ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V konkretnem primeru predložitev tehnične dokumentacije ne bi povzročila spremembe ponujenega predmeta, saj izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo manjkajočih ustreznih dokazil ne bi spreminjal lastnosti že ponujenih izdelkov, ampak bi zgolj dokazoval tehnične lastnosti že ponujenega predmeta, zato je v tem delu potrebno dopustiti njeno dopolnjevanje.

Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati tehnične dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil dne 21.1.2015, kar bi bilo mogoče šteti kot dopolnitev ponudbe v spornem delu, saj je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb dopustno le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka, to možnost pa je skladno z 80. členom ZJN-2 dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev, enako velja tudi za naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo.

Glede na navedeno je v konkretnem primeru, ko naročnik vodi postopek oddaje javnega naročila po odprtem postopku, pravno nerelevantno tudi sklicevanje naročnika na 77. člen ZJN-2, ki določa, da naročnik pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. Državna revizijska komisija je že opozorila (npr. v zadevi št. 018-010/2011 in št. 018-28/2013) na razliko med ugotavljanjem popolnosti ponudb (to urejata 78. člen ZJN-2 in prvi odstavek 80. člena ZJN-2) in preveritvijo ponudb (to ureja 77. člen ZJN-2). V fazi preverjanja ponudb naročnik tako ne ugotavlja popolnosti oziroma nepopolnosti predloženih ponudb, kot je ta opredeljena v 16. – 21. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, temveč preverja »obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe«. Na podlagi izvedbe takšnega preverjanja pa lahko naročnik, in sicer na podlagi dejstev, ki so nastopila po poteku roka za oddajo ponudb (kar je ena od bistvenih razlik glede na fazo pregledovanja ponudb!), odloči, da ne bo oddal javnega naročila ponudniku, katerega ponudbo je sicer označil za popolno, oziroma ne bo sklenil pogodbe s ponudnikom, kateremu je z odločitvijo o oddaji javnega naročila to sicer že oddal. Kot primer navedenega gre navesti npr. situacijo, ko je izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za oddajo ponudb izkazoval svojo osnovno sposobnost v skladu z določili 42. člena ZJN-2 (in je bila njegova ponudba torej upravičeno označena za pravilno in popolno), pred podpisom pogodbe pa je bil proti njemu uveden npr. postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. Slednje dejstvo na popolnost vlagateljeve ponudbe seveda ne more vplivati, na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pa bi utegnilo predstavljati razlog za naročnikovo zavrnitev sklenitve pogodbe s takšnim ponudnikom (saj navedeno dejstvo lahko vpliva na izpolnitev pogodbe).

V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v omenjenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik vsaj preuranjeno (to je, ne da bi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila preveril ali ponujeni ojačevalec in zvočnika izpolnjujeta tehnične zahteve naročnika) zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu primerna in popolna. Ob sprejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila je bila ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, zato naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, saj lahko naročnik na podlagi 80. člena ZJN-2 javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-0083/2014, z dne 9.1.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila naročnik ponudbo izbranega ponudnika ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 20,00 EUR za »administrativne stroške«, 911,83 EUR za plačilo takse, 1.400,00 EUR »nagrade za zastopanje« ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 911,83 EUR,
- strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 900 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 503,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve, tj. 900 točk) v višini 18 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 10,08 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala 1.425,89 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. Višjo stroškovno zahtevo za »nagrado za zastopanje« je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Ker vlagatelj ni specificiral in izkazal dejanskih »administrativnih stroškov« oziroma izdatkov po 11. členu Odvetniške tarife v priglašeni višini, je Državna revizijska komisija te stroške vlagatelju priznala le v pavšalnem znesku.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku, in ne 8-dnevni rok, kot je to predlagal vlagatelj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 20.2.2015

Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Očina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Dat-con, d.o.o., Cvetlična ulica 52, Polzela,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran